Crtice iz starodobne šole. O bojih za starostne doklade in o sijajni zmagi. (Konec.) Tok časa se je od takrat izdatno predrugačil. Učiteljstvo na Štajerskem in Kranjskem se je jelo gibati in se zavedati zakonito zajamčenih svojih pravic. O tem nas obvešča naš dični stanovski list »Učit. Tovariš« in »Učit. Pravnik«. Zakasnele kvinkvenije je potom učiteljskih rekurzov proti deželnim svetom že večkrat naučno ministrstvo, še večkrat pa upravno sodišče ugodno reševalo. Zaradi svojih zakasnelih kvinkvenij (glede §-a 40) sem se odločil tudi jaz, da nastopim pot boja. Najprej si kupim znamenito knjigo »Judicate« za 12 kron. Po tej knjigi proučujem važne razsodbe upravnega sodišča, državnega sodišča in najvišjega dvornega sodišča o raznih zadevah pouka in šolskih ustanov. V prvem delu izdaje se obravnavajo zadeve bogočastja, v drugem delu pa zadeve šole. Izdajatelja sta II. dela gg. dr. Fritsch in Harting, na Dunaju. Knjiga obsega 655 strani. Razsodbe zgoraj navedenih sodišč II. dela so razvrščene v 2156 rednih številk. V svoj prilog dobim v knjigi »Judicate« št. 1287 razsodbo upravnega sodišča glede kvinkvenij z dne 5. januarja 1893, ki se glasi: V definitivno nameščenje v trivijalnih šolah pred novimi zakoni, t. j. po stari politični šolski uredbi, se računi čas pravice za kvinkvenije po dekretu škofijskega konzistonja in ne po dekretu potrjenja k definitivnemu nameščenju po dež. vladi (Landestelle.) Zaradi pravnostališčnega zenačanja in naknadnega doplačila zakasnelih svojih starostnih doklad vložim dne 8. februarja 1902 prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, sklicevaje se na omenjeni § 40 zakona z dne 3. novembra 1874, poudarjajoč zgoraj navedene tri razloge o svoji prvi definitivnosti iz leta 1867. Deželni šolski svet je obravnaval o tej prošnji v seji dne 23. oktobra 1902, ki jo je seveda kategorično odklonil ter izdal z dopisom z dne 25. oktobra 1902, št. 851, to-le negativno rešitev: Der k. k. Landesschulrat hat laut Erlass vom 25. Oktober 1902, Z. 851, in seiner Sitzung vom 23. Oktobcr 1902 Ihrem Gesuche vom 8. Febr. I. J. um Richtigstellung dcs Anfallstermin.es der I., II., III. und IV. Dienstalterszulage auf den 1. September 1879, 1. Septembcr 1884, 1. September 1889 und 1. September 1894, sojjvie um Gevvahrung der fiinften Quiquennalzulage vom 1. September 1899 ab, aus nachstehenden Griinden keine Folge gegeben: Nach § 27 des Gesetzes vom 3. November 1874, L. G. B. Nr. 30, hatten die wirklichen Lehrer nach Vollendung von 10 definitiven Dienstjahren Anspruch auf die erste Gehaltszulage. Im § 40 des nSmlichen Gesetzes vvurde ein Uebergangsstadium geschaffen, vvonach altere definitive Lehrer, welche schon 15 aufeinander folgende Jahre gedient hatten, die erste Gehaltszulage erhielten. Es ist vvohl selbstverstandlich, dass diese Jahre in definitiver Eigenschaft zuriickgelegt sein mussten, um einen Anspruch auf diese Gehaltszulage erheben zu konnen. Nachdem aber Sie erst im Jahre 1874 mit Decret des istrianer Landesschulrates vom 18. Marz 1874 Nr. 45 zum definitiven Lehrer in Hrušica ernannt \vorden waren, konnte Ihnen die erste Gehaltszulage unmoglich schon am 1. September 1879 gebiihren. Daraus ergibt sich aucb, dass die Bestimmungen des § 40 auf Sie jiberhaupt keine Amvendung finden konnten, vielmehr Ihr Anspruch auf die erste Gehaltszulage nur nach § 27 des mehrenvahnten Gesetzes zu beurtheilen vvar. Im Sinne dieses Paragrafen wurde Ihnen mit dem Erlasse dcs k. k. Landesschulrates vom 19. Marz 1884, Nr. 351, die erste Gehaltszulage vom 1. April 1884 angefangen und zvvar nach einer lOjahrigen definitiven Dienstzeit zuerkannt. Hievon werden