INTERVJU rt v* o Tj- = r<"> m СЛ = o C- On NASA TEMA Peter Invalidi v primržu kršitev Zupanc o pravic pri delu str. 12-13 Kitajski ZAPOSLOVANJEINKARIEJA — Preverite prosta delovna mesta! str. 17 str. 26-27 St. 32 / Leto 72 / Celje, 10. avgust 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Vre me letos ne prizna ša Najprej je poljedelcein vrtičkarje prizadela pomladna pozeb a, poleti sta sledili še suša in toča. Nekaterim kulturam, kot so plodovke, niti namakanje in var-stvevk ukvepi pred točo ne pomagaje, ker so se pojavile sončne opekline. Kmetje beležijo tudi izpad krme. Posledice manjšegain manj kakovostnega pridelka bomo zagotovo čutili potrošniki, ko bo ob nakupu hrane treba seči globlje v žep. Poletni Najlepše balkonsko cvetje akciji Živalski fotonatečaj GOSPODARSTVO CelRski sejem napovedoje 37-odstotno rast str. 4 Uniorjev turizem gre na svoje str. 5 IZ NASIH KRAJEV str. 2-3 Povečan obisk kopališč in zdravilišč str. Foto: SHERPA KULTURA' Kdo so nominiranci za Veronikino nagrado? str. 10 KRONIKA Možnost ekološko nevarneoe požara tudi v Celju"? sti. 14-15 NA PRAZNIČNEM OBISKU V ■ Občini Luče str. 28-29 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! IIMFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ * ■V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "pveiKZ s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Železniško postajališče v Levcu ima perspektivo, kot jo ima tudi Breg pri Polzeli. Za uresničitev te pobude bi se morale lokalne skupnosti bolj povezati z ministrstvom za infrastrukturo.« Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja Slovenskih železnic »Med nami živijo ljudje, ki so drugačni od večinske populacije in katerih otroci imajo pravico do šolanja.« dr. Nada Trunk Širca, predavateljica na MFDPŠ »Kitajci v javnosti nočejo pokazati čustev, nočejo narediti česa takšnega, kar bi jih pokazalo v slabi luči ali jih spravilo v sramoto.« Peter Zupanc, učitelj angleščine na Kitajskem »V teh hribih si moraš močno prizadevati, da lahko shajaš. Zato se mladi za kmetovanje ne odločajo. Mene rešuje pokojnina..« Jože Kaker, gospodar na ekološki kmetiji v Podveži »Ne zdi se mi smiselno, da študiraš nekaj, kar te ne veseli, samo zato, da študiraš. Potem je bolje, da ne študiraš, ampak da greš delat tisto, kar te veseli.« Tina Krulec, zlata maturantka PETEK M 35 ' 19 \l/ 28 m2° SOBOTA 1 I NEDELJA I oi^24 I Oi'. 27 T 14 ▼ Ж 13 o Žalosten prizor na koruznih poljih Posledice suše bodo ostale kar nekaj časa Določene bitke so dobljene, vendar vojna še traja Suša je že kar nekaj časa ena glavnih tem pogovorov med ljudmi in med osrednjimi dnevnimi novicami. Nič čudnega, saj vse kaže, da bomo njene posledice čutili še kar nekaj časa. »Stanje se je na nekaterih še ne tako zelo prizadetih območjih po zadnjih močnejših nalivih malo izboljšalo, vsaj ublažilo,« je v začetku tega tedna ugotavljal Igor Škerbot, specialist Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje za poljedelstvo in vrtnarstvo. »Posledice suše ostajajo na lahkih, prodnatih in plitvih tleh, na sončnih legah v hribovskem svetu, kjer je bila že spomladanska suša, ki je povezana s poletnimi vročinskimi vali,« je ugotavljal Škerbot za najbolj prizadeta območja. Zadnji teden opaža zavod ne le pomanjkanje talne vlage, ampak tudi težave zaradi sončne pripeke. To velja predvsem za kulture, za katere je bilo to doslej manj očitno, saj se je dalo blažiti posledice suše z namakanjem. Pojavljati so se začele sončne opekline. »Velike težave so s pridelavo plodovk, paprike, paradižnika, kumar in jajčevcev, na katerih so resne posledice zaradi opeklin na plodovih. Takšni plodovi kljub namakanju in senčenju žal niso več tržni,« opozarja specialist. Od vsega je najhuje zaradi izpada krme z naravnih ter s sejanih travnikov, kjer so izpadli drugi in tretji odkosi in to v večini primerov skoraj 80-odstotno oziroma ponekod v celoti. »To bo v prihodnosti povzročilo rejcem živali zelo velike in resne težave, saj bo krme v zimskem obdobju primanjkovalo,« ocenjuje Škerbot. Zaradi suše ostajajo najbolj prizadeti južni predeli naše regije. To so območja občin Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Kozje, Dobje ter južnejši predeli šentjurske in laške občine, kjer so prizadeti še nekateri drugi deli. Prav tako so prizadete kmetijske površine Spodnje Savinjske doline. In primerjava letošnje suše s preteklimi? »V krogu strokovnjakov smo se pogovarjali, da je morda kakšna posamezna bitka po koncu zadnjega vročinskega vala dobljena, vendar vojna še ni končana,« je slikovito povedal Škerbot. Za dokončno oceno bo treba počakati na konec poletja. Jesen bi morda lahko ublažila veliko škodo v travnatem svetu, pri koruzi in žitah pa je ne bo mogoče nadomestiti. »V tem trenutku resne strokovne ocene še ni mogoče podati,« je zaključil specialist. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Kako je v vinogradih? Vinogradom bolj škodi mokrota kot suša. A slednja ima vseeno nekatere posledice. V vinogradništvu zaenkrat na splošno o večjih posledicah suše ne moremo govoriti, saj ima trta korenine globoko v zemlji. »Na določenih legah, sploh južnejših, in na peščenih oziroma lapornatih tleh je blage posledice suše mogoče čutiti. Najbolj prizadeti so seveda mladi nasadi,« opaža mag. Tadeja Vodov-nik Plevnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, ki deluje tudi na našem območju. »Vinogradnikom svetujemo, da je treba v takšnem stresnem položaju poskrbeti za dobro oskrbo trte, za negovano ledino in da z zelenimi deli ne pretiravamo,« je dodala Tadeja Vodovnik Plevnik. Zaskrbljena zadružna zveza »Pomanjkanje vode ogroža pridelavo lokalne hrane in s tem samooskrbo države,« je v izjavi za javnost zapisala Zadružna zveza Slovenije. Po njeni oceni bo zaradi pomanjkanja krme ogrožena osnovna čreda živali, ki jo bodo kmetje prisiljeni zmanjševati, če krme ne bodo imeli oziroma bo ta cenovno nedostopna. Kmetijstvu bi bilo treba zagotoviti ustrezne spodbude, da bodo kmetje lahko svojo pridelavo prilagodili podnebnim spremembam, zahteva zadružna zveza. Ob tem omenja potrebe po vlaganjih v konkretne namakalne sisteme v različnih delih Slovenije, od Primorske do Pomurja. AKTUALNO 3 Toča pokopala dobro letino hmelja Vremenske ujme pustošile v pasovih - Največ škode na hmeljiščih v okolici Petrovč Štajerski hmelj po novem zaščiten Letošnje vreme že od spomladi ni naklonjeno hmelju. Potem ko ga je najprej prizadela zmrzal, ga je nato konec maja oklestila še toča. Za nameček je poletje postreglo s sušo in z izjemno visokimi temperaturami. Škoda na spo-dnjesavinjskih hmeljiščih ni vsepovsod enaka. Če so skoraj povsem uničena v okolici Petrovč, nekateri hmeljarji v okolici Braslovč zaenkrat pričakujejo povsem povprečno letino. Na letošnjo letino hmelja je vplivalo več različnih vremenskih nevšečnosti. Po izjemno suhi zimi, ki ni omogočila dovolj velikih zalog vode, in spomladanski pozebi so se v nadaljevanju leta vrstili še lokalno bolj ali manj izraziti nalivi z viharji in s točo. Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič pojasnjuje, da v zadnjih letih postajajo vedno bolj izrazita območja mikroklime. Že na dvesto metrih se lahko pojavljajo velike razlike tako v temperaturi kot v intenzivnosti padavin. Takšen primer je bil konec maja v Spodnji Savinjski dolini. Toča je bila na nekaterih delih povsem uničujoča, spet drugje ni naredila toliko škode. Njene posledice so najbolj izrazite v okolici Petrovč, kjer je 150 hektarjev hmeljišča skoraj 100-odstotno uničenega, še dodaja direktorica inštituta. Nekatere prizadela, drugih ne Za hmeljišča Janeza Oseta iz Drešinje vasi je bila konec maja najbolj usodna toča, poletna suša nekoliko manj. Letina bo zaradi tega vsaj za 80 odstotkov slabša, kot bi bila sicer. O set ima nasade hmelja zavarovane minimalno, z zavarovalnino mu bo zato uspelo pokriti le najosnovnejše stroške. Na drugem koncu Spo dnje Savinjske doline hmeljar Domen Ma-rovt iz Topovelj letos pričakuje povsem povprečno letino. Toča ni prizadela njegovih hmeljišč, največ nevšeč nosti mu povzročata suša in vročina, ki sta bili še hujši leta 2003 in 2013, ko tudi sedem tednov ni bilo niti kapljice dežja. »Razmere na polju so letos takšne, kot je za ta čas primerno. Predvsem na koruzi je mogoče opaziti znake suše, žita pa smo že pospravili.« Marovt razmere obvladuje z zalivanjem. Na trgu je konkurenca namreč zelo huda. Če samo eno leto ne bi imel pridelka, bi ga pri kupcu nadomestil nekdo drug. Glede na izrazito lokalno prisotna pustošenja so v prednosti predvsem tisti hmeljarji, ki imajo svoja hmeljišča na več različnih mestih. Hmeljišč pred vremenskimi ujmami, kot so toča in viharji, se ne da zavarovati, še najbolj lahko na sušne razmere hmeljarji vplivajo z namakanjem, brez katerega si v zadnjih letih ne predstavljajo kmetovanja. Zanemarljivo ni niti primerno gnojenje. Najbolj odporna celeia Hmelj v Sloveniji raste na skoraj 1.600 hektarjih zemljišč, od tega jih je 80 odstotkov v Spodnji Savinjski dolini. Nekaj hmelja pridelajo tudi na Koroškem in v okolici Ptuja ter Ormoža. Najbolj razširjeni sorti sta celeia in aurora, ki pokrivata kar približno 70 odstotkov hmeljišč. Pojavljajo se tudi stare sorte, kot sta savinjski golding in bobek, ne manjka niti nekaj novejših. Na izbiro sorte vpliva več različnih dejavnikov. Pri tem sta zelo pomembni časovnica spravila pridelka in razpoložljiva oprema. »Hmeljar mora ob pravem času pospraviti vse sorte hmelja glede na njihov optimalni čas zrelosti. Pri tem se mora prilagajati velikosti strojev, sušilnice ...