Saj imajo vzorec Ameriške oblasti ne vedo, kako bi sodile tistih osem sabotažnikov, ki so jih izkrcale nemške podmornice na ameriški obali in ki so pri-peljali s seboj dinamit in TNT, da bi rušili ameriške tovarne, mostove in železnice. Ako bi"dobila take sa-botažnike v roko Nemčija, bi jo vzelo za obsodbo kve-čjem 20 minut, potem bi bili pa postavljeni pred kordon vojaštva. In natančno po tem vzorcu naj bi sodile tudi ameriške oblasti, pa ne bo nobene pomote. Prijeti nemški sabotažniki Kongres je odpravil CCC taborišča po vsej deželi Washington. — Kongres, ki je dovolil včeraj za vojno $42,820,-000,000, kar je rekord za vojne stroške, je zaprl vsa CCC taborišča. Dovolil je samo $8,000,-000, da se ta taborišča likvidirajo. Kongres se zdaj še bavi z denarnimi prispevki poljedelskemu oddelku in pa uradu za kontrolo cen. Senat je bil za to, da se CCC taborišča še obdrži, toda poslanska zbornica je bila proti in senat se je končno podal. Oanes dobe vojaki večjo plačo Washington. — Danes, 1. ju-ija, stopi v veljavo zvišana plača ameriškim vojakom, marinom in mornarjem, tukaj in na inozemskih frontah. To se pravi, danes bo dobil ameriški prostak prvič $50 mesečne plače za službo v juniju. Podatki o Madžarskih zverstvih nad Srbi London. (Brzojavno — VPU) — Iz poročli, ki so iz raznih virov prispela v London.o novih zverstvih Madžarov nad srbskim narodom v Bački, povzemamo sledeče: "Pod izgovorom, da so četniki našli v Novem Sadu zatočišče, so Madžari prepovedali Srbom izhod iz njihovih hiš in v njih napravili najstrožjo preiskavo Nato so Srbe po vrsti pobijali, pod pretvezo, da je bil ubit neki madžarski častnik. Tako so v Novem Sadu ubili več tisoč Sr-x>v. Isto število Srbov je bilo ubito tudi v šajkašu, v bližini Novega Sada. Tukaj vidite šest izmed osmih prijetih nemških sabotažnikov, ki so jih nemške podmornice izkrcale na ameriškem obrežju. S seboj so prinesli bombe, dinamit in nitroglicerin, da bi uničevali ameriško industrijo. • Začenši s prvo vrsto zgorej, so njih imena: Ernest Peter Burger, Edward John Kerling Robert Quirin, Werner Thiel, Herman Neubauer in George John Dasch. Vzhodni Cleveland in predmestja bodo temna nocoj Od 10 do 10:15 bodo nocoj clevelandska predmestja temna. Cleveland pa ves vzhodno od 105. ceste od jezera, ob Rockefeller parku, ob East bulevarju do 116. ceste in do mestnih mej na jugu. V nobeni hiši ne sme biti luč, ki bi se videla na cesto, noben razsvetljen napis ne sme biti na hiši ali v oknu in vse ceste morajo biti prazne ljudi. Če bo kdo z avtom na cesti ob tem času, naj ga zapelje h kraju, ustavi in ugasne luči. Na straži bo do 6,000 stražnikov in policija. Ameriške zastave Grdina Hardware, 6127 St. Calir Ave. ima v zalogi ameriške zastave raznih mer, z drogom ali brez njega. Kdor nima ameriške zastave, naj si jo preskrbi za 4. julija. Včerajšnja nevihta V Clevelandu in okolici je < divjala včeraj popoldne nevihta. J Zlasti je bil prizadet vzhodni del 1 mesta. V Euclidu je voda zalila kleti na 221. cesti, ker se je bil ■ zamašil odvodni kanal. Strela je 1 udarila v hišo Štefana Stanko- 1 viča na 9916 Gibson Ave. in raz- ' sila streho. V Euclidu je strela pretrgala električno napeljavo. 1 Pol ure ni bilo elektrike. Proti zapadu * Frank K o c m a n in sin iz 22301 Lakeland Blvd. sta se 21. junija podala proti Kansas City-ju, kjer sta pobrala starše Mrs. Kocman in potem so se skupno odpeljali proti Colora-du in Wyomingu. Pošiljajo pozdrave prijateljem in znancem in jim kličejo: na svidenje 11. julija. Komaj 7. del lastnikov avtov je kupilo znamke Federalni davčni kolektor nalektor naznanja, da je kupila v Clevelandu komaj ena sedmina vseh lastnikov avtov davčne znamke za $5. V Clevelandu je nad 360,000 avtov, a znamk je bilo prodanih nekaj nad 50,000. Kogar zasačijo brez te znamke, bo plačal kazen $25. Ako bodo kdaj prišle v veljavo gazolinske karte, bo dobil lahko gazolin samo oni, ki bo imel to davčno znamko. Peči za piknikarje Mestna administracija bo postavila po mestnih parkih 148 peči, na katerih si bodo pikni-karji lahko spekli steake, vinari-ce in drugo. V Gordon parku jih je že pet v vzhodni sekciji. Prošnja našim gospodinjam Odslej ne metajte več proč kositrenih škatelj, iz katerih ste vzele grah, fižol, paradižniki in podobno. Vojna produkcija nujno potrebuje kositer, ki se nahaja v teh kantah. Ko odprete vrh, stresite ven vsebino, potem odprite, še dno, kanto dobro omijte, odstranite papirnati napis, zavihajte vrh in dno notri, nato stopite na škat-ljo in jo vrzite v kak zaboj v klet. Ko bo vlada pobirala te škatlje, boste vesele, da ste pomagale dati potrebno kovino za letalske motorje, plinske maske in drugo. 83 flMERlŠKpTWo©M©VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN K^V^Oo SLOVENIAN MORNING • ^llllllllfllllllllllllllllu: ' W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME ' DAILY NE^S?A?ER ' NO. 153 CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 1, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Rommel se približuje Aleksandri)! ^ngleži se nameravajo postaviti v bran 65 milj od tega mesta. Osiška armada je šla že mimo El D aba, 100 milj od Aleksandri je. - Vsa obramba Egipta je v nevarnosti. - i Kaira, 30. junija. — General Rommel žene svoje mehanizi-| ratle divizije v nagiem pohodu proti Aleksandriji, glavnem pri-^ an'šču za Egipt. Osiške čete so že prešle El Daba, ki se nahaja Wlj zahodno od Aleksandrije. Tekom enega dneva in ene noči :So opravile osiške čete 75 milj hoda. Vsa obramba Egipta je ^ožana po naglo bližajočem sovražniku. pravi, da je bila U8l*irtitev 7,000 Čehov <« ■» >> pravična i. ^ndon. — Češki minister za rv"e instrukcije, Emanuel Mo-^Veich, je trdil na praškem ra-L U' je bilo v interesu češke-r fiaroda, da so nemške oblasti f°%>rile 7,000 Čehov, ker se je "rešilo" 7 milijonov Če- T?Ve vesti o dr. Mačeku i ^°ndon. (VPU) — Po vesteh T a£reba vstaši še vedno stro-Lnadzirajo dr" Vladimirja Ma-L .a ln v njegovi sobi ostaja vso f Po en oboroženi vstaški straff' ^mški agenti so se nepre-Prigovarjanja že naveli-L ln so s svojimi ponudbami Wu'l^iePrav je stanje dr. H) Vega zc*ravja ®e vedno fila 118110 nje£°va pa-L 80 na 52 kg, je dr. Ma-sv°je dobro razpo-Nedavno je dejal svo-je Vstaškim čuvarjem: "Lju-ojU;Zakaj le me nadzirate, ne a Se za mene, rajši se bojte sebe." eillci požigajo vasi, da ^ za jeze kolero Ngai• (0NA)- — Nemci so Pstav - vas* z namenom, da L v kolero, ki se je pojavi-tkem°^olici Wilne na Litvin-I nov'v, iz ^atvije se poroča lh slučajih kolere. i • —._o_ i Naj 0 200 narodnih noš! r Prid S'0venske narodne noše °tn0 pripravljajo za so-0(}e ^oslavo Festivala svo-daj jemestnem stadionu. Do-tek0 Priglašenih za udeležbo »S. 2 slovenskih narodnih a ^ n J a navodila našim ali v .'m nošam bomo sporo-fOj ^trišnjem listu, ker no-jNprj Vr®i zadnja seja glavnemu on^jalnega odbora vho- AiJJ^čno priznanje Can Guild of Musical Pew VInc- ki *ma &lavni urad i Sulj] rku> je imenoval Toneti po.Ja za njih reprezentanta tošn,- * operi v Cincinnati za 'aklu°R Sezono- Ta sezona bo tednov in se je začela ,0" T° Je zel° veliko Pri" esstita^možnostim Mr. šublja. ^roti bombam Hne vemo, kaj nas še lahko ^Va ' pametn0 stori vsak, ki Sbni SV0Je Posestvo proti |lo ni ^ naPadom. Premije so fh, Tudi Mr. John Zu- 1& ^ vri5 Neff Rd- vam lahk0 pt0 od 't® zavarovalnino. V so-i0 dop. do 3. Sinoči Nov ^rob fk' starJe umrl Vincent De-|ve. p0UlJ'oč na 10310 Reno Febneg^reb se bo izvršil iz po- L' 9Ur TZfVOda Louis Ferf0" pba j union Ave. Cas po- »ti-i drugo bomo prinesli Ni še znano, če so se angleške | čete kaj