Sie mit dern Bemerken verstandiget, dass Ihnen zur eventuellen Ergreifung eines beim k. k. Landesschulrate einzubringenden Recurses an das k. k. Ministerium fur Cultus und Unterricht eine dem Zustellungstage folgenden Tage beginnende 60tagigc Frist offen steht. Die Beilagen Ihres Gesuches vom 8. Februar 1902 folgen anbei zuruck. K. k. Bezirksschulrat Volosca. Der Vorsitzcnde: Mannussi m. p. Ta kategorična odklonitev moje v § 40. zakonito zajamčene pravice me pa ni spravila iz mojega pravnega ravnotežja, ker sem se nadejal že naprej, da bo odklonitev izgotovljena v tem smislu. Misliti mi je bilo na rekurz. Najprej se obrnem pismeno na dr. Laginjo s prošnjo, naj prevzame pravno zastopništvo. Ta mi takoj odgovori, da zaradi bolehnosti, zaradi prepornega obloženja z odvetniškim poslovanjem pri sodiščih mu nikakor ni mogoče sprejeti zastopstva; vobče pa tudi ne, ker se on z administrativnimi zadevami sploh nc bavi.*) Nasvetuje mi pa, obrniti se na viiega strokovnjaka v šolskih administrativnih zadevah dr. Antona Piera Gambinija, odvetnika v Kopru, kot bivšega referenta šolskih zadev v istrskem deželnem odboru. Pismeno se takoj obrnem nanj. Pojasnim mu vso zadevo. V svrho brzega in gotovega odgovora priložim k listu 1 kuverto s svojim naslovom s prilepljenimi markami za rekomandirani odgovor. Zaman čakam do danes na odgovor! Nadalje se obrnem na znamenitega odvetnika dr. Fuclisa na Dunaju. Ker le ne da odgovora, pišem g. Spinčiču na Dunaj ter ga prosim, naj interpdira dr. Fuclisa, hoče li sprejeti pravno zastopništvo v zadevi ministerijalnega rckurza. Gosp. Spinčič mi takoj odpiše, da je govoril z dr. Fuchsom, toda ker je jako preobložen z ogromnim odvetniškim poslovanjem in z delom v raznih odsekih državnega zbora, ne more nikakor sedaj sprejeti pravne^a zastopstva. Vsa ta smola na vseh krajih in koncih me nikakor ni uplašila, marveč me je ojačila s hrabrostjo, češ: »Čim trša je orehova lupina, tem zdravejše in boljše bo jedro!« Končno se obmem pismeno na našega dičnega učiteljskega zaščitnika dr. Ivana Tavčarja, odvetnika v Ljubljani. Brzo mi ugodno odpiše, da sprejme pravno zastopništvo, toda neinudoma naj mu pošljem vse potrebne dokumente in pa tudi knjigo »Judicate«. Priložim naj 8 K za kolke in poštnino, vse drugo hoče narediti brezplačno. Rekurz je bil vložen 7. januarja 1903. Rekurz je poudarjal zgoraj navedene tri važne razloge, po katerih se smatra moje nameščenje s konzistorijalnim dekretom za definitivno, kar se tudi doslovno ujema z razsodbo upravnega sodišča z dne 5. januarja 1893 št. »Judicate« 1287. K rekurzu sem priložil posebno prilogo »Izkaz starostnih doklad«, ki bi se bile morale meni v stnislu § 40. priznati s 1. septembrom 1880, na katerih bi do 31. januarja 1904 vkup torej od vseh let moral prejeti K 721330, a prejel sem pa zaradi zakasnjenja K 552320, torej naknadno mi pripada doplačila K 169010. Ministrstvo je rešilo rekurz z dne 3. decembra 1903, z naslednjim odlokom: Zufolge Erlasses des k. k. Landesschulrates vom 9. Janncr 1904, Z. 2784, \vird Ihnen Nachstehendes erofTnet: Mit Erlass vom 3. Dezember 1903, Z. 2199, hat das k. k. Ministerium fiir Kultus und Unterricht iiber Ihren Rekurs gegen den landesschulratlichen Erlass vom 25. Oktober 1902, Z. 851, vvomit Ihr Gesuch um Richtigstellung der Anfallstermine Ihrer 1. bis 4. Dienstalterszulagcn sowie um Gewahrung der 5. Dienstalterszulage vom 1. September 1899 an abgewiesen vvurde, auszusprechen gefunden, dass Ihnen die fiinftc Dienstalterszulage vom 1. Septcmber 1900 an gebiihre und fliissig zu machen sei. Diese Entscheidung griindet sich auf die Envagung, dass Sie seit dem 28. Oktober 