« pojasnjuje direktorica hmeljarskega inštituta. Ob tem vse sorte tudi niso enako odporne na vremenske vplive. Po izkušnjah hmeljarja Marovta se je za najbolj odporno na vročino in sušo izkazala celeia. »Hmelj te sorte ima zelo močan habitat, s katerim si sam sebi dela senco in zaščito ter zaradi tega prihaja do manj izhlapevanja vode,« še dodaja Marovt, ki bo najbolj zgo-dno sorto hmelja, savinjski golding, če se bosta vročina in suša še nadaljevali, začel obirati že pred 20. avgustom. ŠPELA OŽIR Hmelj v Sloveniji raste na skoraj 1.600 hektarjih zemljišč, od tega je 80 odstotkov hmeljišč v Spodnji Savinjski dolini. Nekaj hmelja pridelajo tudi na Koroškem in v okolici Ptuja ter Ormoža. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Evropska komisija je v torek v Uradnem listu Evropske unije objavila registracijo Štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. Štajerski hmelj je tako že 24. slovenski proizvod, zaščiten pri Evropski komisiji. Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. Med njimi so najbolj pogoste aurora, bobek, celeia in savinjski golding, nekaj odstotkov predstavljata tudi novejši sorti dana in styrian gold. Raste na območju, ki ga na zahodu določajo meje štajerske pokrajine, na jugozahodu in jugu se meja nadaljuje po reki Savi, na jugovzhodu je meja državna meja s Hrvaško, na vzhodu reka Mura in na severu državna meja z Avstrijo. Vlogo za zaščito Štajerskega hmelja je vložilo Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Pri registraciji ni šlo brez zapletov, saj se z njo ni strinjala Avstrija. Avstrijci namreč na avstrijskem Štajerskem prav tako pridelujejo štajerski hmelj pod imenoma »Hopfen aus der Steiermark« in »Hopfen aus der Südsteiermark«. Slovenija in Avstrija sta v času pogajanj dosegli dogovor, da lahko Avstrija za hmelj, proizveden na območju Štajerske v Avstriji, še naprej uporablja svoji imeni, vendar mora biti ob tem razvidno tudi avstrijsko poreklo. Avstrijski proizvajalci med drugim na embalaži ne smejo uporabljati elementov, ki kakorkoli spominjajo na Slovenijo. ŠO V Meji in Mirosanu letos le 350 ton jabolk Družbi Meja in Sadjarstvo Mirosan, ki sta največji pridelovalki jabolk v regiji in med največjimi v državi, letošnja suša niti ni mogla prizadeti. Skoraj celoten pridelek jima je namreč uničila že aprilska pozeba. V Meji, kjer ob normalni letini pridelajo 3 tisoč ton jabolk, bodo letos imeli le 150 ton pridelka, v Mirosanu pa namesto običajnih 5 tisoč ton le 200 ton. A še ta jabolka bodo slabše kakovosti. V Sadjarstvu Mirosan, ki prideluje jabolka na 140 hektarjih sadovnjakov v Kasazah in Kamniku, je pozeba uničila kar 96 odstotkov pridelka. »Zaradi škode bomo letos izgubili 3 milijone evrov prihodka, kar je za podjetje zelo velik udarec, saj nam je že lanska pozeba uničila 80 odstotkov pridelka in povzročila za 2,5 milijona evrov škode,« pravi direktor in večinski lastnik Vlado Korber. V drevesnici, kjer imajo enoletne nasade jablan in drugih sadnih dreves, se proti suši borijo z zalivanjem in upajo, da jim bo vsaj te rastline uspelo rešiti. Zaradi lanske in letošnje škode, ki presegata letni prihodek podjetja, so v Mirosanu 56 zaposlenim že znižali plače, a o odpuščanju ne razmišljajo. Letos ne bodo zaposlili nič sezonskih delavcev, saj bodo za obiranje skromne letine jabolk in za vzdrževanje sadovnjakov ter sajenje novih dreves poskrbeli redno zaposleni. »Še dobro, da smo se pred časom začeli pripravljati na večjo naložbo, saj nam denar, ki smo ga zbirali zanjo, zdaj zelo prav pride pri tekočem poslovanju,« pravi Korber. Za lansko škodo so dobili le 150 tisoč evrov državne pomoči. V Mirosanu so zadnji normalen pridelek imeli leta 2015, ponovno ga pričakujejo prihodnje leto. Če seveda spet ne bo kakšna zmrzal ali druga naravna katastrofa. »Upam, da sta bili zmrzali dve leti zapored, česar v teh krajih ne pomnijo vsaj petdeset let, le naključje. Če nas bo karkoli prizadelo še prihodnje leto, bomo pridelavo jabolk najverjetneje morali opustiti,« napoveduje direktor Mirosana. Kar je ostalo, klesti suša Tudi v šentjurski Meji, ki prideluje jabolka na 73 hektarjih sadovnjakov na Ponikvi in v Lenartu, je letošnja pozeba pobrala 95 odstotkov pridelka. Kar ga je ostalo, zdaj klesti suša. »Kakšne bodo posledice, še ne vem, vendar se povedano po pravici s tem v podjetju niti ne ukvarjamo več veliko. Dejstvo je, da bomo letos skorajda brez pridelka jabolk, a še ta bo slabše kakovosti,« pravi direktor Meje Roman Gregorn in pri tem opozarja, da bo huda suša, čeprav so drevesa jablan prazna, zagotovo vplivala na njihov razvoj. Poleg nasadov jablan je pozeba v Meji prizadela tudi nasade lešnikov, ki jih zdaj suša še dodatno klesti. V podjetju za zdaj še ne vedo, kaj bo s koruzo, z ječmenom, oljno ogrščico, s pšenico in sojo, ki jih gojijo na 290 hektarjih, ter s travinjo, ki je posejana na 70 hektarjih. Kljub škodi zaradi pozebe in najverjetneje tudi zaradi suše v Meji (še) ne bijejo plati zvona. Gregorn pravi, da je poslovanje podjetja stabilno in ni ogroženo. Osrednja dejavnost Meje je namreč pridelava jajc, medtem ko pridelava jabolk predstavlja le 20 odstotkov njihovega prihodka. JI 4 GOSPODARSTVO Celjski sejem letos napoveduje 37-odstotno rast Ali jo bo dosegel, bo odvisno tudi od Mosa - Med lastniki sejma ni več Kovintrada V največji sejemski hiši v Sloveniji tudi letos ne bodo delili dividend. Lastniki Celjskega sejma so namreč na nedavni redni letni seji skupščine sklenili, da bo del lanskega čistega dobička v višini 67 tisoč evrov deloma šel v rezerve, del pa bo ostal nerazporejen. Bilančni dobiček družbe se je tako povečal na malo več kot milijon evrov. Na seji skupščine je bil prvič predstavnik ljubljanske družbe MSIN, ki sicer že nekaj let lastniško obvladuje Cetis. Družba MSIN je z letošnjim nakupom malo manj kot 9-od-stotnega deleža Kovintrada in še nekaj drugih manjših deležev postala 15-odstotna lastnica Celjskega sejma. Med ostalimi lastniki ima še vedno največ delnic Mestna občina Celje, pomembna deleža imata družina Pan-gerl in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Lastniki so se na seji skupščine seznanili tudi z lanskim poslovanjem Celjskega sejma. Družba je lani imela 3,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov manj kot predlani. Izvršni direktor Robert Otorepec je v letnem poročilu zapisal, da je padec prihodkov predvsem posledica manjšega števila sejmov. Še zlasti se je poznalo, da ni bilo bienalnega Industrijskega sejma, ki sodi med najhitreje rastoče sejme in bi po mnenju Otorepca lahko v naslednjih šestih do dese- Med večjimi lastniki Celjskega sejma od junija ni več Kovintrada. Njegov skoraj 9-odstotni lastniški delež je kupila ljubljanska družba MSIN, ki ima po nakupu še nekaj drugih manjših deležev zdaj v lasti malo več kot 15 odstotkov delnic največje sejemske hiše v Sloveniji. tih letih postal celo večji od jesenskega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti, s katerim so še ne tako dolgo nazaj ustvarili kar 70 odstotkov vseh prihodkov in so bili v celoti odvisni od njega. Prodali srbsko družbo Kljub manj prihodkom je Celjski sejem lani ustvaril za 32 odstotkov več čistega dobička kot predlani. To mu je uspelo tudi zaradi znižanja stroškov in prodaje družbe Sajam Fair v Šabcu. Celjski sejem je srbsko družbo ustanovil leta 2007 skupaj s CM Celje. Načrt je bil, da bi celjski podjetji v Šabcu zgradili sejemski kompleks, a je vse skupaj padlo v vodo. Eden od razlogov je bil stečaj CM Celje, ki je v skupnem podjetju imel 70-odstotni lastniški delež. Pred tremi leti je Celjski sejem na dražbi za 15.500 evrov ta delež kupil in Robert Otorepec je takrat povedal, da so se za nakup odločili zato, ker še niso odstopili od načrtov v Srbiji. Očitno so si kmalu premislili, s prodajo podjetja pa so zaslužili 259 tisoč evrov. Letos še dva velika sejma »Leto 2017 bo po padanju prihodka in dobička v letih od 2009 do 2014 in po stagnaciji v naslednjih dveh letih spet uspešno,« je še v letnem poročilu zapisal Robert Otorepec. Letos naj bi namreč celjska sejemska hiša prvič po letu 2008 spet občutno povečala prihodke in dobiček. Čisti prihodki od prodaje naj bi znašali 4,4 milijona evrov, kar je za 37 odstotkov več kot lani, a je še vedno za milijon evrov manj kot leta 2008. Čisti dobiček naj bi se v primerjavi z lani podvojil. K rasti prihodkov naj bi poleg splošne gospodarske rasti občutno prispevali bienalna Industrijski sejem in avtomobilistični četverček, pa tudi nekaj novih sejmov in prireditev. Do konca leta bo družba Celjski sejem pripravila še dva velika sejma. Prihodnji mesec bo jubilejni, že 50. Mos, oktobra bo na vrsti še letošnja novost - sejem ino-vativnih digitalnih rešitev Feel the Future. Predvsem od Mosa, ki ima v