upirale pri El Daba, ali t so se prostovoljno umaknile. Prej se je pričakovalo, da se bodo tukaj postavile proti osiškim . edinicam. Sodi se, da prodira ena sama nemška pancerska di- . vizija naprej kot ost osiške armade. Vojaški strokovnjaki sodijo, da se bo angleška armada postavila na pripravnem terenu 35 ( milj vzhodno od El Daba. Tukaj j je ozemlje med puščavo in Sre- ; dozemskim morjem le 36 milj c široko in zelo pripravno za od- 1 por. Tekom dneva so se pridružile angleški armadi sveže čete iz Nove Zelandije, čete Svobodne Francije in pa novi ameriški letalski kori. Kljub odporu an- -gleške armade, pa so prodrle i nemške čete že 200 milj v notra- ; njost Egipta. i Ameriški in angleški letalci i neprestano bombardirajo sovražne kolone. Kot sodijo vojaški i izvedenci položaj nj tako neva- i ren, kot je izgledal pred par i dnevi. Angleška armada se v i redu pomiče nazaj in vozi s seboj vse potrebščine. Venomer je ; pripravljena, da se postavi na ; pripravnem mestu na odpor. Največja nevarnost je zdaj za Aleksandrijo, ki je glavno pristanišče angleške bojne mornarice, ki brani dohod v Sueški prekop. Pristanišče je natrpano raznih ladij, med temi jih je nekaj francoskih demobiliziranih. 1 V skladiščih leži za $80,000,000 egiptovskega bombaža. To vse bi bil dober plen za generala Rommela. -o- Nemški kaznjenci bodo delali na polju London. (ONA). — Nemški radio je naznanjal, da bodo odslej v Nemčiji zaposlili kaznjence pri delu na polju. To je zopet , ena izmed odredb nacijske vlade, ■ ki kaže, kako zelo primanjkuje v Nemčiji delavcev. -o- Stadion bo odprt ob 7:30, program začne ob 8:30 Kot znano se bo vršila v soboto zvečer ogromna slavnost v mestnem stadionu. Vrata v stadion bodo odprli ob 7:30 zvečer, dočim se prične program šele ob 8:30. Uslužbenci ulične železnice dobe povečano plačo Unija uslužbencev cleveland-, ske ulične železnice zahteva . 121/jC višjo plačo na uro. Finan-( čni odsek mestne zbornice je že to odobril. Administracija pa ( tudi ni proti. Sina bo obiskal Naš dolgoletni naročnik John Yahnchar iz 16309 Parkgrove • Ave. se je sinoči podal proti ) Chicagu, kjer bo ostal do sobo- - te na 2215 W. 23. St. Potem se - bo pa podal v Great Lakes, - Mich., kjer bo obiskal svojega i sina Edwarda, ki se nahaja tam pri mornarici. Rusi so vrgli Nemce nazaj pri Kursku in Sebastopolu Moskva, 1. jul. — Ruska ar-mada je z več protinapadi vrgla na fronti pri Kursku Nemce nazaj. Nemci so brez uspeha poganjali val za valom tanke in pehoto v ruske linije, ki se pa niso umaknile. Nemci so tukaj v ofenzivi že od nedelje. Rusi so uničili Nemcem cele stotnije in bataljone. Včeraj so Rusi uničili Nemcem 150 tankov, ali 350 v treh dneh boja. Rusi so tudi z uspehom odbili masni napad Nemcev na Seba-stcpol. Nemci so vrgli tukaj v boj en četrt milijona vojakov, ki že 26 dni neprestano naskakuje-jo ruske utrdbe. -o- Ford bo dajal po radiu vsak dan novice New York. —,Ford Motor Co. bo začela 14. julija dajati vsak dan, 7 dni v tednu, na 107 radijskih postajah dnevne novice. -o- Slika nove maše Na nocojšnji slikovni predstavi v Knausovi dvorani bo po-kazana poleg drugih slik tudi slika nove maše Rev. Edward L. Surtza. Slika je zelo dobro izpadla. Videli boste tudi popolno parado vseslovanskega dneva 21. junija, V Glenville bolnišnici Edward Rupert, sin Ruper-tove družine iz 19303 Shawnee Ave. se nahaja v Glenville bolnišnici; soba št. 29, kjer se mu zdravstveno stanje obrača na bolje. Prijatelji ga lahko obiščejo. 26,081 registriranih V soboto in včeraj se je registriralo v okraju Cuyahoga 26,-081 fantov od 18 do 20 leta. Oni, ki so stari 20 let, bodo kmalu poklicani v armado, ker so jih iz drugih registracij že precej pobrali. Na operaciji Mrs. Frank Gerlica iz Perry, O. je prestala v Cleveland Clinic bolnišnici težko operacijo. Nahaja se v sobi št. 647, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Tretja obletnica Včeraj je preteklo tri leta, odkar je umrl Jožef Brožič. V spomin njegove smrti je bita včeraj darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša zadušnica. Na obisku pri sinu Mrs. Apolonija Kic pošilja pozdrave iz Quantico. Va., ka-mor je šla obiskat sina, ki je pri marinih. Kdo bi rad piano Dobro ohranjen piano lahko dobi zastonj kaka kulturna ali druga organizacija, če se zglasi na 15801 Grovewood Ave. Važna !seja Jutri večer ob osmih bo va-; ž na seja odbora Ameriško-jugo-i slovanskega udruženja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pridejo naj vsi odborniki in odbor-i nice. I Kdo je izgubil? i Na 55. cesti se je našlo par - Roller skates. Lastnik jih lah--jko dobi nazaj pri Starinu na i15473 Lake Court. "i ) mi so bili tudi otroci, odvzeli } obleko. Med silovitim krohota-i njem in zasramovanjem so vizi- i tirali vso njihovo obleko, obra- - čajoč posamezne kose proti son-- - cu, če bi našli v njej kak denar - ali drugačno dragocenost. Kon- '- čno so jim obleko vrnili, jih na- n basali v avtobuse in jih nekje v i južni Hrvatski izložili sredi ce- - ste. VESTI IZ SLOVENIJE šola v Celju je po odhodu nemških vojakov nudila žalost- ■ no sliko. Vrt in park sta bila pcmandrana od konjskih kopit, na hodniku so ležali kupi uničenih dragocenih učil, v oblačilni-ci so bile nagromadene slovenske učne in povestne knjige, ki so bile obsojene na smrt v plamenih. # Iz Slovenije: Glede cerkvenih posestev je vsak komisar ravnal ] na svojo roko in popolnoma svo- i jevoljno. Nobene prave enotnosti ni bilo med njihovim pošto- i panjem. Ponekod so po odhodu duhovnikov poslopja samo za- < prli in je vse ostalo kot je bilo. Tako na primer Sv. Frančišek in Radmirje v Savinjski dolini. Drugod so si jih pa Nemci in . nemčurji med seboj razdelili. V Ljubnem so v cerkvenih poslopjih namestili občinske urade, v Cirkovcih orožništvo, v št. Lovrencu učiteljstvo. Nad zaloge živil, ki so jih našli v zapuščenih župniščih in drugih hišah pregnancev, so se takoj spravili novi orožniki, učitelji in občinski mogočnjaki ter so bile vse zaloge kmalu izpraznjene. * Slovenci v zasedenih krajih v velikem številu poslušajo radio-oddaje iz tujine. Posebno skušajo ujeti vse, kar pride iz Londona v slovenskem jeziku. Toda Nemci in Italijani zlasti ob nedeljah čimbolj nagajajo in povzročajo motnje, da se londonska odda ja dostikrat j ako nerazločno čuje. Preko poletnih mesecev preteklega leta so Nemci na Gorenjskem ljudem pobrali vse radio aparate, vendar so jih nekateri skrili in kljub strogi pre--povedi poslušali ne samo domače postaje, temveč tudi postaje v tujini. Potem so zlasti londonska poročila širili od ust do ust. Na jesen so pa nemške oblasti radijske aparate ljudem vrnile, še vedno je seveda strogo prepovedano poslušali tuje postaje, toda ljudje se za prepoved ne zmenijo in poslušajo, če je le kako mogoče. V glavnem se vse izve med ljudmi, kaj se godi po svetu. * Iz št. Vida so v raznih etapah pošiljali ujetnike v Srbijo. Med , njimi kot že dovolj znano, tudi duhovnike. Nekega dne so več-■ jemu številu duhovnikov ukaza-1 ii, naj se vrnejo domov za en 1 dan in si nabavijo kaj potreb-| ščin za pot na jug. Pod smrtno I kaznijo se pa morajo vrniti ob določenem času. šli so in vrnili : so se. Ker so vedeli, da bi jim : pobrali nabavljene reči, so pri-; šli nazaj precej praznih rok. Ti-i sto popoldne so že stali med za-> | znamovanimi pred avtobusi. To-: da preden so vstopili, so jim - Nemci vpričo vsega vojaštva in najmanj 50 civilisti med kateri- Mrs. Lausche bo krstila MacArthurjev bombnik Mrs. Jane Lausche, soproga našega župana, bo imela v soboto izredno čast, da bo krstila MacArthurjev