1867 auf Grund der iiber Prasentation der Gemeinde Castelnuovo erfolgten dekretmassigen Bestellung durch das bischofliche Konsistorium Triest-Capodistria als »definitives Mitglied des Lehrstandes« irn Sinne des § 40 des Gesetzes vom 3. November 1874, L. G. Bl. Nr. 30, anzusehen sind, vvonach Sie in Gemassheit dcr natnlichen gesetzlichen Bestimmung nach Ablauf von 10 Jahren seit Geltung des Gesetzes vom 30. Marz 1870, L. G. Bl. Nr. 19, Anspruch auf dic erste Dienstalterszulage hatten, was im weiteren Verfolge zur Amveisung der 5. Dienstalterszulage mit 1. September 1900 fiihrt. Was aber den Nachzahlungsanspruch betreffs dcr im vergangencn bereits angewiesenen 1. bis 4. Dienstalterszulage anbelangt, so haben Sie sich in dieser Richtung dadurch prajudiziert, dass Sie mit Gesuch ") Zopet dokaz, kako nujno nam je treba pravnih zastopnikov! Uredn. vom 14. Janner 1884 unter Bcrufung auf § 27 des Gesetzes vom 3. November 1874 (lOjahriger Dienstzcit) und untcr Hin\veiss auf das Bestellungsdekret des k. k. Landesschulrates vom )8. Marz 1874, Z. 45, um die erste Dicnstalterszulage eingeschritten sind und selbe demzufolge auch vom 1. April 1884 zugesprochen erhieltcn. Unter solchen Umstanden muss tnit der Rechtskraft der beziiglichen Anvveisungserlasscn dcs Landesschulratcs und der hierauf basierenden weiteren, betreffend dic 2.—4. Dienstalterszulage dermalen gcrcchnet \verden, und kann einc Nachzahlung aus dem Titel der verspatcten An\veisung nicht stattfinden, in \velcher Richtung der Rekurs demnach abgc\viesen vvurde. Wegen cventuell er Ervvirkung dieser Nachzahlung mit Nachsicht der formellen Mangel Ihres diesbeziiglichenAnspruchesmussten Sie denGnadenwcg betrcten. Behufs Vcrsehung dcs h. a. Verstandigungsdekretes mit dcr vorgeschriebenen Stempelgebiihr wollen Sie einen Stempel von 7 K 50 h anhcr senden. Der Vorsitzendc: M a n n u s s i m. p. Odlok rešenega rekurza mi je došel dne 28. januarja 1904. Pri davčnem uradu Podgradom pa mi je bilo nakazano in izplačano na V. kvinkveniji K 410. Glede drugega dela ministerijalnega odloka, s katerim se je naknadno doplačilo zakasnelih kvinkvenij odklonilo ter se me je zavrnilo na milostno pot, sem zopet moral na več mestih povpraševati in reči morem, da so mi bili podani različni nasveti, kako bi bilo treba milostno prošnjo stilizovati. Nekateri so mi svetovali, predložiti prošnjo milosti naučnemu ministrstvu, da me postavi potom posebne naredbe v prvotno moje pravno stališče; drugi so mi svetovali, da se naj obrnem na deželni šolski svet; tretji na deželni odbor istrski; četrti na deželni zbor in to je svetoval tudi dvorni svetnik in referent v deželnem šolskem svetu g. Chermak. Tedaj se obrnem na g. dr. Henrika Tuma, odvptnika v Gorici, za sestavo prošnje v italijanskem jeziku. Tuma je je bil takoj pripravljen zadevo sprejeti, pripomnil pa je, da moj pravni zastopnik ministerijalnega rekurza ni prav storil, da se je zadovoljil z odlokom ministerijalnega rekurza, ampak bi bil moral apelirati na upravno sodišče. Doznalo se je, da je istrski deželni odbor proti ministerijalnemu odloku vložil priziv na upravno sodišče. O tem prizivu me je obvestil c. kr. okrajni šolski svet v Voloskem, ki mi je vračal vloženo prošnjo milosti za naknadno doplačilo zakasnelih kvinkvenij z opombo, da se do končne razprave priziva deželnega odbora na upravno sodišče ne more upoštevati prošnja milosti, ampak naj se je zopet predloži šele po izidu razsodbe. O tem sem obvestil takoj gosp. odvetnika dr. Tumo, ki mi sporoča, da ga ta zadeva jako zanima, da bo do razsodbe trajalo dve leti in o izidu naj ga obvestim, da napravi priziv na državno sodišče. ,!'