strukturi prihodkov Celjskega sejma malo več kot 50-odstotni delež, bo odvisno, ali bo družba letos uresničila zastavljeno rast, pravita predsednik upravnega odbora Franc Pangerl in izvršni direktor Robert Otorepec. Prve približne ocene o doseganju ciljev bodo zato znane šele po Mosu. JANJA INTIHAR Družba Celjski sejem je lani pripravila osem sejmov, letos jih ima na seznamu 12, od tega dva velika - Industrijski sejem ter Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Zato tudi pričakuje, da bo prihodke letos povečala za 37 odstotkov. Polzela najmanj do konca leta Stečajni upravitelj Polzele Zlatko Hohnjec je obvestil sodišče, da bo proizvodnjo v tovarni nogavic nadaljeval do konca leta. Po prvotnem načrtu naj bi tovarna delala samo do konca julija, nato bi v okviru maloprodaje in veleprodaje le še prodajala zaloge. Ker Polzela, ki trenutno zaposluje 95 ljudi, od tega jih je 58 v proizvodnji, posluje bolje od načrtov in tudi bolje kot pred stečajem, se Zlatku Hohnjecu zdi smiselno, da nadaljuje delo. Na trgu je kljub veliki konkurenci povpraševanje po nogavicah iz Polzele še vedno veliko, poleg tega je podjetje dobilo naročila za tuje blagovne znamke že za avgust in delno tudi september. Kot poudarja stečajni upravitelj, bo Polzela z nadaljevanjem proizvodnje do konca leta zagotovila še boljše pogoje za poplačilo upnikov, a tudi delujoče podjetje bo lahko bolje prodal. Ali to drži, bo jasno že konec septembra, ko se bo iztekel rok za zbiranje ponudb za nakup tovarne. Izhodiščna cena za celoten proizvodni kompleks, vso opremo, tri trgovine in blagovno znamko je 2,8 milijona evrov. Elaborat o ekonomski upravičenosti nadaljevanja proizvodnje predvideva, da bo Polzela letos ustvarila 3,5 milijona evrov prihodkov, od tega približno milijon evrov z izdelovanjem nogavic za tuje blagovne znamke. Čistega dobička naj bi bilo približno 250 tisoč evrov. JI Načrti z Leonardom padli v vodo Tomaž Krajnc je prvo in drugo etažo Leonardove stavbe v središču Celja nameraval preurediti v deset razkošnih stanovanj, ki bi merila od 80 do 120 kvadratnih metrov. Projekt, ki ga je ocenjeval na 2,7 milijona evrov, je zaradi neuspešnih pogajanj z bankami (vsaj za zdaj) padel v vodo. Celjskemu podjetniku Tomažu Krajncu (najverjetneje) ne bo uspelo uresničiti načrta, da bi Leonardovo poslovno stavbo v Gosposki ulici v središču Celja preuredil v deset razkošnih stanovanj. Kot je znano, je pred nekaj meseci z lastnikom, družino Borštner, podpisal pogodbo o nakupu podjetja, ki pa bi začela veljati le pod pogojem, če bi z bankami uspešno zaključil pogajanja o refinanciranju obveznosti Leonarda. Ker mu to do konca julija ni uspelo, je od projekta odstopil, v sodnem registru pa sta namesto njega kot direktor in prokurist podjetja spet vpisana Bojan in Lea Borštner. Tomaž Krajnc je podjetje Leonardo, ki je bilo znano predvsem kot trgovec s potrebščinami za šolo in pisarne ter z darili višjega cenovnega razreda, želel kupiti predvsem zaradi njegove največje nepremičnine, to je stavbe v središču Celja, ki ima v kleti, pritličju in dveh nadstropjih približno 2 tisoč kvadratnih metrov površin. V stavbi je namesto prodajalne in pisarniških prostorov nameraval urediti deset stanovanj visoke kategorije, v kleti bi bila garaža. Projekte je že skoraj v celoti pripravil in načrtoval je, da bi prva stanovanja lahko bila dokončana že konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Novo vsebino je tudi že določil za slaščičarno in papirnico v pritličju stavbe. Celoten projekt, to je nakup podjetja in preureditev poslovne stavbe v stanovanjsko, je ocenjeval na 2,7 milijona evrov. Kranjc pravi, da kljub neuspešnim pogajanjem z ban- kami upnicami še ni vrgel puške v koruzo in bo svoje načrte s stavbo v Gosposki ulici poskušal uresničiti kako drugače. Če mu ne bo uspelo, bo podoben projekt poskušal uresničiti s kakšno drugo, podobno nepremičnino. JI, foto: SHERPA GOSPODARSTVO 5 Uniorjev turizem gre na svoje Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli kmalu pod okriljem nove družbe Unitur - Unior ostaja edini lastnik Če bodo lastniki sprejeli predlog uprave, bodo Terme Zreče in rekreacijsko središče na Rogli kmalu delovali kot samostojna družba in ne več kot ena od štirih dejavnosti Uniorja. Lastniki zreškega Uniorja se bodo ta mesec sestali že drugič v tem letu. Na izredni seji skupščine, ki bo 23. avgusta, bodo odločali o izčlenitvi programa turizem iz matičnega podjetja. V ta namen bo ustanovljena nova družba Unitur, na katero bo Unior prenesel premoženje in celotno dejavnost Term Zreče ter zimskega in letnega rekreacijskega centra na Rogli. S tem, ko turizem ne bodo le ena od štirih dejavnosti Uniorja, ampak bo organiziran kot samostojno podjetje, naj bi zreško podjetje lažje prodal svoje turistične zmogljivosti. Unior, ki je tudi sam še vedno na seznamu podjetij, ki jih želi država prodati, se že dlje časa trudi, da bi našel novega lastnika za svojo turistično divizijo. V njej je poleg Term Zreče in Rogle tudi Rekreacij sko-turistični center Krvavec, ki deluje kot samostojna družba in naj bi zanj že našli kupca. Lani je s turizmom, brez RTC Krvavec, ustvaril približno 10 odstotkov prihodkov, to je malo manj kot 17 milijonov evrov. Unitur bo hčerinska družba Če bodo lastniki potrdili delitveni načrt, ki ga je pripravila uprava pod vodstvom Darka Hrastnika, bodo po izčlenitvi turistične dejavnosti iz matičnega podjetja Terme Zre- če in rekreacijski center na Rogli delovali v okviru samostojne družbe. Ta bo, kot je zapisano v načrtu, imela 6,5 milijona evrov osnovnega kapitala, njen edini lastnik bo Unior. Poleg vseh nepremičnin in premičnin, ki sodijo v turistično dejavnost, ter vseh zaposlenih v tej dejavnosti bo nova družba Unitur (takšno je zdaj ime blagovne znamke, s katero Unior trži svojo turistično ponudbo) prevzela tudi sorazmerni del obveznosti matične družbe. Bo zdaj prodaja lažja? Unior je rekreacijsko središče na Rogli in Terme Zreče ter druž- Na izredni seji skupščine bodo delničarji Uniorja glasovali tudi o predstavnikih kapitala v nadzornem svetu, saj bo sedanjim 12. decembra potekel mandat. Za štiri člane nadzornega sveta so predlagani dosedanja nadzornika Branko Pavlin in Drago Ra-bzelj ter nova nadzornika Simona Razvornik Škofič iz SDH in Gora-zd Podbevšek. bo RTC Krvavec začel prodajati že pred nekaj leti. K prodaji turističnega dela ga je zavezovala tudi pogodba z bankami upnicami o finančnem prestrukturiranju družbe leta 2013. Ker doslej ni prejel primernih ponudb, je prodajni postopek za terme in Roglo ustavil. S turistično dejavnostjo pod okriljem samostojne družbe bo iskanje novega lastnika očitno lažje in morda bo zdaj tudi država lažje našla kupca za Unior. Slovenski državni holding, ki je z 39 odstotki delnic največji delničar Uniorja, ima od lanskega maja z družbo za upravljanje investicijskih skladov Alpen Invest ter z Zavarovalnico Triglav in Kapitalsko družbo sklenjen sporazum o skupni prodaji skoraj 55 odstotkov delnic Uniorja. JANJA INTIHAR Foto: Unior Turizem »Vodni davek« zbija zadovoljstvo Koncesnine za termalno vodo zdraviliščem odnašajo dobiček V skladu z letošnjo rekordno turistično sezono se v zdraviliščih poleg presežkov v statističnih kazalcih prihodov in nočitev domačih ter tujih turistov lahko pohvalijo tudi z dobrim poslovanjem. A je v zdraviliščih, članih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ), ki jih največ prihaja prav s Celjskega, zaradi obremenitev s koncesninami zadovoljstvo manjše, kot bi sicer lahko bilo. V zdraviliščih so se prihodki in dobički kot posledica dobre sezone zvišali, je povedal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. Dobre poslovne rezultate zdravilišč in wellness centrov pa še naprej bremenijo visoke koncesnine za uporabo termalne vode. »Ko >vodni davek< presega tri odstotke prihodka, potem res ni razloga za zadovoljstvo in se postavlja vprašanja, za koga in kaj zdravilišča de- lajo. Prek takšnih dajatev gre potem velik del ali skoraj ves denar v državno blagajno,« je ogorčen Iztok Altbauer. Takšno stanje je tudi dokaz, da zdravilišča v pogajanjih z državo o znižanju konce-snin kakšnega otipljivega napredka še niso dosegla. V skupnosti bodo zato vztrajali pri uresničitvi zaveze, ki jo je dala okolj-ska ministrica Irena Majcen v času sprejemanja koncesnin, da obremenitve naj ne bi presegale več kot odstotka vseh prihodkov, ki jih ustvarijo zdravilišča. »Ko smo analizirali podatke dvanajstih družb, smo kar pri osmih ugotovili, da koncesnina predstavlja krepko več kot odstotek prihodkov, pri eni celo 3,2 odstotka v lanskem letu,« je še povedal Iztok Altbauer. Dodal je, da njihova prizadevanja, da bi v pogajanjih z vlado dosegli zmerno obremenitev, tako ostajajo pomemben cilj: da bi zdravilišča na- mesto za visoke koncesni-ne lahko denar namenila za razvoj, nove produkte, obnovo infrastrukture. Nenazadnje tudi za nagrajevanje delavcev, saj bodo s spodobno plačo tudi zaposleni imeli večjo motivacijo za delo, kar bo vplivalo tudi na zadovoljstvo turistov. Ali je predvolilno leto pravi čas, da bi se v zdraviliščih s to vlado še uspeli dogovoriti za znižanje koncesnin? »Zelo dolgo smo čakali, da bi bili uslišani. Ministrica in vlada imata v rokah orodje, s katerim lahko vsaj razpolovita obstoječe konce-snine. V formuli obstaja korektiv, ki za zdravilišča ni bil upoštevan, bil pa je pri uporabnikih termalne vode za kmetijsko dejavnost. V skupnosti zdravilišč smo prepričani, da bi morali izenačiti vse uporabnike, in prizadevali si bomo, da to čim prej dosežemo«, je sklenil Iztok Altbauer. ROBERT GORJANC VELIKI KONCERT ANSAMBLA SPEV IN VESELIH ŠTAJERK ČETRTEK, 17. AVGUST, OB 18. URI NA OSREDNJEM PROSTORU www.city-center.si л citycenter.celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV Do primestnih povezav z novimi vlaki Nujno povezovanje občin, avtobusnih prevoznikov in ministrstva CELJE, ŽALEC - »Tovrstne predloge pozdravljamo, a so žal trenutno v želeni obliki neuresničljivi, ker v Slovenskih železnicah (SŽ) trenutno nimamo dovolj ustreznih prevoznih sredstev.