bombnik. Obsu-la ga bo z rdečimi in belimi rožami in ga imenovala "Spirit of Cleveland," dar Clevelandčanov ameriški armadi. Krstija bo ob enajstih dopoldne v soboto na letališču. Potem bo pa župan Lausche izročil bombnik letalskemu koru kor dar tisočev Clevelandčanov, ki so s svojimi prostovoljnimi prispevki kupili to zračno trdnjavo. Za 1,215 ton kositra morajo nabrati gospodinje na mesec Po 6. juliju bodo začeli pobirati stare kositrene kante, katere shranjujejo v ta namen naše gospodinje. Kvota za cleveland-ske gospodinje je 1,215 ton teh kant na mesec. Vsaka gospodinja je naprošena, da shrani odprto kositreno kanto in jo odda, kadar jih bodo pobirali. Busov ne bodo delali po 18. juliju za civiliste Mesto Cleveland je naročilo 100 novih avto-busov za trans-portacijo. No, busov ne bo, ker je urad za vojno produkcijo odločil, da se po 18. juliju ne sme več izdelovati busov za civilno potrebščino. Slovenska kri ne fali! Albina Novak, urednica Zarje, glasila Slovenske ženske zveze, je dala včeraj že tretjič po en pint krvi ameriškemu Rdečemu križu. Poklonjena ji je bila srebrna broška, katero bo nosila s ponosom kot znak njene plemenite geste do vojnih žrtev. Čestitamo! i v •117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za. Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and. Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeax U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. 83 No. 153 Wed., July 1, 1942 Da se ne pozabi Več mesecev smo prinašali na tem mestu fakta o zatiranju naših ljudi v Julijski Krajini. Našim čitateljem smo pripovedovali o takih stvareh, da £0 se človeku ježili lasje in bi ne verjel, da se more kaj takega goditi, ako bi ne bilo vse podprto s fakti, največ direktno iz sodnijskih zapiskov in protokolov. Naj dodamo še nekaj besed k zaključku člankov "da se ne pozabi." Da, težka je usoda jugoslovanske manjšine v Italiji, težja kot vsake druge narodne manjšine v Evropi. Ker se 600,000 Slovencem in Hrvatom v Julijski Krajini ne odreka samo njihova pravica, ki gre narodni manjšini, ampak se jim odreka celo njih elementarna pravica kot narodu. Vse slovenske in hrvaške Šole so fašisti zaprli, to se pravi ljudske šole, gimnazije, realke in višje šole. Slovenski in hrvaški jezik sta bila vržena iz vseh šol. Številne slovenske in hrvaške knjižnice so požgali, kulturne institucije spremenili v prah in pepel. Napise v jugoslovanskem jeziku so šiloma odstranili, slovanska imena so bila prepovedana in nadomeščena z italijanskimi. V tisočih in tisočih slučajih so bili Slovani prisiljeni spremeniti svoje ime; starši niti svojim otrokom niso smeli dati slovanska krstna imena. Dasi so Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini v veliki večini, pa so bili vendar izključeni od občinske in provin-cialne uprave in niti enega poslanca nimajo, da bi jih zastopal v parlamentu. Slovanske učitelje, profesorje, sodnike in vladne uslužbence so odpustili iz državnih služb skoro do zadnjega moža. Slovanski jezik so pregnali iz sodnij in javnih uradov in raba slovanskega jezika je bila prepovedana celo na ulici in povsod drugod. Iz cerkva so pregnali molitev v slovanskem jeziku, istotako petje in pridige in to celo s privoljenjem najvišjih cerkvenih oblasti. Zatrli so vse časopise in revije, tiskane v slovanskem jeziku in vse se je storilo od strani oblasti, da se niso tiskale in razširjale slovanske knjige. Oblasti so zatrle vse, prej tako cvetoče slovanske zadruge. Slovenske in hrvaške kmete so izganjali iz njih rodne grude in na njih zemljo naseljevali italijanske koloniste. V italijanskih otroških vrtcih se vzgajajo janičarji iz slovenskih otrok. Fašistične mladinske organizacije, obvezni vojaški natečaji in podobno, nimajo drugega namena, kot da spreminjajo slovensko in hrvaško mladino v Italijane, fašiste in militariste. Število Hrvatov in Slovencev, ki so bili aretirani radi narodnih sentimentov, gre v tisoče. Več kot 200 jih je bilo deportiranih, več kot 150 jih je bilo vrženih v ječe, žrtve fašističnega posebnega tribunala. Pet mladih mož je bilo obsojenih na smrt in ustreljenih v hrbet. Več kot 100,000 Slovencev in Hrvatov je bilo pri-moranih se radi ekonomske, politične in narodne perseku-•cije izseliti, večinoma brez dovoljenja oblasti in pri tveganju svojega življenja, da so si morali služiti kruh v tujini, ker jim Italija ni hotela dati sredstev za življenje. Da, jugoslovanski manjšini v Julijski Krajini je bila odrečena vsaka pravica. Eno samo "pravico" so jim pac dali in ta je, ali bolje rečeno dolžnost, prelivati kri za svoje zatiralce. Ko je Italija začela s sovražnostmi v Etijopiji, so bili slovenski in hrvatski sinovi prvi poklicani in mobilizirani za Vzhodno Afriko. In celo v tej uri, ko jim je bilo ukazano preliti kri za vzpostavitev rimskega imperija, so jih napadali fašisti in fašistična milicija v Gorici in Trstu tik pred odhodom na bojno polje, ker so se drznili prepevati slovenske ali hrvaške pesmi in se posloviti v svoji materinščini od prijateljev in sorodnikov. In dasi je bilo sorazmerno več slovanskih vojakov ubitih, kot je pa razmerje prebivalstva v Julijski Krajini s prebivalstvom ostale Italije (36 od vsakih 231 padlih vojakov je bilo iz Julijske Krajine), fašistični vladi ni prišlo na'um, da bi kaj popustila v preganjanju napram jugoslovanski manjšini v Julijski Krajini. In to ob času, ko so dali domačinom v Vzhodni Afriki, okupirani po Italiji, gotove pravice, čeprav majhne. Domačinskim poglavarjem v Etijopiji so dali zastopstvo v koncilu za Vzhodno Afriko, ki je imel nalogo določevati ekonomske in kulturne probleme dežele. Nižjo sodnijo so celo pustili v rokah kadijev in domačinskih sodnikov. Dalo se jim je svobodo vere in garantiralo lokalne šege in običaje. Javni razglasi so bili v arabskem, amhcV rijskem in tigrinskem jeziku in domačinski jezik je bil glavni v ljudskih šolah. Toda jugoslovanskim vojakom, ki so dali svoje življenje za čast Italije in pri gradnji etijopskega cesarstva, niso niti po smrti pustili izkazati njih narodnosti. V njih rojstnih občinah so proslavljali njih junaško smrt vpričo civilnih in vojaških oblasti. Postavljali so jim spominske plošče z napisi, da bo s tem svet vedel, da so Jugoslovani, ki so padli v Vzhodni Afriki, žrtvovali svoje življenje za Italijo in fašizem in da so s tem izražali naklonjenost vse Julijske Kra-•jine do Italije. Italija pa ni hotela povedati, da je ob izbruhih sovražnosti pobegnilo kakih 2,000 jugoslovanskih fantov čez mejo v BESEDA IZ NARODA Vrtna veselica pri fari sv. Vida Že par dopisov ste lahko či-tali v Ameriški Domovini, s katerimi vas je vabil naš podpredsednik Skupnih društev in podpisani na vrtno veselico, katero prirede Skupna društva fare sv. Vida v soboto popoldne in zvečer in prav tako v nedeljo. Torej rezervirajte si ta dva dneva, 4. in 5. julija, za našo farno prireditev. Vselej poudarjamo, da je to za korist nakše cerkve oziroma naše fare, torej je v našo lastno korist. Fai*ani, zavedajmo se, da ni dovolj, da samo nekateri zastopniki društev delujejo in pišejo v ta namen, ni dovolj, da nas opominjajo naši gg. duhovniki ne, vse to ne zadostuje, ampak tukaj se, moramo pokazati vsi farani ter delovati in pomagati vsak po svojih močeh, potem pa smo lahko prepričani ,da končni uspeh ne bo izostal. časi so vesni, na vse strani moramo pomagat, saj imamo na naših društvenih sejah vedno dovolj prošenj zdaj za eno, zdaj za drugo stvar. Prav je, da pomagamo, kolikor pač moremo, a pri tem pa ne smemo pozabiti naše lastne fare, ,sa,j še pregovor pravi, da je vsak