« Tako je pobudo za vzpostavitev lokalnega primestnega železniškega prometa med Celjem in Žalcem s pogostostjo voženj na 20 minut ter umestitev dodatne železniške postaje v Levcu komentiral Miloš Ro-všnik, pomočnik direktorja za potniški promet v SŽ. Pobudo je pred časom na SŽ naslovil in javnosti predstavil celjski mestni svetnik Damir Ivančič, o njej pa je bilo tudi govora na eni od zadnjih sej mestnega sveta. Kot prednosti pogostejše železniške povezave med Celjem in Žalcem so v pobudi med drugim poudarjeni turistični in ekološki vidiki takšne povezave: povečano število dnevnih obiskovalcev in večja migracija turistov med občinama Celje in Žalec, promocija trajnostne mobilnosti prebivalcev na lokalnem območju z uporabo vlaka kot najbolj ekonomičnega prevoznega sredstva, sledenje tujim zgledom za zelena in povezljiva mesta in kraje, zmanjšanje onesnaženosti okolja med Celjem in Žalcem s hrupom in škodljivimi izpusti na območju cestnih povezav ... Rovšnik sicer opozarja, da so odhodi vlakov proti Žalcu v času med 12. in 16. uro, po končanem pouku in službi, dokaj pogosti in da v času teh prometnih konic težko zagotavljajo prevozna sredstva. Zato so za dijake in študente z avtobusnimi prevozniki oblikovali enotno vozovnico, ki omogoča potovanja tako z vlaki kot avtobusi. Kar pomeni, da je pogostost voženj zagotovljena, gre le za izbiro prevoznega sredstva in to je tudi princip, kot ga pozna sosednja Avstrija. Postajališča stvar ministrstva in lokalnih skupnosti »Kar se tiče postajališča v Levcu, gre za vlaganja v javno železniško infrastrukturo. To postajališče ima zagotovo perspektivo, kot jo ima tudi na primer Breg pri Polzeli. Za uresničitev te pobude bi se morale lokalne skupnosti v večji meri bolj povezati z ministrstvom za infrastrukturo,« je še poudaril Rovšnik in kot primer dobre prakse takšnega sodelovanja navedel primer koroške in bohinjske proge. Dejal je še, da ni smiselno govoriti samo o progi med Žalcem in Celjem, ampak bi v okvir takšnega sodelovanja lahko sodila tudi na primer povezava do Šoštanja, Velenja in Šmartnega ob Paki. »V zadnjih letih smo prejeli kar nekaj pobud tudi za pogostejše železniške povezave v smeri proti turističnima krajema Rogaški Slatini in Podčetrtku, ki smo jih prav tako uresničili v sodelovanju občinami in družbo Terme Olimia. Prevoze smo okrepili predvsem ob koncih tedna, tudi na širši povezavi Rogatec-Celje-Podčetrtek-Ve-lenje, da smo spodbudili potovanja turistov, ki bivajo na tem območju, kot je to praksa v turistično razvitih državah,« je še pojasnil Rovšnik. V pričakovanju novih vlakovnih garnitur V Slovenskih železnicah je sicer v postopku javno naročilo za 25 novih vlakovnih garnitur, za kar zdaj zbirajo ponudbe. Gre za naročilo petih dieselmotornih in 20 elektro-motornih vlakov, pri čemer bo polovica slednjih namenjena mednarodnemu prometu. Šlo bo namreč za vlake, ki bodo imeli večsistemsko napetost in bodo lahko brez težav vozili v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško ... »Deset od teh elektromotor-nih vlakovnih garnitur bo tudi dvonadstropnih, tako da bodo imele precej večjo zasedbo potnikov. Ob tem načrtujemo tudi naročilo klasičnih vagonov predvsem za mednarodni promet, kjer letos beležimo fi imjl * »i . Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja za potniški promet v Slovenskih železnicah, verjame, da se s pridobitvijo sodobnejših vlakov tudi primestnim progam obetajo pogostejše povezave. 20-odstotno povečanje števila potnikov. Ko bo to uresničeno, bo veliko lažje prisluhniti željam in pobudam, ki se jih tako in tako zavedamo,« je še poudaril Rovšnik. Vrednost javnega naročila za pridobitev novih vlakov je ocenjena na približno 150 milijonov evrov, če bo postopek minil brez zapletov, potem bi morda konec leta 2018, bolj realno pa leta 2019, na slovenskih železnicah že vozili sodobnejši vlaki, s katerimi bi bilo mogoče uresničevati tudi pobude in želje za več primestnih povezav. ROBERT GORJANC Tudi celjski študenti na prakso v tujino Tudi celjskim študentom je omogočena praksa v tujini. Po neprecenljive delovne izkušnje v tujino se je doslej odpravilo skupno 29 študentov višjih strokovnih šol s celjskega območja - 15 študentov Ekonomske šole Celje, 7 študentov Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, 5 študentov Šolskega centra Šentjur, študent skupnosti višjih šol in študent Šolskega centra Velenje. Projekt Erasmus+ omogoča višješolskim študentom in predavateljem mobilnost ter pridobivanje novih znanj v državah Evropske unije, Makedoniji, Lihtenštajnu, Turčiji, Islandiji in na Norveškem. V projekt se vključujejo višje strokovne šole. Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije projekt pripravlja že deset let, kot je povedala vodja projektov pri skupnosti Alicia Leonor Sauli Miklavčič. Pomemben je jezik države »Šole same izberejo primerne študente za prakso v tujini na podlagi njihovih zanimanj za mobilnost,« je povedala Miklavčičeva. Delo v tujini se študentom šteje kot praksa. V skupnosti uredijo vse potrebno, da je študentom čim lažje v novem okolju. Mlade spodbujajo, da sami najdejo primerno podjetje za praktično usposabljanje, vendar jim pri tem tudi pomagajo. »Študenti so v podjetjih najmanj dva meseca, saj je to edini način, na katerega lahko pridobijo dovolj strokovnih znaj in veščin,« je poudarila Alicia Leonor Sauli Miklavčič. Pri odločanju za kraj usposabljanja se študenti ozirajo na jezik države in kako so sposobni komunicirati v tem jeziku. »Študenti se sicer odločajo za bolj tople države, vendar so tudi takšni, ki so bili v Islandiji in drugih severnih državah,« je dodala Miklavčičeva. V sklopu projekta prihajajo tudi tuji študenti v Slovenijo. Razmerje med našimi študenti v tujini in tujimi v slovenskih podjetji je sorazmerno. KP Zadrečko narečje v Torontu GORNJI GRAD, NAZARJE - Jezikoslovci univerze v Torontu so v Zadrečki dolini v preteklih tednih raziskovali tamkajšnje narečje. V okviru projekta Glasovni vzorci v govorih Zadrečke doline so snemali narečne govore domačinov v Podhomu, Bočni, Spodnjih Krašah in Šmartnem ob Dreti. Zadrečka dolina zanima jezikoslovne kroge še posebej zaradi nevsakdanje izgovorjave omehčanih soglasnikov. Na njenem področju je raziskoval prof. dr. Peter Jurgec, ki je prišel tja skupaj s svojima študentkama. Raziskavo zadrečkega govora bo nadaljeval v Kanadi, kjer v Torontu predava fono-logijo in uvod v jezikoslovje. Svoja dva doktorata je naredil v Ljubljani oziroma na Norveškem. Jurgec je prav tako eden od avtorjev Slovarja sodobnega slovenskega jezika. BJ Zanemarjen raček postal simpatičen Obnovljena poslovna stavba Izletnika Celje, ugoden odziv v javnosti CELJE - Poslovna stavba Izletnika Celje je v teh dneh zaživela v lepši podobi. Stavba in osrednje postajališče sta s svojim neuglednim videzom že kar klicala po ureditvi. Prenova videza stavbe osrednjega avtobusnega prevoznika na Celjskem, ki bo do konca leta v enotno podjetje združeno z Avrigom, je bila dobro sprejeta med Celjani in okoličani. Poslovna stavba Izletnika Celje je pred dnevi zasijala v mnogo lepši podobi. Olepšanje stavbe in ureditev postajališča gresta v sklop niza sprememb, do katerih je prišlo, odkar je celjsko avtobusno podjetje lastniško prevzel Darko Kla-rič s svojo družbo Adventu-ra Holding. Kot so nam povedali v Izletniku Celje, je bila obnova zunanjega dela stavbe opravljena v dveh tednih, šlo pa je predvsem za pleskarska dela in namestitev novega svetlobnega napisa na fasadi stavbe. Na naše vprašanje, kolikšna je bila vrednost del in kdo jih je izvajal, nam v Izletniku niso odgovorili. Pravijo zgolj, da je šlo za podjetje, »ki je bilo najugodnejši ponudnik in ki ima tudi dobre reference«. Obnovo so izvedli samo na zunanjem delu stavbe, čakalnica je bila obnovljena že leta 2015. V minulih dneh so v okviru prenove celostne podobe družbe prenovili tudi spletno stran. Kandidatura za koncesijo za mestni potniški promet Kot so nam še povedali v Izletniku Celje, se namerava družba potegovati za koncesijo za opravljanje predvidenega javnega mestnega potniškega prometa, za kar naj bi Mestna občina Celje razpis objavila ob koncu leta. »Če bo razpis predvideval nabavo električnih avtobusov, se nameravamo v podjetju temu prilagoditi, sicer v družbi kupujemo najsodobnejše avtobuse z ekološko najbolj dodelanimi motorji, po standardu Euro 6,« je povedal Niko Špacapan iz podjetja Izletnik Celje. Sicer so z večino občin sodelovali pri pripravi celostnih prometnih strategij za področje javnega potniškega prometa. Kot je znano, se bosta Izletnik Celje in Avrigo do konca leta povezala v skupno družbo, od junija pa sta že povezana s skupnim vodstvom. Strateški cilji skupne družbe bodo nadaljnji razvoj voznega parka, boljša organizacija, celovita informacijska podpora, »on-line« prodaja vozovnic ter inovativne storitve s področja prevozov potnikov in turizma. ROBERT GORJANC facebook Anketa Ob prenovi zunanjega dela poslovne stavbe Izletnika v Celju lokalna javnost ni ostala ravnodušna, kar kažejo odzivi na Facebookovi strani Novega tednika in Radia Celje. Novico, ki je imela nadpovprečen doseg, so uporabniki pospremili s številnimi komentarji. Ti pozdravljajo olepšanje videza stavba in sprašujejo, če bodo temu sledili tudi notranji prostori, predvsem stranišča. Ob tem nekatere tudi moti, da so iz nove celostne podobe Izletnika Celje na avtobusih izginile tri zvezde. Objavljamo nekaj odzivov: Gabriela: ... saj je lepo, a jaz še vedno pogrešam Izletnikove zvezde, avtobusi so tako pusti brez njih . Dejan: V vsakem primeru je lepša kot ona v Ljubljani. Alenka: Kaj pa notranjost? Notri je kot hiša strahov. Boštjan: Lepo, da se je končno obnovilo, čeprav me ne preveč prepriča. Se strinjam s predhodniki, ki menijo, da bi se moral Izletnik držati tradicije in celostne grafične podobe z zvezdami. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Za boljše vključevanje Romov in priseljencev v šole Ob nacionalnem posvetu o vključevanju Romov in migrantov v šole, ki je bil junija v Celju, sta Željko Cigler iz MOC in Marijana Kolenko, vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev, predlagala konkretno pomoč mladih prostovoljcev pri vključevanju Romov in migrantov v celjske šole. CELJE - Vključevanje Romov in migrantov v šole se imenuje triletni mednarodni projekt, ki se je začel konec leta 2016 in ga je razpisala Evropska komisija v okviru programa Erasmus+. V projektu sodeluje tudi Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Celje (MFDPŠ). Pri tem se je povezala z Inštitutom za romolo-ške študije, izobraževanje in kulturo iz Murske Sobote. Iz Nemčije, Španije, Italije, Makedonije in Turčije bodo svoj delež k projektu prispevali različne ustanove in združenja. »Glede na razmere v posameznih državah so se te same odločile, čemu bodo dale poudarek v projektu,« pravi vodja projekta na MFDPŠ in predavateljica dr. Nada Trunk Šir- Dr. Nada Trunk Širca vodi v okviru MFDPŠ v Celju projekt o vključevanju Romov in migrantov v šole. ca. »Pri nas smo se usmerili v problematiko vključenosti Romov in migrantov v šole, v Makedoniji bodo na primer večji poudarek dali romski problematiki, v Italiji prebežnikom.« Za celoten projekt velja, da naj bi podprl boljše vključevanje Romov in različnih priseljencev v izobraževanje, kar je ključnega pomena za njihovo uspešno socialno vključenost. Projekt spodbuja tudi sodelovanje mladih v prostovoljstvu. Neznanje jezika kot velika ovira Na ugotovitev, da gre v teh časih za zelo aktualno problematiko, sogovornica odgovarja: »Ne ukvarjamo se s težavami v svetu in ne s tem, zakaj so v posamezne države prišli različni priseljenci. Tudi ne bomo dajali receptov, ker se je v različnih okoljih treba različno prilagoditi. Pomembno je, da se ljudje zavedajo te problematike in da skušamo aktivirati mlade. Med nami živijo ljudje, ki so drugačni od večinske populacije in katerih otroci imajo pravico do šolanja. Osredotočamo se na šole in ugotavljamo primere dobre prakse, kakšne podporne mehanizme in orodja imajo pri tem na nacionalni in lokalni ravni ter kakšne rezultate dajejo te rešitve. Hkrati želimo v šolah pridobiti podatke, kako delajo in kje imajo težave, s čim so zadovoljne in kje želijo več pomoči.« Pri tem v začetnem obdobju projekta raziskovalci preuču- jejo dokumente in dobivajo informacije s terena tudi s pomočjo seminarjev za učitelje in prostovoljce, kakršna sta bila pred koncem šolskega leta v Celju, kjer je bil tudi nacionalni posvet v okviru projekta z več kot 50 udeleženci. »V Murski Soboti smo se na seminarjih osredotočili na uči- telje, ki imajo izkušnje z romsko problematiko, v Celju smo se pogovarjali z učitelji, ki imajo izkušnje z migranti. Otroci se pri nas vključujejo v razred glede na svojo starost in ker ne znajo jezika, prihaja do težav. Država omogoča določene ure učenja jezika, kar je po mnenju učiteljev premalo. Zato jim sami dodatno pomagajo in organizirajo različne oblike prostovoljstva,« povzema izkušnje učiteljev Nada Trunk Širca in navaja primer Nemčije, kjer otroka najprej vključijo v dveletni tranzicijski program, iz katerega lahko napreduje glede na znanje jezika. »Sicer pa velja, da se v vseh naših šolah, kjer smo govorili z učitelji in ravnatelji, zelo trudijo pomagati vsem, ne glede na to, koliko jih podpirajo lokalne skupnosti in sistemske rešitve. Opozorili so še, da so težave tudi pri sporazumevanju s starši, zlasti ko gre za albanščino. Ponavadi prosijo enega od staršev, ki zna oba jezika, da pomaga pri prevajanju.« Konkretna pomoč celjskim šolam Celoten projekt ima še eno razsežnost, in sicer vključuje mlade. »Na naši fakulteti imamo akreditiran izbirni predmet Družbena odgovornost in pro-stovoljstvo, kjer sva nosilca z dr. Valerijem Dermolom. Študenti opravijo od sto do 120 ur prostovoljnega dela kjerkoli v regiji in poleg tega morajo obiskati še nekaj predavanj na temo družbene odgovornosti. Na koncu predstavijo, kaj so naredili dobrega za družbo in zase in kaj so se iz tega naučili. Večina je hvaležna za takšno izkušnjo. V okviru projekta bomo možnost vključitve pri tem predmetu omogočili tudi študentom drugih fakultet, hkrati bomo predmet akreditirali na tujih zavodih, ki sodelujejo v projektu.« Ob posvetih v Celju se je porodila tudi zanimiva zamisel, in sicer, da bi združile moči celjske šole, občina in fakulteta. Šole, kjer je največ priseljencev, naj bi predlagale projekte, pri katerih potrebujejo pomoč. Mladi, ki se bodo vključili v mednarodni projekt vključevanja Romov in migran-tov v šole, bi lahko prostovoljno pomagali tem šolam. Za to bi študentje MFDPŠ prejeli šest kreditnih točk, ostalim pa bi se takšno delo priznalo kot izbirni predmet. TATJANA CVIRN Foto: arhiv MFDPŠ Cilji projekta so ustvarjanje vključujočih in demokratičnih učnih okolij, spodbujanje sodelovanja mladih, preprečevanje in boj proti vsem oblikam diskriminacije in segregacije v izobraževanju, spodbujanje medsebojnega razumevanja in spoštovanja, izboljšanje kakovosti neformalnih oblik izobraževanja, delovnih praks mladih in prostovoljstva... Obnovljene in poslikane ceste Poletje je čas za obnovo cestišč VELENJE - Konec junija so v Velenju obnovili cestišče na Rudniški cesti ali Industrijski cesti, kot ji pravijo domačini. Poslikave so popestrile talne površine pred nekaterimi vrtci in šolami. Vodja urada za komunalne dejavnosti Mestne občine Velenje Anton Brodnik je povedal, da so obnovili približno štiri tisoč kvadratnih metrov asfaltnih površin. Pomembna je bila predvsem sanacija ovinka pri podjetju Esotech. V občini so obnovili tudi določene vozne površine, ki so bile tudi zaradi ugrezanja neravne. Uredili so tudi nov prehod za pešce in novo razsvetljavo nad prehodom. Brodnik je povedal, da je investicija znašala približno 60 tisoč evrov. Za sanacijo cestišča so namenili 40 tisoč evrov. Ta dela je opravilo Podjetje za urejanje prostora Velenje. Preostali denar so porabili za osvetljavo in signalne naprave, ki jih je izdelalo podjetje SCR telekomunikacije iz Velenja. Vsa dela so del posebnega projekta, ki je bil izveden na osnovi želja občanov Velenja, še posebej krajanov Pesja, ki najbolj uporabljajo ta prehod. Poučne in barvite poslikave Od maja do konca junija so pred nekaterimi velenjskimi vrtci in šolami poslikali zunanje talne površine. Poslikave imajo didaktičen in vzgojni pomen, so barvite in izredno zanimive za mlajše otroke. Vodja kabineta župana Me- stne občine Velenje mag. Saša Sevčnikar je povedala, da so poslikave ustvarjali prostovoljci v sklopu projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto Velenje in v okviru celostne prometne strategije. Sodelovali sta tudi prostovoljki iz Španije in s Portugalske iz Evropske prostovoljske službe za delo v okviru Mladinskega centra Velenje. Sodelovali so tudi najmlajši, ki so izbirali poslikave. Te predstavljajo različne pravljične in živalske motive. Otroci se lahko na primer igrajo ristanc, s polžem s številkami se učijo šteti, igrajo se lahko človek, ne jezi se. Saša Sevčnikar je poudarila, da je posebnost med poslikavami Pika Nogavička, ki je največja poslikava, nahaja se pri vrtcu Tinkara. Vrednost projekta znaša več kot 5 tisoč evrov, vendar jim je uspelo pridobiti veliko prostovoljcev, ki so opravili 170 ur prostovoljnega dela. Občina je tako priskrbela barve in ostali material v vrednosti 850 evrov. Začetek del v podhodu na Kidričevi cesti Julija