sam sebi najbližji. Zato pa tudi mi farani fare sv. Vida stopimo sedaj skupaj ter se udeležimo vrtne veselice ,ki jo prirejajo Skupna društva fare sv. Vida prihodnjo soboto in nedeljo na šolskem vrtu poleg šole sv. Vida. Farani, opozorjeni ste že bili, da vrnete vse prodane listke in denar, katere ste prejeli od Skupnih društev. Prinesete jih lahko v župraišče ali pa jih prav gotovo oddajte prihodnjo nedeljo pri glavnih vratih cerkve sv. Vida.' Ta dan je prav zadnji čas, da vrnete listke, če hočete biti deležni kakšne izmed nagrad. Zastopniki društev s svojim odborom na čelu se prav pridno pripravljajo, da bodo vsi poset-niki te vrtne veselice kar najboljše postrežem. Za vse tiste, ki jih rade pete srbe, bo pa tudi pripravljeno v šolski dvorani, da se boste lahko zasukali. Vedite, da bo poskrbljeno v vseh ozirih, da bo čim več veselja in družabnosti oba večera. Naj noben faran ne ostane doma, pridite in, poveselite se v družbi svojih prijateljev in obenem pa boste s tem koristili tudi svoji fari. Saj veste, da če j se farani sami ne bomo pobri-j gali, da farni dolg ne bo sam od sebe skopnel. Nikakor pa bi ne bilo prav, da bi za odplačevanje skrbeli samo nekateri farani, saj imamo kot farani vsi enake koristi od fare in zato pa mislim, da imamo tudi vsi enake ! dolžnosti. Naj ne bo to moje opozorilo in vabilo glas vpijočega v puščavi, ampak želim, da bi se vsi brez izjeme odzvali v tako velikem številu, kot še nikdar poprej. Saj veste, da čim več nas bo, tem bolj bo veselo in društveni zastopniki pa bomo imeli v tem največje plačilo, ki ga sploh pričakujemo. Vsi zastopniki Skupnih društev,'odborniki in sploh delavci na naših farnih prireditvah delujemo popolnoma brezplačno, torej je naš trud poplačan samo s tem, če vidimo, da se farani odzovete, kadar vas povabimo na prireditve,' ki so prirejene v korist fare. Včasih sem si že mislil, da bo mogoče kdo rekel, kako to, da te ravno jaz toliko brigam, za te prireditve? Naj vam povem na tem mestu, da je moja srčna želja, da bi bil naš farni dolg čim prej plačan, zato pa sem pripravljen žrtvovati se kolikor pač morem po svojih skromnih močeh, da tudi jaz doprinesem svoj delež. Drugič pa se čutim, da sem s tem, ko sem ponovno prevzel predsedstvo Skupnih društev, tudi dolžan delovati za ciljem, ki so si ga zastavila Skupna društva, to je, da se čim prej odplača naš farni dolg in da bomo že skoraj lahko rekli, da je naša. veličastna hiša božja res naša! Torej to sta dva razloga, zakaj se toliko trudim, vabim, prosim in kličem faranom k sodelovanju. Delajmo roka v roki in prepričan sem, da bo naš cilj dosežen. Ne bom vam posebej opisaval programa teh dveh večerov, povem naj vam samo toliko, da boste postrežem vsi in katerega bo veselilo, se bo lahko tudi zavrtel ob zvokih naše domače godbe in seveda zapeli bomo tudi kakšno, saj brez naše slovenske pesmi si sploh ne moremo misliti pravega veselja za Slovence. Na svidenje ne pozabite oddati prej omenjenih listkov najkasneje v nedeljo dopoldne pri glavnih vratih naše cerkve ali pa jih prinesite tekom tedna v župnišče. Louis Eršte, predsednik Skupnih društev fare sv. Vida. Slike na Waterloo Rd. Včeraj ste čitali'o predstavi slik, katera se vrši nocoj v Knausovi dvorani. V petek večer, 3. julija, se bo pa vršila ista predstava v Delavskem domu na Waterloo Rd., z izjemo, da se bodo tam kazali namesto vrtov iz St. Clair okraja, vrtovi iz okraja Collinwooda in Eucli da, k temu še dodatno mladinski zbor na Waterloo Rd. Slike na Holmes Ave. Dala se bo prilika vsakem,u okraju slike videti. Za Holmes Ave. je nova slika poleg teh kar je bilo že v drugih dopisih omenjeno še slika "Kadetinj" društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ ter nekaj vrtov iz iste strani. Kadar se priglasijo kadetinje, se bo vršila predstava tudi na Holmes Ave. Vse predstave se vrše pod avspicijo organizacije kulturnega vrta in vstopnina velja ista, namreč 20c za osebo. Potek predstave bo spremljan z domačo glasbo, povsod bo točen začetek ob 8.15, in to drži. A. G., lastnik slik. "Two Way Passage" P. MiršeJc Pod tem naslovom je izda! lansko leto naš Adamič zanimivo knjigo, ki je vzbudila v naši javnosti po celi Ameriki zelo veliko pozornost in vsesplošno zanimanje. V njej obdeluje pisatelj zlasti vprašanje ureditve nove Evrope po tej vojni. V glavnem predlaga, naj bi se ustanovile Združene države Evrope nekako po načinu Združenih držav Amerike. Amerika naj bi vzela Združene države Evrope za gotovo število let, morda deset, popolnoma pod svojo vodstvo in v svojo oblast. Njih predsednik naj bi bil Will-kie, republikanski kandidat iz zadnjih volitev. Ameriška vojska naj sprejme po celi Evropi policijsko službo. Izvede naj se v Evropi "ameriška revolucija," pod katero razume pisatelj Adamič popolno prevzgojo evropskih narodov v našem ameriškem duhu, duhu demokracije in skrajne strpnosti, kakor Jugoslavijo, kar je pravi dokaz, kako čuti Julijska Krajina do Italije. In ta sentiment je danes prav tak, kot je bil leta 1918, ko je bilo žrtvovanih 600,000 Slovencev in Hrvatov' Italiji. | verske, tako narodne, med vsemi narodi, da se bodo vsi narodi naučili živeti in sodelovati med seboj tako skupno in složno, kakor živimo in sodelujemo mi tu v Ameriki. To "ameriško revolucijo" v Evropi pa naj izvedemo mi, Amerikanci. V vse narode naj se pošlje iz Amerike tukajšne rojake, vsake med svoj narod, iz katerega so: ameriške Slovence v Slovenijo, Srbe v Srbijo, Italijane v Italijo, in tako dalje. Ti ameriški rojaki naj vzamejo nase nalogo, da bodo s pomočjo in pod vodstvom centralne evropske nadvlade Will-kiejeve izvedli to "revolucijo," prevzgojili evropske narode v ameriškem duhu In pojmovanju medsebojnega državnega in političnega življenja. Knjiga, kakor rečeno, je vzbudila vsesplošno zanimanje. Tisoči in tisoči so jo kupili, či-tali in preučevali. Ocena knjige je bila vsesplošno zelo ugodna. Vse je smatralo ta načrt za "lep." Toda do sedaj, vsaj pisatelj teh vrstic ni zasledil v kakem ameriškem časopisju ali reviji, da bi kdo ta Adamičev načrt tudi toliko upošteval, da bi ga nasvetoval našim in svetovnim državnikom kot praktičnega za izedbo. "The Chicago Sun" pa je dne 8. junija prinesel uvodni članek, in sicer na prvem mestu, pod naslovom "Two Way Passage," o tem načrtu. Pravi: "Knjiga 'Two Way Passage nasvetuje, naj bi tujerodni Amerikanci in njih otroci, ki so tu razvili svoje korenine v svobodna tla naše domovine, sedaj obrnili tok izseljevanja in šli nazaj v dežele svojih prednikov in tam učili nauk demokracije in boljšega življenja. "Ta misel se je zelo dopadla mnogim Američanom, ki so, kakor Mr. Adamič, imeli svoje korenine v Evropi. Toda zdi se, da je bilo vsesplošno mnenje, da bi se jih le malo moglo poslu žiti take prilike. Delo v stari domovini bi se težko dobilo, od česa pa naj žive, ako bi tam os tali daljši čas? "Razmere so se pa začele razvijevati, kakor se zdi, tako, da bodo ta ugovor ovrgle. Jas> no je, da bomo morali po vojni mi preživljati vso Evropo. To cgromno nalogo bomo pa morali vršiti,'in jo tudi brez dvoma bomo, tako, kakor je pokazal dobro bivši predsednik Hoover med zadnjo svetovno vojno. To se pravi, morali bomo poslati tja od 20,000 do 50,000 voditeljev in pomočnikov in i-aznih drugih ljudi, ki bodo to hrano razdeljevali. "človek se resno vprašuje, če bi ne bilo modro, izbrati za to delo res ljudi, ki znajo en ali več evropskih, jezikov, ki poznajo miselnost ljudi enega ali več krajev, ki so pa popolnoma prežeti z demokratskimi načeli in so pripravljeni za nje pridobivati tudi druge. "Velik misijonski