so v Velenju začeli obnavljati dotrajan podhod na Kidričevi cesti. Velike težave je v podhodu povzročalo zadrževanje vode ob večjih nalivih. Načrte za prenovo je izdelal velenjski arhitekt Gregor Goje-vić. V Mestni občini Velenje so se odločili, da bodo odstranili zgornji sloj asfalta, kovinske koše, oglasne panoje in elemente obstoječe kanalizacije. Uredili bodo odvodnjavanje s požiralnikom na tlaku podhoda, izdelati pa bodo morali tudi novo črpališče za vodo, kar bo še dodatno zvišalo vrednost investicije, ki znaša približno 90 tisoč evrov. Podhod bodo opremili tudi s taktilnimi oznakami za slepe. Delo bo izvedlo podjetje Dadgrad iz Velenja. Največjo pridobitev prehoda bo predstavljalo 18 novih vitrin, kjer bo razstavljal Muzej Velenje. KLARA PODERGAJS Foto: MO Velenje 8 IZ NAŠIH KRAJEV Zemljišče bo le dobilo vsebino -----* tednik gust 2017 Enota doma Nine Pokorn naj bi na tem zemljišču stala že prihodnje leto. V zgradbi bo prostore dobila tudi nova enota žalskih lekarn. Nova enota doma Nine Pokorn z lekarno že prihodnje leto ŽALEC - V Žalcu se je na zemljiščih med Gotovelj-sko cesto in državno cesto le začelo dogajati. Veliko zemljišče, ki je že več let namenjeno za gradnjo, bo le dobilo vsebino. Še letos naj bi na njem začeli graditi novo enoto Doma Nine Pokorn Grmovje. Občina Žalec je rabo zemljišča na tem območju iz kmetijske v stavbno z odlokom spremenila že leta 2002. Žalski občinski svet je nato prvi podroben občinski prostorski načrt za to območje sprejel leta 2009 ter njegove spremembe in dopolnitve še leta 2015. Del zemljišča ob državni cesti med Hoferejm in Lidlom je namenjeno za poslovno-trgovinsko dejavnost. Občina Žalec ga je prodala na javni dražbi v prvi polovici letošnjega julija, vendar postopek sklenitve pravnega posla še ni končan. Ob zgradbi tudi park Na preostalem delu zemljišča ob Gotoveljski cesti - za nedavno prodanim zemljiščem - bo Javni zavod Dom Nine Pokorn Grmovje zgradil bivalno enoto z 22 posteljami in dnevi center za 20 starejših z demenco. V zgradbi bo prav tako prostore dobila nova enota Javnega zavoda Žalske lekarne. Projekt je trenutno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, zgradbo naj bi nosilec projekta, dom Nine Pokorn, začel ob finančni podpori ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti graditi že letos jeseni. Občina Žalec je z javnim zavodom sklenila pogodbo o podelitvi stavbne pravice in ga oprostila plačila komunalnega prispevka, kar so žalski svetniki sklenili na februarski seji občinskega sveta. Občina želi do odprtja bivalnih enot, dnevnega centra in lekarne v neposredni bližini zgradbe urediti park, ki je tudi predviden po prostorskem dokumentu. V ta namen na zemljišče navaža material, s katerim bo zapolnila kotanjo. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Ključni urejenost in gostoljubnost Turistična zveza Slovenije je v sklopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2017 v ponedeljek začela ocenjevati večja, srednja in manjša mesta ter turistične, zdraviliške in izletniške kraje. Državna ocenjevalna komisija si jih bo ogledala do začetka septembra, rezultate pa bo razglasila 17. oktobra v času Dnevov slovenskega turizma. Že prvi ocenjevalni dan se je ustavila v naši regiji. V ponedeljek si je ogledala Žalec, Šempeter v Savinjski dolini in Velenje, v torek še Zreče, Vojnik in Kamp Menina v Rečici ob Savinji. Generalna sekretarka turistične zveze Karmen Burger pravi, da tričlanska ocenjevalna komisija s pomočjo vprašalnika v prvi vrsti ocenjuje urejenost kraja, turistično ponudbo in gostoljubnost ljudi. »Vedno najprej obišče Tic, kjer se pozanima, na kaj so v tistem kraju najbolj ponosni. S tem komisija dobi že prvi vtis o kraju in gostoljubnosti ljudi.« Opazne izboljšave Turistična zveza tekmovanje letos organizira že 26. leto zapored. Večina mest v projektu sodeluje že več let zapored, kar je po besedah Burgerjeve več kot dobrodošlo. »V bistvu je ravno to namen naše akcije, da se zaradi tega stvari premikajo na bolje. Komisija vedno poda pozitivne in negativne pripombe. Naslednje leto, ko se spet vrne v kraj, je še posebej pozorna na negativne opombe in njihove morebitne izboljšave. S tem se stvari premikajo na bolje.« Državna ocenjevalna komisija se bo v našo regijo vrnila v drugi polovici avgusta, ko bo ocenjevala Braslovče. Konec meseca bo zavila v Olimje, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Čisto na koncu, v začetku septembra, bo obiskala še Topolšico, Šoštanj, Dobrno, Prebold, Celje, Šentjur, Ponikvo in Gorico pri Slivnici. ŠO Zborovanje Jehovovih prič CELJE - V dvorani Celjskega sejma je bilo konec tedna tridnevno zborovanje verske skupnosti Jehovovih prič. Udeležilo se ga je približno dva tisoč vernikov iz različnih krajev Slovenije. Zborovanje je bilo v znamenju govorov, intervjujev in predvajanja filmov z versko vsebino. Glavna tema zborovanja je bila: »Ne obupajmo!«. Po pravilih Jehovovih prič niso ti verniki člani nobene politične stranke in niso zapo- sleni v službah, kjer morajo uporabljati orožje. Prav tako odklanjajo transfuzijo. Na našem območju delujejo njihove verske občine v Celju in Velenju. V Celju se je prva skupina Jehovovih prič zbrala v obdobju po prvi svetovni vojni, njihova prva verska občina je nastala desetletje po drugi svetovni vojni. Jehovove priče so se v Celju ob prelomu tisočletja preselile v nove prostore na Bežigrajski cesti, kjer je njihova tako imenovana kraljevstve-na dvorana. Po vsem svetu je vsega skupaj osem milijonov Jehovovih prič. BJ Prepolni zabojniki za smeti CELJE - V preteklih dneh smo na poti do knjižnice, in sicer ob gradbišču, opazili prepolne zabojnike smeti, iz katerih se je širil smrad. Iz Simbia sporočajo, da za posamezna območja ne vedo, zakaj pride do prepolnih zabojnikov, vendar predvidevajo, da so premajhni ali da ljudje tudi od drugod prinesejo smeti vanje. Prepolni zabojniki niso ravno paša za oči, neprijeten je tudi vonj, ki se širi iz njih. Ta je še posebej močan v vročih dneh. Podjetje Sim-bio ima med poletjem nekoliko spremenjen urnik odvoza odpadkov. V poletnem času odvažajo biološke odpadke tedensko. Večkrat tudi izpraznijo zabojnike za embalažo, ker se v poletnih mesecih nabere več plastenk in pločevink na ekoloških otokih. Odvozi ostalih odpadkov so vsakih 14 dni. Predstavnica podjetja Simibo Helena Kojnik svetuje tudi, naj odpadkov ne odlagamo v razsutem stanju, temveč v vrečkah. »Če gre za biološke odpadke, jih odvrzite v biorazgradljivih vrečkah. Dobro je tudi, če imate zabojnike za odpadke čim bolj v senci.« KP Foto: KP Pobeg in odklepanje Laškega LAŠKO - V javnem zavodu Stik Laško so v začetku avgusta predstavili storitvi, ki predstavljata novost v turistični ponudbi mesta. Gre za možnost sodelovanja v zabavno doživljaj -skih in pustolovsko tematskih zgodbah Soba pobega (Escape Room) in Odkleni Laško (Unlock Laško). Prav s predstavitvijo Sobe pobega na temo pivovar- stva so minuli konec tedna zaznamovali svetovni dan piva. »Sobe pobega sicer niso novost, je pa edinstvena takšna soba na temo piva in tudi pisana na kožo tradiciji našega mesta. V sobi na podstrešju Savinje, tiste hiše, kjer je bil pred dvesto leti zvarjen prvi vrček piva v Laškem, obiskovalce čaka izvirna in zabavna preizkušnja, ki je povezana s pivom in z zgodovino pivovarstva v Laškem,« je povedala Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško. Tovrstno popestritev turistične ponudbe so pripravili v sodelovanju s podjetjem Enigmarium. V Stiku so v tem mesecu začeli izvajati še en podoben doživljajski projekt. »Z igro Odkleni Laško lahko obiskovalci odkrivajo znamenitosti v starem mestnem jedru in iščejo starodavni zaklad. Tudi s to igro želimo pritegniti turiste, ki že letujejo pri nas v termah, in seveda tudi ostale obiskovalce,« je še povedala direktorica Stika. Ta igra je zasnovana tako, da jo lahko odigrajo tudi gibalno ovirane osebe, kar je pomembno za Laško kot evropsko destinacijo odličnosti na temo dostopnega turizma. RG POBEGNI IZ ZAKLENJENE SOBE v eni uri! PRVI ESCAPE ROOM NA TEMO PIVOVARSTVA > + NAPETA PUSTOLOVSKA IGI PO MESTNIH ULICAH Zberi ekipo 2-5 prijateljev in rezerviraj termin. Pokliči OSI 35 5417 - čaka te nepozabna zabava! ' STIK LAŠKO I Valvasorjev trgi | LAŠKO „ www.lasko.escape-room.si ESCAPE ROOM IZ NAŠIH KRAJEV 9 Povečan obisk kopališč in zdravilišč Zadnji vročinski val na kopališča in v zdravilišča privabil več obiskovalcev Več kot tisoč obiskovalcev dnevno obišče Letno kopališče Celje. Upravnik kopališča Aleš Jašarović je povedal, da so zaradi visokih temperatur podaljšali obratovanje bazena do 20. ure. Že ob odprtju kopališča prihaja veliko obiskovalcev, ki se zjutraj odpravijo na rekreativno plavanje, med 11. in 14. uro je na kopališču manj obiskovalcev, medtem ko po 16. uri sledi drugi naval obiskovalcev. Velenjsko jezero - vedno več kopalcev Na Velenjski plaži med koncem tedna zabeležijo nekaj tisoč obiskovalcev na dan, pri čemer delovni dnevi ne zaostajajo veliko. Direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart je po- vedal, da se največ obiskovalcev na Velenjski plaži običaj- no nabere v popoldanskem času. Med koncem tedna se prvi kopalci na plažo odpravijo že dopoldne. Čez dan se število obiskovalcev veča, in sicer do večera, ko je plaža polna. Na Velenjsko jezero prihaja 20 odstotkov ljudi iz Šaleške doline, 25 odstotkov obiskovalcev prihaja z območja, oddaljenega do 25 kilometrov, kamor spadajo Slovenj Gradec, Celje, Zgornja Savinjska dolina. Beležijo tudi 10 odstotkov kopalcev iz drugih držav. Lenart je povedal, da je voda v Velenjskem jezeru zelo kakovostna. Pooblaščena ustanova redno tedensko opravlja meritve in voda v Velenjskem jezeru ustreza standardom kopalnih voda. Lenart je dodal, da pričakujejo odločbo ministrstva za okolje in prostor, da bo Velenjska plaža pridobila status kopalnih voda. Dobro obiskana zdravilišča in vodni parki V Thermano Laško že ves čas poletnih počitnic pri- haja več obiskovalcev kot med letom. Predstavnica kopališča Nina Pader Topole je povedala, da je glede na vročinski val že zjutraj povečan obisk kopalcev, ki se odločajo za celodnevno kopanje, naslednji val obiskovalcev pride med 13. in 14. uro, vedno več pa je tudi večernih kopalcev. Povečan obisk kopalcev beležijo tudi v Termah Olimia. Direktor prodaje in marketinga Vasja Čretnik je povedal, da je v termalnem parku Aqualuna obisk povečan za 10 odstotkov. Vedno več kopalcev prihaja med tednom. »Če bo vročina vztrajala, bi lahko to negativno vplivalo na obisk, saj se zaradi visokih temperatur odprtih kopališč izogibajo družine z otroki,« je dodal Čretnik. Največ obiskovalcev v termalni park prihaja med 11. in 17. uro. KLARA PODERGAJS Foto: arhiv NT O nevarnih gozdnih vsiljivkah Tigrasti komar je prišel v naše kraje iz jugovzhodne Azije s prevozi avtomobilskih pnevmatik. Pojavlja se kot morebiten prenašalec virusov nekaterih bolezni. SOLČAVA - V Centru Rin-ka je do septembra na ogled potujoča razstava o inva-zivnih tujerodnih vrstah v gozdovih. Gre za razstavo z naslovom Invazivke na poti. Do poletja 2020 bo na ogled še v 23 drugih krajih po državi. Razstava je del projekta Life Artemis, ki je namenjen osveščanju, usposabljanju in ukrepanju v povezavi s temi invazivnimi vrstami. Med njimi so tujerodne rastline, žuželke, sesalci in glive. Zaradi njihove nevarnosti so strokovnjaki že pripravili seznam nevarnih tujerodnih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki jih v Sloveniji v glavnem zaenkrat še ni. Objavljen je na http://tujerodne-vrste. info/opozorilni-seznami/. Na opozorilnem seznamu je 51 vrst rastlin, 13 vrst žuželk, 12 vrst gliv in 7 vrst sesalcev. Med temi sesalci so Pallaso-va veverica lepotka, južnoa- Gozdarski inštitut Slovenije izvaja projekt Life Artemis v sodelovanju z republiškim zavodom za varstvo narave, Zavodom Symbiosis in Zavodom za gozdove Slovenije. meriški koati, rakunasti pes, rakun, siva in lisičja veverica ter sibirski burunduk. Ti so bili sprva v domovih ljudi kot hišni ljubljenčki, vendar so nato iz ujetništva pobegnili. Nekateri lastniki so jih namerno izpustili. Tudi nekatere rastline so bile najprej posajene za okras vrtov, živih mej in parkov, od koder so se razširile drugam po naravi. Nekatere vrste invazivk se širijo spontano, širijo se tudi med prevozom blaga, kar posebej velja za glive in žuželke. Prav tako se širijo kot slepi potniki med prevozom zemlje ali se »tihotapijo« v avtomobilih. Nekatere vrste invazivk so že v neposredni bližini Slovenije. Za sporočanje o njihovem pojavljanju je že vzpostavljena spletna in androidna aplikacija z imenom Invazivke (https:// www.invazivke.si/ in v Google Play). Oblikovan bo tudi sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja na njihov pojav. Izjemnega pomena je namreč takojšnje ukrepanje, ko je mogoče širjenje na določenem območju še preprečiti. Invazivke lahko namreč vplivajo na popolno preobrazbo eko-sistema in izrinejo domorodne vrste. Prav tako povzročajo gospodarsko škodo in škodujejo zdravju ljudi. BJ, foto: splet Med invazivkami je orjaški dežen. Rastlina, ki izvira iz Azije, povzroča preobčutljivost kože na svetlobo. Na koži se pojavljajo veliki mehurji, kar spremlja bolečina. Zaključek desetletne obnove SOLČAVA - V soboto je bil slovesen zaključek desetletje dolge obsežne obnove župnijske cerkve Marije Snežne. Gre za cerkev v središču kraja v gotskem slogu in jo med drugim krasijo kamnoseške umetnine. Glavni oltar krasi plastika tako imenovane solčavske Marije, ki je ena najstarejših v Sloveniji in po mnenju strokovnjakov tudi ena najlepših. Med obnovo znamenite cerkve sta bili med drugim opravljeni njena statična sanacija in celovita obnova fasade, med različnimi restavracijskimi deli je bilo poskrbljeno za obnovo fasadne freske sv. Krištofa. Prav tako je bila obnovljena električna napeljava, poskrbljeno je bilo tudi za novo ozvočenje. Na bližnji kapeli sv. Ane sta bili obnovljeni streha in fasada, opravljena so bila tudi restavratorska dela. Obnovo je vodil gospodarski upravitelj župnije župnik Alojz Ternar iz Nove Štifte. Sobotni blagoslov obnovljenih stavb je opravil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. BJ Gotska Marija Snežna v središču Solčave spet sije v vsej svoji lepoti. Duhovnikov vedno manj CELJE - Začetek avgusta je v slovenskih katoliških župnijah čas, ko prihaja do kadrovskih sprememb. Na območju Škofije Celje je letos dobilo nova delovna mesta pet že delujočih duhovnikov, vsi so salezijanci. Od tega so štiri spremembe na območju Posavja, ena je v celjski župniji na Hudinji. Dosedanji tamkajšnji kaplan salezijanec Metod Ogo-revc ima novo delovno mesto na Opčinah pri Trstu. »Starejši počasi odhajamo, tudi umre kdo, zato nastanejo vrzeli. Na izpraznjeno mesto je treba postaviti drugega duhovnika,« je povedal o prestavitvah celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Kazenskih premestitev ni. Zaradi pomanjkanja duhovnikov prihaja do tega, da župniki prevzemajo tudi sosednje župnije. Na območju Škofije Celje deluje približno sto škofijskih duhovnikov in še nekaj redovnikov. Letos so bile na območju celotne Slovenije komaj tri nove maše, od tega ni bilo v Škofiji Celje nobene. Z njenega območja trenutno študirata za duhovnika dva kandidata, in sicer iz Velenja oziroma iz Tabora v Savinjski dolini. Od nastanka Škofije Celje se je za slovo od duhov-ništva odločilo pet duhovnikov, vsi zaradi celibata. Do tega je prišlo v Celju, Velenju in Rogaški Slatini. BJ 10 KULTURA Gregor Podlogar, pesniška zbirka Svet in svet ( LUD Šerpa) Pesniška zbirka Svet in svet je njegova peta pesniška zbirka. Žirija v obrazložitvi navaja, da je njegov poetični odtis skozi celoten njegov opus modernistično ludisti-čen, na prvi pogled lahkotno igriv, a pod prvo plastjo nanosa razkriva resnoben, melanholičen, razbolel, zagoneten, nemiren značaj. Tako živahnost, v svojem bistvu živost, po utemeljitvah komisije prinaša tudi zbirka Svet in svet, v kateri avtorjev glas na novo zazori v poskusu, da bi skozi igro besed prikazal agonične podobe sodobnosti, ki jo zaznamujejo tehnologija, površna naglica, surovi medčloveški odnosi. Barbara Korun, pesniška zbirka Vmes (Center za slovensko književnost, zbirka Aleph) Korunova je Veronikino nagrado prejela že leta 2011, do zdaj pa je izdala šest zbirk. O najnovejši zbirki žirija pravi, da je temeljna odlika njenih pesniških postopkov učinkovita demistifikacija »padlega sveta naše faktičnosti« in obenem vzpostavitev strukture, ki očara in prepriča s trdnostjo in z zaokroženostjo svoje notranje zgradbe. Čeprav pesmi, nanizane po vrsti, niso razvrščene v tematske sklope, je struktura zbirke kristalna, a ne na račun njene enigmatične razsežnosti, je še med drugim zapisano v obrazložitvi. Veronika Dintinjana, pesniška zbirka V suhem doku (LUD Literatura) Pesniška zbirka V suhem doku je njena druga pesniška zbirka. Izšla je osem let po njenem prvencu. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da njen izvrsten prvenec Rumeno gori grm forzicij ni bil izjema, pesniška muha enodnevnica, česar ne bi moglo nič potrditi bolje kot njena druga zbirka. Pesnica v njej ponovi vajo skrbnega izbiranja besed, ki bi karseda nazorno in natančno opisale bivanjsko izkušnjo. Pesmi brez izjeme med vrsticami sporočajo, da poezija še lahko govori pomembne, celo ključne stvari, je še med drugim komisija zapisala v obrazložitvi. Boris A. Novak, pesniška zbirka Vrata nepovrata (Založba Goga) S tretjo knjigo Bivališče duš je končal trilogijo, ep, ki ga je Novak pisal dvajset let. Naslov tridelnega epa Vrata nepovrata sestavljajo tri knjige: Zemljevidi domotožja, Čas očetov in Bivališče duš. Zadnja knjiga epa je vsebinska sinteza celote. V obrazložitvi komisije je zapisano, da Vrata nepovrata predstavljajo mojstrski unikum v moderni slovenski književnosti in nedvomno pesnikov opus magnum. Za naš apokaliptični čas in sofisticirano tehno-medernizirani svet se ep izkaže za še kako vmeseno in živo pesniško obliko postavljanja po robu nasilju zgodovine in krutosti pozabe, so še dodali člani žirije. Iztok Osojnik, pesniška zbirka Mah in srebro (eBesede) Osojnik je za pesniško zbirko Razglednice za Darjo leta 1997 prejel prvo podeljeno Veronikino nagrado. Žirija je prepričana, da je večino Osojnikovih pesniških knjig mogoče proglasiti za