pomen take akcije se ne da preceniti. Tudi ni dvoma, da bi se take skupine moralo zbrati izmed tistih, ki bi, kakor Mr. Adamič, bili pripravljeni, da bi šli. Vendar pa ne smemo pozabiti, da bi taki priglašenci, ki bi naj tja šli, potrebovali preje temu primerne vzgoje. "če je kaj izvedljivega v tem nasvetu, ali bi ne bil sedaj čas, cla se za tc začno izdelovati začetni načrti?" Tako članek v odlomku. članek prezre glavno misel Adamičevega nasveta o "ameriški revoluciji" v Evropi, nasvetuje samo pošiljanje razde-Ijevalcev hrane narodom po Evropi. Vendar pa je mogoče, da bo ta članek v "The Chicago Sun"-u vzbudil zanimanje ameriške javnosti tudi za glavno misel Adamičevo, da jo bodo začeli proučevati resno. Sicer je Adamičev načrt za novo ureditev Evrope na podlagi Združenih držav Evrope in za ame- riško revolucijo na prvi pogled v celoti zelo lep in-takoj pridobi čitatelja zase. Vendar je gotovo, da bi se moral ta osnovni načrt še veliko preučevati in popravljati, ker je proti njemu več tehtnih pomislekov. Brez dvoma je Adamičeva zamisel originalna, zelo logična, je vzeta iz srca mnogih, torej je simpatična vsem. Toda kako jo praktično izvesti, bo treba pa še velikega študija. Vredna pa je brez dvoma, da ji posvetijo vsi naši in svetovni državniki svojo največjo pozornost. Vsakega ameriškega Slovenca pa gotovo veseli, da je tako odličen list, kakor je "The Chicago Sun," posvetil tako veliko pozornost zamislim našega rojaka Adamiča. Govor kralja Petra II. pred kongresom Zed. držav Washington, D. C., 25. junija (JIC) Danes dopoldne je Nj. Vel. kralj Peter imel govor v senatu in v zbornici ameriških Združenih držav. Ob tri-četrt na eno je Nj. Vel. kralj v spremstvu senatorjev, ki so ga sprejeli pri vhodu, vstopil v slavnostno dvorano zbornice. Člani zbornice so se dvignili in z burnim in dolgotrajnim aplavzom pokazali svoje izredne simpatije do mladega vladarja zavezniške Jugoslavije. Aplavz, ki so se mu pridružili tudi prepolne galerije kongresa z istim navdušenjem in z istimi čustvi, je trajal več minut. Predsednk kongresa je povzel besedo in Nj. Vel. kralja uradno predstavil navzočnim poudarjajoč v svojih besedah globoko spoštovanje, ki ga narod Združenih držav čuti zanj, za herojsko Jugoslavijo in njen trpeči in odločni narod, poudarjajoč veliko srečo in globoko čast, da lahko vladarja take dežele predstavi zastopnikom držav Severne Amerike. Nj. Vel. kralj Peter je imel sledeči govor: "G. predsednik, gg. senatorji: Z najglobjimi čustvi stopam na govorniški oder senata Združenih ameriških držav. V tej dvorani je modrost. državniške uvidevnosti stoletja vodila usodo te države. Vedno se je prizadevalo, da bi njeno zunanjo politiko vodil čut prijateljstva do vseh narodov. Zato neskaljeno prijateljstvo, ki ste ga vi v času miru in v vojni kazali do mojega naroda, vam želim izraziti mojo hvaležnost. Jugoslovanski narod, ki je brez oklevanja prispeval za splošno stvar, se danes še naprej bojuje za svoje osvobojenje. Bori se sam, odsekan od vojnih tovarišev ostalih zavezniških držav, a bori se v prepričanju, da ga bodo Združene države in ostali močni zavezniki podpirali v tej borbi. Od teh slavnih vojakov iz daljnih planin prinašam bratski pozdrav narodu Združenih ameriških držav. Pred nepolnim tednom dni sem bil še v Londonu, kjer vsi ki so — kakor tudi moja vlada - tu našli zavetje, črpajo moč iz mirne potrpežljivosti in čvrste odločnosti britanskega naroda, da vztraja, dokler ne bo izvojevana gotova zmaga. Zla usoda je preprečila, da bi prvič spregovoril pred predstavniki mojega lastnega naroda. Samo nekaj dni po prevzemu moje kraljeve oblasti, je surovi napad uničil naše domove in naše ustanove. Že v dnevih zgodnje mladosti sem pričakoval ta trenotek, ko bom, kakor moj oče, stopil v zgradbo našega narodnega predstavništva v Beogradu in govoril pred izbranimi zastopniki jugoslovanskega naroda. Usoda je odločila drugače. Moj narod se je skupaj z ostalimi zavezniškimi narodi sveta spustil v borbo, katere izzid bo za več stoletij odločil, ali bodo narodi živeli v svobodi, ali bo- do nadaljevali svoje bedno ljenje v suženjstvu. Po vojni ne bo svobode nikjer, bo samo ena, pa naj si w manjša dežela na svetu ostali suženjstvu. Nemški, itaUi' ski in japonski voditelji in)1 hovi sodelavci so nam pov^ li, da nas bodo vse uničili.1 oni so naši sovražniki in vsi t rajo biti premagani in mir ramo biti zmagovalci. Zato jaki zavezniških držav stop1 v borbo za isto stvar. Morda nikdar niso videli, morda kdar niso slišali drug o 4 gem, a vsi so zedinjeni v sk ni usodi; vojaki generala hajloviča, ki se bore po n' planinah, viteški britanski (Dalje na 3 strani) ^ lllllllllllll" ^ verjaB Nek farmar je imel več 11 poredoma zel0 slabo letino! ša, toča kobilice, vse je pri! njegovo farmo tako, da ni dolgo nobenega centa in » dolžiti se je moral za vsak^ potrebščine. No, vsaka reč nekaj čas« in tudi slabe letine so n1 : Prišlo je dobro leto, vse f kosalo, da bo farmraju več L lo. Ves vesel naloži jesni u! 1 pšenico, koruzo in drugo, P Ije v mesto. Tam je dobr« p dal in bil je ves srečen,TM ■ ma je imel še več take rob* V tej sreči se spomni na P pridno ženico, pa premišlj1 ko bi jo kar najbolj pres" v Po dolgem premišljevanji" ne, da si kupi vso novo klobuk in spodnje perilo,' ^ zopet izgledal kot praVj v. človek. S tem bo svojo '' t-?otovo najbolj presenetil. Nakupljene nove stvari i na voz, se vsede in požene1 ^ iz mesta, ko je bil že ml ^ v temni noči pride na m"; j. lega potoka, ustavi kon/j^ ozre okoli in ker ne vidi % fo še, si misli, da bo tukaj » pripraven prostor, da se P( od če in stopi ves nov pred ^ ženo. Začne se slačiti in ročn" z]( je slačil, je vrgel vsak kos v vodo, saj za drugo itak( Ko je stal tako bos do >'' 2 mostu, zamahne z roko v-pozdrav stari obleki, ki j" ^ sla voda naglo proti jez«' j?r tem pa seže na voz po & LV katerem je bila nova oble; e Pa strah in groza! za1 ^ bilo nikjer. Pregleda vse, j a zastenj. Nekje spotoma ^ voj izgubil, ali mu ga je: L ukradel. Tako je stal v jJ noči sredi mosta v svoj] ^ obleki. Kaj naj napravi' ^ parkrat seže za uš.esa, rf ^ čno vdan v usodo svoj'1 L" njema: ' gQ, "Bistahor, pramčka, & dimo taki domov. Nekolf že vseeno presenečena!" ! , A postman who H**^ New Haven, Said—'"Millions of P^ 1 are savin', 11 [They've bought & ] galore, ( To help win the waV And keep our Old ^ still wavinV* t Your local poat offi0^ U. S. Saving. Bond to fit your budget. . todayl reki." Našla sta plitvo dolino, po-točič se je vil po njej, gosto je bila zaraščena. Ob njegovem izlivu 3e je širila majhna jasa, posajena z grmovjem. Na njej je gorel močen ogenj. "Zlezla bova k njim," je dejal Veliki medved. "Ne bodo naju opazili." "Tako blizu nienda ne, da bi slišala, kaj se pogovarjajo! Dvomim, da bi nama uspelo." "Vse bova slišala. Na bregu raste grmovje in trstič(je, ki nudi dobro kritje. Če bi naju opazili, si drug drugemu pomagava!" Šla sta do roba jase in zagledala trampe. Ob reki je mnogo komarjev, radi njih so menda trampi kurili. Nekje so stali njihovi konji, videti jih ni bilo, pa čulo se je zamolklo topotanje kopit. Komarji so jih mučili, nemirni so bili. Legla sta in zlezla bliže, skrivajoč se za grmovjem. Skoraj nemogoče se je zdelo Blen-terju, da bi se kdo neslišno pre-ril skozi tako trstičje, ne da bi se majalo, pa Indijanec si je znal pomagati, izrezal si je pot in tako tiho je opravil, da niti drvar ni slišal šuma. In vmes je še pazil na njega in mu ko-likormogoče olajšal plazenje. Trampi so govorili glasno, na vsa usta, varne so se počutili- . Blenter je pogledal p6 njih in šepnil: "Kateri je cornel?" "Ni ga med njimi, odšel je." "Najbrž na poizvedovanje h koči?" "Mislim." "Tisti je bil, ki si ga zaklal?" "Ne." "Saj ne veš! Tema je pri koči, nisi mu videl v obraz." "Pretipal sem ga po obleki in spoznal, da ni cornel." "Sta le bila dva —. Tudi njega bi bila morala prijeti —." "Počakajva! Kmalu se bo vrnil." Trampi so se pogovarjali o vsem mogočem, samo o tem ne, kar bi ju bilo zanimalo. Končno je le rekel eden: "Res radoveden sem, ali je cornel pravilno računal —. Kaka jeza, če so se rafter ji že pobrali —! Z dolgimi nosovi bi zijali za njimi —. In s praznim žepom —!" "Niso jo popihali! Še so ob reki in podirajo ali par vsaj splave vežejo!" je trdil drugi. "Si jih videl?" "Drvarjev ne. Iverje je na-nosila reka, polno jih je tam-le v. tolmunu. Sveže je, kvečjemu od včeraj ali od prejšnjega dne. Ni priplavalo od daleč "Hm —! Ce so res tako blizu, se jim moramo umakniti—. Utegnili bi nas najti —. Prav za prav z drvarji nimamo nobenega opravka, le Črni Tom nas briga in njegov denar." "Ki ga nikdar ne bomo videli!" je pripomnil tretji. "Zakaj ne?" (Dalje prihodnjič.) Stalno delo Stalno delo dobi samec, kateri se razume vsaj nekoliko na popravila pri hišah. Sprejme se tudi starejše zakonske pare brez otrok. Za več pojasnila se oglasite ali pišite M. Jalovec 6'424 S pil ker Ave. Cleveland, O. ENdicott 3093 _(155) Fanta se sprejme j Sprejme se fanta od 16 let, j zmožnega vsaj nekoliko slovenščine, za stalno delo, pozneje I tudi po šoli. Vprašajte v pro-jdajalni ^ Louis Majer trgovina z obuvalom 1 6410 St. Clair Ave. GOVOR KRALJA PETRA II. PRED KONGRESOM ZED. DRŽAV (Nadaljevanje z 2 stranil jaki in mornarji, ki padajo v obrambo svoibode, bratski ruski narod, ki je s svovjim junaškim odporom vzpodbudil duh vsega sveta, in hrabri ameriški borci, ki dajejo svoja življenja po vseh oceanih in po vseh kontinentih sveta. Z njimi so vsi možje in žene vseh narodov, ki jim je do svobode, združeni v volji in odločnosti do zmage nad skupnim sovražnikom. Vse to skupaj povzroča, da se pred kongresom Združenih držav ne počutim kot tujec. Kongres predstavlja voljo ameriškega naroda in kongres je prav tako potiornik in čuvar idealov in načel, za katere se vsi borimo. Kakor Združene ameriške države je tudi Jugoslavija dežela skromnih in marljivih delavcev. Preden so nam vsilili to vojno, je 16,000,000 Srbov, Hrvatov in Slovencev' živelo skupaj, vezani so bili z istimi običaji, govorili so isti jezk, in skupaj so stremeli k mirnemu napredku in varnosti našega prebivalstva. Postopno so se razni narodni elementi našega naroda učili spoštovati in verjeti drug drugemu. Vsekakor je še bilo treba poprav in reform in do njih bi tudi prišlo. Treba je bilo časa, da odpravimo razlike in popravimo napade preteklosti. A nam tega časa niso dali. Zarota Nemčije Italije Madžarske in Bolgarije je uničila potrpežljivo delo desetletij. Prisiljeni izbirati med odporom in izgubo časti, smo sprejeli vojno, prekinili miroljubno delo za uresničenje bolj j popolnega edinstva. Več stotisoč mož našega naroda je že padlo v borbi, več stotisoč našega ljudstva je bilo pobitih. Njihove žrtve nas bodo navdihnile in postale bodo kažipot za moje vladanje. Z božjo pomočjo bom posvetil vse moje napore, da mojemu narodu zagotovim življenje, dostoj- no teh velikih žrtev. Mnogi med tistimi, ki jih Nemci, Italijani Bolgari in Madžari niso pobili ali zajeli, še naprej nadaljujejo borbo pod neustrašenim vodstvom mojega prvega vojaka in mojega vdanega prijatelja, generala Draža Mihajloviča. Mislim, da jim z vašim odobre-njem lahko sporočim, da sila in moč Združenih ameriških držav stoji čvrsto z njimi. Dobili bomo to vojno. A mi moramo prav tako dobiti mir, ki pride za njo. Nikdar več ne smemo zadovoljiti drhali tiranov, da bi vrgli vse človeštvo v bedo in propad. Trajen mir ne bo nikdar dosežen, dokler ne očistimo narodov, ki se danes bore proti nam, tistih pokvarjencev, katerih pohlepnost in pokvarjenost je okrvavila moj narod in mnoge miroljubne narode. Samo kadar se jim več ne bo treba bati nasilne pošasti, bodo veliki in mali narodi lahko posvetili vse svoje sile uresničevanju miru, svoje varnosti in svojega napredka. Mi smo pozdravili in rade volje sprejeli načela atlantske deklaracije z vsem tistim, kar ona tako bogato obsega. V mednarodnih odnosih smo njene odredbe že uporabili pri podpisu pogodbe o tesni politični in gospodarski zvezi s prijateljem in sosedom Grčijo. Upamo, da se bodo v bodočnosti temu sporazumu pridružili drugi naši sosedje, ko se bodo osvobodili tisti, ki so odgovorni za zločine, ki so jih storili v njihovem imenu. Štiri svobod-ščine, ki jih je vaš veliki predsednik poudaril pred svojim narodom, bodo cilj, proti kateremu bomo težili. Mi bomo cenili naše državljane ne po njihovih političnih načinih, ne po njihovi različni plemenski ali verski pripadnost, temveč po njihovi udeležbi v tej borbi. Kdor koli se bo boril z nami, bo z nami delil dobrote zmage. Moja država stoji čvrsto v prvih vrstah tistih, ki se bore za svobodo. Mi ne štejemo žrtev in trpljenja, mi ne merimo pomanjkanja in naporov. M,i stopamo proti cilju — zmagi, ki je nekoč po videzu bila negotova, ki pa se ji sedaj vse bolj bližamo." Govor Nj. Vel. kralj je če-5to ustavilo burno odobravanje. Iste besede je spregovoril tudi v senatu. Pri omenitvi imena generla Draža Mihajloviča je ves kongres vstal in na fca način izkazal globoko spoštovanje in občudovanje za borbo njegove vojske. Ko je Nj. Vel. kralj končal svoj govor, je vnovič burno pozdravljen stopil raz govorniški oder in v spremstvu predsednika spoznal vse člane zbornice. Na širokih stopnicah Kapi-tola so bili postrojeni oddelki častnih čet; ko se je Nj. Vel. kralj pojavil, mu je vojaštvo izkazalo častni pozdrav, številno prebivalstvo, ki se je zbralo, da bi videlo jugoslovanskega vladarja, ga je burno pozdravilo. Od vseh strani so prihajali fotografi in slikarji filmskih podjetij in ga slikali. Kralj je pozdravljal navzočo množico in s smehljajočim licem odšel v spremstvu uradnih predstavnikov v poslaništvo kraljevine Jugoslavije na kosilo, prirejeno v njegovo čast. Govor senatorja Pepper-a ozverstvihosišča v Srbiji "Congressional Record," št. 115, 18. junija 1942. stran 5537-8. G. predsednik, po prijetni tva-rini, o kateri sem govoril, vam bom sedaj podal žalostno poročilo, o veliki tragediji, ki danes stiska in presunja srca po vsem svetu. Pred nekoliko dnevi je jugoslovanski poslanik v Združenih državah, g. Konstantin Fotič predal State Department-u spomenico, v kateri obtožuje osišče zaradi strašnih zverstev v Srbiji. Ta spomenica in še druga spomenica jugoslovanske vlade v izgnanstvu navaja sledeče po- Goruja slika je bila povzeta v Beli hiši v Washingtonu, ko so podpisali zavezniško pogodbo zastopniki republike Mehike in Filipinov. Od leve na desno so: Dr. Francisco Castillo Najeva, mehiški poslanik; predsednik Roosevelt; filipinski predsednik Manuel Quezon in državni tajnik Hull. kolje v Srbiji: Več kot 365,000 Srbov so poklali Nemci, Italijani in pro-na-cijski vojaki po vsej Jugoslaviji. . G. predsednik, "nečloveštvo človeka do sočloveka" se nikdar ni tako pokazalo, kot s temi strašnimi podatki o zverstvih, ki prihajajo iz Jugoslavije pod sovražno zasedbo. Jugoslovanska spomenica navaja najbolj sadistične zločine v svetovni zgodovini in vsebuje najbolj črno obtožbo proti silam osišča. Po teh podatkih je bilo skoro vse srbsko prebivalstvo v pokrajinah Banata in Bačke poklano ali vrženo v koncentracijska taborišča. Iztrebljeno je prebivalstvo celih mest. Dobrega prebivalstva v Horgošu, Subotici, Somboru, Bački Topoli in Novem Sadu tako rekoč več ni. V Subotici so sto otrok z njihovimi učitelji pobili pred ljudsko šolo. žene in otroke tega mesta so odgnali na obrežje jezera Palic, kjer so jih postrelili in njihova trupla zmetali v vodo. Deset tisoči Jugoslovanov žive v koncentracijskih taboriščih. Sporočilo pravi, da so jih 13,000 stlačili v taborišče pri Novem Sadu in da imajo komaj prostora, da sedejo. Pred kratkim je jugoslovanski ministerski predsednik dr. Jovanovič v radijski oddaji iz Londona dejal: "V naši domovini vlada režim terorja, klanja in iztrebljevanja. Naši bratje Slovenci so bili pregnani iz svojih domov brez usmiljenja in v najhujši zimi. Srbski narod preživlja trpljenje in pokolje, ki ga doslej svetovna zgodovina ni poznala." Tako imenovane nemške kazenske ekspedicije, kot je dejal jugoslovanski ministerski predsednik, so uničile z "ognjem in mečem" cele srpske pokrajine. V Kragujevcu so Nemci po besedah dr. Jovanoviča "pobili vse dijake šestega, sedmega in osmega razreda gimnazije in vse profesorje z direktorjem." Dodal je, da so otroci umrli prepevajoč, "Ko so otroci kot jagnje-ta padali pod streli, so se slišali vzkliki: "živel kralj, živela Srbija! Streljajte! Srbski otroci smo!" Nemci so po besedah minister-skega predsednika Jovanoviča morali streljati na svoje vojake, da bi izvršili pokolj teh otrok. Grozota je bila celo zanje prevelika. G. predsednik, rad bi na tem mestu izrazil svojo najodločnej-šo cbtožbo teh nečloveških zver-stveh. Madžarske, nacijske in italijanske oblasti in vstaški zločinci, odgovorni za te zločine, so obsojeni pred očmi in v srcih vseh svobodnih ljudi vsepovsod; ko bo prišel dan obračuna, jih čaka strašna kazen. Gorje zverinskim osiščnim divjakom, ko se bodo dvignile njihove žrtve in odvrgle osovraženi jarem osvojevalca s pomočjo zavezniških držav! G. predsednik, človek bi moral iti daleč, «la bi našel narod z večjim duhom in večjo vztrajnostjo, kot je jugoslovanski narod. Navzlic trpljenju naroda, te herojske balkanske države, je tam odpor proti osiščnim osvoje-valcem vse močnejši. Sto do sto petdeset tisoč jugoslovanskih rodoljubov se bori proti naci-jcrn, Italijanom in Madžarom. Te jugoslovanske junake vodi veliki junak, gemeral Draža Mi-hajlovič. S svojimi vojaki v divjih planinah Srbije in Bosne je.Mihajlovič začel dokaj močno ofenzivo proti nemškim, madžarskim, italijanskim in bolgarskim zasednim vojskam v Jugoslaviji. Jugoslovanski rodoljubi napadajo vojašnice osišča in rušijo življensko važne osiščnej prometne črte. Tako so Jugoslovani paralizi-rali v neosvoljivem balkanskem predelu najmanj 23 osiščnih di-i vizii. Dokler ie general Mihajlo- vič s svojo vojsko aktiven, osišče ne sme pomakniti iz Jugoslavije velike vojske v borbo na bolj odločilnem ruskem bojišču. Obupno boreč se na vzhodu in bojazlpivo preyidni na zahodu naciji kratko in malo ne morejo najti mož in opreme, da bi zadušili vse večji odpor na Balkanu. Vsled tega se zatekajo h krutim in strahopetnim metodam maščevanja nad nedolžnimi žrtva- mi. • - tmmi Nemci so že zdavnaj vzeli za "talce" ženo, hčerko in dv'a sinova generala Mihajloviča in razpisali visoko nagrado na generalovo gl; ivo. Morda bodo naciji uresničili svoje grožnje in za maščevanje ubili rodbino jugoslovanskega narodnega junaka, vendar oni ne morejo zlomiti duha njega in njegovega naroda. Hitler in njegovi sateliti spoznavajo, da je težko ukrotiti plamen svobode. Lahko ga zaduše trenotno, vendar plamen plane vnovič, da požre vse tiste, ki so ga hoteli pogasiti. Naj bi to naročilo iz sob ameriškega senata doseglo herojski jugoslovanski narod. To-le je naše naročilo: "Drži se hrabro, jugoslovanski narod! Naj v vas plamti plamen svobode. Vse večja moč Zavezniških Narodov se bo kmalu čutila na vsakem bojišču te velikanske vojne. Po božji volji bodo mračne sile tiranstva premagane in vrnila se vam bo sreča in svoboda. Držite se hrabro, heroji Jugoslavije! MALI OGLASI Priletna ženska želi dobiti stanovanje treh sob z gorkoto v bližini cerkve Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. Kdor ima kaj, naj sporoči Mrs. Dob-nikar, 15101 Hale Ave. (155) Hiše naprodaj Na 16000 Waterloo Rd. 1 trgovski prostor, 3 stanovanja, se mora prodati takoj; jako Gornja slika nam predstavlja ruske čete ob prehodu čez zamrznjeno reko Ugra blizu Yokhnov, kjer so umilcajoči se Nemci porušili mostove za seboj. zmerna cena ali pa se zamenja za hišo zareno ali dve družini. Na 15805 Waterloo Rd. solidno iz opeke zidano poslopja, ena prodajalna, 5 sob s parno gorkoto, 2 zidani garaži. Se mora prodati takoj; cena $5,500. Za podrobnosti vprašajte J. Knific Realty Co. 18603 St. Clair Ave. IVanhoe 7540 Zvečer in na 4. julija KE 0288 _(July 1, 3) Slike parade vseslovanskega dneva Zelo krasne slike v naravnih barvah boste lahko videli v sredo, 1. julija, ali v petek, 3. julija v Knausovi dvorani, 6131 St. Clair Ave., v petek pa v Delavski domu na Waterloo Rcl. Glavna slika bo iz parade vae-slovanskega dneva, druge bodo iz istega okraja domačih vrtov in porok. Začetek je točno ob 8:15, vstopnina pa je za osebo 20 centov. Gre za stroške v korist kulturnega vrta. (153) Hiša naprodaj v Newburghu Je za 3 družine, štiri sobe in kopališče za vsako družino. Vprašajte na 3619 E. 81. St., telefon DI 8148. _(153) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $3.75. Pokličite Liberty 2067. _Jul. 1, 7, 8) Naprodaj slaščičarna in tobakarna Garantiran čisti dobiček $100 na teden. Prodam zelo poceni, ker odidem na svojo farmo. Pridite od 2 do 3 popoldne na 8520 Garfield Boulevard. Telefon LOnacre 9805. Vzemite E. 105. St. ulično karo. (153) Naprodaj grocerija Proda se ali zamenja za hišo slovenska grocerija. Jako lep prostor in dober promet. Za ' naslov vprašajte v uradu tega lista. (153) * ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU Povest je seveda močno učinkovala. Pogasili so ogenj |n eovorili le še šepetaje. "Kako1 daleč je do tabora ^ampov?" je vprašal Blenter. "Pol ure." Stari se je zavzel. . "Ognja sicer ne morejo videti' Pa navohali bi ga —. Res smo bili neprevidni! Ka-«o dolgo že taborijo tam?" "Uro pred večerom so prispeli." Gotovo so nas že iskali —. Nisi nič opazil?" "Nisva ju utegnila opazova- j1' svetel dan je še bil in mudi- se nama je k vam, kajti—." ^nolknil je in poslušal. In lahlo šepetaje je pravil: yeliki medved je opazil, da ^ nekaj zgenilo za oglom iamle __ Tiho gedite in nič ne dvorite! Tonkawa poj de, da M}< kaj je." k Pustil je puško :pri ognju, Sel in ziezei h koči. Rafterji So naPenjali ušesa. ^eset minut je minilo in te- ,aj je odjeknil kratek, oster ' v temno noč, krik, ki ga vsak westman, — smrt- 1 kri^ človeka. In kmalu nato Ju stopil Veliki medved med r«terje . Oglednik trampov je bil," 3e(Poročal. si ga —." ^ ^a. pa ivajbrž sta bila dva. ^Si se bo vrnil in poročal. v.^ Se pripravite! Prisluško-dt Pojdemo!" d Jako dobro!1 S teboj poj-tie.m> Pot mi boš kazal. Ne slu- var' že vemo za 11 Je» .^Jali Se b0[j0 0 svojih načr- " Qe prideva o pravem času, ^ zvedela, kaj nameravajo." ^ Ampak tiho in skrivaj 0j*v* oditi! Ce je še drug; (ja n'k kje za kočo, bi opazil, SVa odšla. In pušk ne smeva )i}e», S seb°j» napoti bi nama bdšrPraVili s0 se- RafterJi so L 1 v kočo, kjer jih nihče ni Vopazovati. Blenter in 'ki medved pa sta neslišno : Zla okoli ogla. Bi- v2l Uck Bear River poteka na [ji ( u države Kansas ob me-[Vij^tega sveta, ki mu pra-■pre .:°iling prairie — valovita !(lvi 'Ja —• Grič za gričem se •beti ^ drug drugemu podo-Prei-- hle J'ih loči-jo- Valovita /Ja je vodnata in obrašče-Pefti g0zc'ovi' podobna je zele-st Valovitemu morju. Reka L^j.globoko zajedla v mehko hjj j0' bregovi so visoki in str-!d0' ^Zdovi segajo mestom^ tr-:Kv0j ° v°de. Divjačine je bilo fe! l.a8 mnogo v gozdovih ob River ju, dandanes Rost,C Valovita prerija precej l0Vci° Naseljena in nedeljski hjjj so divjačino močno iztre- Peljd drvarske koče je bila na-j Po lna P° strmini k reki drča ' [lea 80 spravljali rafterji j spi^ na reki povezovali v [ sreči G - ■Podrasti na bregu k j Nlo T bil°' vkljub temu Pa ni i Hem hko naJti poti po tem-1 izku-e02du- blenter je bil star, j kutij^11 westman, pa se je kar r°ko .^onkawi. Držal ga je za vUr ln se neslišno pa obenem 0 zvijal med drevjem, kot daj svetel dan. Globoko spo-[Hejj,3e. šumela reka in glušila Waglb»o šuštenje listja in c^e suhljadi. S breg ure sta hodila po robu zaJ!' ko se je spodaj ob reki I • i, etilo. Ti- [Vidjjj amPi so prav tako nepre-Itai U v 0r rafterji!" je šepe-(ttiislH janec- "Kurijo, kot da Bdeč-0, ®Peči celega bivola! i°geni .Jevnik zakuri majhen flaip "e sveti daleč in ne "C*1,! sP°daJ so?" "Se'k 0 ob reki-" "Zelc , dal° Priti do njih?" lok°žca VodiI bom be" P° dolinici, ki sega k umrl, in rekel je tudi, da takoj sestavil svoj testame!1 Na pripombo Valerijana I \ troviča, da sicer prevzema o i veznost, toda da je precej ve jetno, da umrje sam pred 11 čakom, je Jurij žalostno prip mnil: (Dalje prihodnjič.) J kah; a edini človek, ki bi utegnil razjasniti strašno skrivnost, je za vselej umolknil . . . Valerijami Petroviču se je krčilo srce, ko se je spomnil pogovora, ki ga je imel z Jurijem nekaj dni pred njegovim odhodom v Dembovko; Jurij ga je tedaj prosil, naj prevzame varuštvo nad Milico, če bi "Silno rad bi takoj šel iz tega gnezda, ako bi se ne hottel na svoje oči uveriti o pojutrišnjem prihodu transporta in zgrabiti Vareniusa na mestu zločina" — je pisal. Nato je priložil pismu prepis notarskega akta in zapečatil ovoj. Že je hotel pozvati Maksima in mu oddati pismo, ki naj. bi zjutraj odšlo z jezdecem, kateri je nosil vsak dan pošto na bližnjo postajo, toda se je premislil. "Ne, tako pismo je nevarno dati iz rok. Pojutrišnjem ga oddam Maksimu, a do tedaj ga moram skriti; medtem ko bom na lovu, bi utegnila generalka priti semkaj in ga odpreti. Ta dama je vsega zmožna, zlasti v sedanjem položaju: oče ji je gotovo priredil hud prizor, zakaj tako se drži, kakor bi ji bilo počiti od jeze." Pritegnil je k sebi škatlo na mizi. V njej je navadno hranil svoje papirje, denar in razne dragocenosti. Odprl jo je. Škatla je bila starinska, delo iz XVI. stoletja, s srebrnimi, izrezljanimi okraski, a kupila jo je še Jurijeva mati v Italiji. Predno je vložil vanjo ovoj, je začel iskati pismo svojega zaupnika, želeč ga prečitati, slučajno pa se je dotaknil skrite vzmeti in odprlo se je drugo dno. — Tako, stari prijatelj! Ti mi prijazno nudiš ta tajni prostor? Hvala, — je rekel v smehu Jurij, položil vanj pismo in zaprl škatlo. Predno je legel, se je Jurij, kakor vedno, podal v hčerino sobo, da jo poljubi in blagoslovi. Deklica je spala. Lica so ji bila rdeča od spanja, a njeno smehljajoč? se obličje, ki je bilo obdano od temne gmote razmetanih lasi, je bilo videti še bolj belo in nežnejše; Jurij se je sklonil nad posteljo in se dolgo časa naslajal nad spečo Milico; nato je nežno poljubil rožnata usteca in mehko roči- J^aznanilo ! Naznanjam, da sem dobil vge potrebne listine za zavarovalnino proti bombnim napadom. Ta zavarovalnina je zelo poceni in ker se ne ve, kaj nas jutri lahko zadene, zato to zavarovalnino zelo priporočam. Kdor hoče imeti to zavarovalnino, naj pride k meni, da podpiše prošnjo. Čas ima ves ta mesec in pridejo lahko ljudje podnevi ali zvečer k meni na dom. Na dan 4. julija bom pa od 1 0. dopoldne do 3. popoldne v SND na 80. cesti v Newburghu in bom sprejemal naročila za to zavarovalnino. Se priporočam Sodnik najvišje sodni je, Frank Murphy, je vstopil v ameriško armado, kjer ima čirt polkovnika. Pričakuje se, da se bo vrnil na svoje službeno mestQ na najvišji sodniji v mesecu oktobru. Admiral Frederick C. Sherman, poveljnik potopljenega nosilca letal, Lexington, je bil zadnji, ki je zapustil potapljajočo se ladjo. Naznanilo! .John Zulich ZAVAROVALNA AGENCIJA 18115 Neff Rd. IVanhoe 4221 Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahko zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Prosimo, da se zglasite v našem uradu. Odprto zvečer. ZASTAVE V soboto 4. julija bi moralo imeti vsako stanovanje izobešeno ameriško zastavo. Pri nas dobite lepo iz-bero zastav raznih mer, s palico ali brez nje, kakor tudi stojalo, da jo l^hko pritrdite na hišo. Posebno! • Naša trgovina bo odprta danes ves dan, v soboto, 4. julija bo pa ves dan zaprta radi državnega praznika 4. julija. GRDINA HARDWARE 6127 ST. CLAIR AVE. ENdicbtt 9559 HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vs^k Čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca . ^fK^H^to w ' 'T:, Ameriški izdelek. — Na sliki vidimo tanke "General Grand" izdelka, ki nekje v bližini Knightsbridge v Libyji pričakujejo povelja za napad združeno z angleškimi tanki. Ti velikani so odgovorni zcu poraz nemških čet pod poveljstvom generala Rommel-a, SUka je poslcma iz Caira preko Londona. JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. Podmornice pozoi-.' Vojaški poveljniki so se zbral''' konferenci, da uničijo nacijsko nadlego podmornic v At0 j tiku. Od leve na desno so.i general major FoUett BradiM prvi poveljnik zračne sile; brigadni general John K. C®' non; polkovnik E. E. Glenn in general Doolittle. V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA 4 IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK co otroka, ga pokrižal in odšel. Crez noč se je vreme pokvarilo. Jutro je bilo oblačno in hladno, a proti poldnevu je začel pršiti dež, ki ni prenehal ves dan. Tudi v hiši je bilo težko in temno ozračje. Generalka in baronesa sta bili že od jutra v strašnem razpoloženju duha in sta poslali otroke v otroško sobo, da bi ju ne nadlegovali. Lovci so se vračali k obedu. Milica je bila ves dan žalostna in nenavadno molčeča. Okrog sedme zvečer se je vzpela na okno, 'pritisnila lice k šipam ter pozorno gledala na cesto, ki jo je z okna videla do samega gozdnega obronka. Guvernanta se je čudila otrokovemu razpoloženju, zato je stopila k njej, jo objela in vprašala: — Kaj je danes s teboj, dragica? Ali si morda bolna, ali pa se ti je kaj hudega sanjalo? — Ne, m-me Bernar, samo žalostna sem in ne vem zakaj. Ves dan mi gre na jok, — je odgovorila deklica ter dvignila svoje oči, ki so bile polne solz. — Preveč si občutljiva, dušica! Ne'smeš si vzeti preveč k srcu, ker te je babica danes pograjala; dala ti bom pomirjevalnih kapljic in vse ti preide. — Babica me vedno brez vzroka graja, ker da delam nemir; jaz pa sem sedela mirno. Pa nisem mislila nanjo; želim, da bi se oče kmalu vrnil. — Takoj se vrne. Pojdimo se oblačit, kmalu bo čas obeda. V kratkem so bili vsi lovci zbrani, le Jurija ni bilo; čakali so ga več. kakor pol ure, a potem so sedli za mizo. Ko je Mi-hail Petrovič videl, da se Milica ne dotakne jedil, je rekel nevoljno: — Ne razumem tega, da se je Jurij zakasnil. Ali se je vrnil njegov sluga? — Da, vaša svetlost, že davno, — je odgovoril eden izmed lakajev. Ko se je zvečerilo, a polkovnika še vedno ni bilo, je Maksim postajal nemiren. On je bil tudi med gonjači. Zbral je nekaj poslov, vzel s seboj psa in se vnovič podal v gozd. Ob desetih so podajali čaj, toda vsi gostje, ki so se udeležili lova, so bili