svojevrsten literarni, političen, polemičen in tudi dialoško-poetičen eksperiment z marsičim, tudi z drugimi poezijami. A doslej še nobena od njih ni bila zasnovana kot izrecen dialog med živim in mrtvim pesnikom, je še zapisala žirija. Odločilen kakovosten premik v ustvarjanju Znani so letošnji nominiranci za Veronikino nagrado - Med njimi tudi stara dobitnika nagrade Veronikina nagrada za najboljšo pesniško zbirko leta je ena naj-prestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji, ki jo Mestna občina Celje v sodelovanju s Fit medio podeljuje že od leta 1997. Komisija vsako leto avgusta izbere pet avtorjev najboljših pesniških zbirk, ki izidejo od junija preteklega leta do vključno maja aktualnega leta. Prejemnika Veronikine nagrade nato razglasi na slavnostni prireditvi konec avgusta. Tričlanska žirija - v njej so bili pesnik Ivan Dobnik, kritičarka Jelka Kernev Štrajn ter novinarka in kritičarka Mojca Pišek - je letos izbirala med približno dvesto pesniškimi zbirkami. »Količina napisane poezije je velika, a tiste, ki smo jo uvrstili v ožji izbor, je manj. Na koncu smo nominirance izbirali med približno petnajstimi zbirkami. Še posebej težko se je bilo odločiti med osmimi zbirkami. Še vsaj kakšne tri zbirke bi bile vredne podrobnejšega pregleda in pozornosti, a pravila so jasna. Najboljših je lahko samo pet,« je pojasnil predsednik žirije Ivan Dobnik z Gomilskega. Žirija je nominirala pesniške zbirke V suhem doku Veronike Dintinjane, Vmes Barbare Korun, Vrata nepovrata Borisa A. Novaka, Svet in svet Gregorja Podlogarja ter Mah in srebro Iztoka Osojnika. »Pri vseh nominirancih gre za izrazito osebni slog oziroma poetični individualizem. Tudi znotraj opusa posameznih avtorjev gre za zelo velik kakovosten premik v ustvarjanju, kar je bilo tudi tisto, ki je odločilo, da smo jih nominirali,« je še dodal Dobnik, ki je prepričan, da mora dobra pesniška zbirka imeti elemente univerzalne poetike, da se mora ukvarjati s temami življenja, smrti, bivanja tu in zdaj, hkrati pa mora biti v njej prepoznaven avtorjev osebni slog. Letošnja, že 21. podelitev, na kateri bo komisija poleg Veronikine nagrade podelila tudi zlatnik poezije, ki ga bo letos prejel Andrej Brvar, in malo Veroniko, ki jo bo prejela Karin Vrbek iz Šolskega centra Celje, bo v torek, 29. avgusta, v Narodnem domu v Celju. ŠPELA OŽIR Foto: TIHOMIR PINTER Doslej so Veronikino nagrado prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hme-ljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar in Ana Makuc. V Šmartnem letos letijo Likovna delavnica s tridesetletno tradicijo V Šmartnem ob Paki je ta teden zbranih 12 ljubiteljskih likovnikov, ki pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja ustvarjajo na 31. likovni delavnici Šmartno. Letošnja delavnica se je začela prejšnji petek, končala pa se bo v nedeljo, ko bodo udeleženci v Dvorani Marof predstavili nastala dela. Letošnja osrednja tema je fenomen letenja. Zametki likovnih delavnic Šmartno segajo v leto 1986, ko je bila prva likovna kolonija v Šmartnem v Goriških brdih. Kmalu se je preimenovala v likovno delavnico, katere prizorišče je od leta 2010 v Šmartnem ob Paki. Namen devetdnevne delavnice, nad katero bdi javni sklad za kulturne dejavnosti, je omogočiti ljubiteljskim likovnikom raziskovanje in preizkušanje različnih sodobnih likovnih pristopov in praks. Letos sodeluje 12 ljubiteljskih likovnih, med katerimi jih večina na delavnici v Šmartnem ob Paki tokrat ni prvič. Izhodiščna tema je vsako leto drugačna. Letos je to letenje, saj je človek od nekdaj želel uresničili svoje večne sanje in željo, da premaga težnost in poleti svobodno kot ptica, pravi strokovna sodelavka za likovno umetnost v javnem skladu za kulturne dejavnosti Andreja Koblar Perko. »V knjigah bomo preleteli, kako se je umetnost skozi stoletja odzivala na sanje o letenju, prav tako bomo pogledali, kako umetniki danes obravnavajo to temo.« Delavnica temelji na skupinskem delu, v okviru skupaj dogovorjenih formalnih izhodišč pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Pri tem je vloga mentorja izjemno pomembna, saj zastavlja vprašanja in pomaga pri iskanju odgovorov. Umetnine, ki nastajajo, si bo mogoče po Šmartnem ob Paki od 17. avgusta do 1. septembra ogledati še v Galeriji Domžale, ob tridesetletnici delavnic pa je javni sklad za kulturne dejavnosti izdal tudi katalog Kako narišeš čas, v kateri je obširneje predstavil tridesetletno zgodovino delavnic. ŠO Na delavnici v Šmartnem ob Paki v tem tednu pod vodstvom akademskega slikarja Dušana Fišerja ustvarja 12 ljubiteljskih likovnikov. (Foto: arhiv MC Šmartno ob Paki) KULTURA 11 Knjige, ki jih morate prebrati to poletje Če ste med letom preveč zavzeti z vsakdanjimi opravili in pozabljate na kakovostne knjige, sta poletje in z njim dopust pravi čas, da nadoknadite zamujeno. V poletnem času bomo kulturne strani obarvali s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Četrti bralni izbor je podal ljubitelj filma in knjig Niko Korenjak. (BGO) Paul Auster: Leviatan »To je bila prva moja knjiga ameriškega pisatelja in prav zaradi nje sem prebral tudi ostala njegova dela. Všeč mi je njegov način pisanja, opisovanja mest in še posebej to, da se večina zgodb dogaja v meni ljubem mestu New Yorku. Knjiga govori o pisatelju, ki se mu zdi, da njegovega prijatelja išče tajna služba, zato naredi pregled 15 let njegovega življenja,« je obrazložitev knjige podal Niko Korenjak. Tommi Kinnunen: Križišče štirih poti Križišče štirih poti je roman o življenju treh generacij neke družine v manjšem mestu na severu Finske, ujetih v nemilost okoliške narave in družbenih spon. Roman zajema čas od konca 19. do konca 20. stoletja in tako poleg osebnih zgodb junakov zajame tudi najpomembnejše zgodovinske dogodke. »Pisatelj se osre-dotoča na ženske, ki so bile steber vseh generacij. Knjiga me je zelo navdušila in upam, da kaj kmalu dobim pod roke še kakšno njegovo knjigo.« Jenny Erpenbeck: Srečišče Nemška pisateljica in režiserka je za glavno igralko vseh dvanajstih zgodb izbrala počitniško hišo ob jezeru na obrobju Berlina, ki usodno zaznamuje življenje treh družin, ki so v njej živele in trpele zaradi ran, ki jim jih je prizadejal čas. »Blizu mi je način pisanja, zgodba je napisana roman Most ob Drini.« Douglas Adams in Mark Carwardine: Zadnja priložnost Štoparski vodnik po Galaksiji je najbolj znano delo Douglasa Adamsa, a Zadnja priložnost v so-avtorstvu zoologa Carwrdinea je prav tako zelo duhovit in poučen potopis. »Če Adams napiše potopis, potem veste, da je zabavno. Za >cr-knit< smešno.« Dušan Čater: Ata je spet pijan Čatrovi junaki so zagozdeni med nenavadne življenjske peripetije, so bohemi, nasilneži in omamlje-neži. Ata Čatko in njegovi pajdaši živijo brezskrbno, a hkrati tudi nevarno življenje, ki je ves čas na robu med hedonizmom in smrtjo. Ata Čatko se namreč ukvarja z umazanimi posli nasilnega izterjevanja denarja. »Knjigo sem namerno izbral, ker je avtor Celjan in ker mi je všeč njegovo >žmohtno< pisanje.« Preigrava realnost današnjega sveta V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je na ogled razstava Onkraj misli in imen. Njen avtor Vasja Grabner iz Griž je do zdaj pripravil že več razstav tako doma kot v tujini, tokrat prvič pa se predstavlja v Žalcu, kjer si bo njegova dela mogoče ogledati do konca avgusta. Vasja Grabner se v prvi vrsti ukvarja s slikarstvom in z grafičnim oblikovanjem. Na odprtju razstave prejšnji četrtek je zbrane najprej nagovorila vodja kulture v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Lidija Koceli, nato je Karin Požin predstavila slikarja in dela, ki jih je za razstavo pripravila mag. Alenka Domjan. Grabner v svojih (hiper)realističnih delih preigrava realnost današnjega sveta - čustveno hladnost, brezosebnost in odtujenost. Motivi posameznih sadov narave in ženskih figur so kljub popolni razpoznavnosti drugačni, samevajo v nedefiniranem prostoru, tu in tam pa so diskretno dopolnjeni z drobnimi grafiti in nalepkami, ki dajejo njegovim slikam izrazito simboličen podton. Kot zagovornik humanosti je sodeloval pri vzpostavljanju in širjenju uspešnega mednarodnega projekta Art for justice, ki poudarja človekove pravice in težave manjšin. V zadnjem času ga zanimajo miselni procesi, njihova mehanika in odzivi nanjo. ŠO, foto: TT Vasja Grabner na odprtju razstave v Savinovem likovnem salonu v Žalcu Odrske deske zamenjali za garažo Člani Gledališča Zarja iz Celja še vedno uprizarjajo sodobno dramo Blazinec. Zadnja uprizoritev je bila nekaj posebnega. V petek zvečer so jo imeli kar v garaži Mercator centra Celje na Hudinji, s čimer so še dodatno izpostavili temačno vsebino predstave, ki se dotika precej občutljive teme, nasilja in zlorab nad otroki. Člani Gledališča Zarja so s petkovo ambientalno postavitvijo predstave želeli popestriti celjsko poletno kulturno dogajanje in obenem zagotoviti morbidno okolje, ki je bilo glede na tematiko sodobne drame več kot primerno. Garaža je namreč s svojo temačnostjo in hladnostjo ustvarjala temačno vzdušje. Sodobna drama Balzinec je do zdaj ena najuspešnejših predstav Gledališča Zarja. Celjski ljubiteljski gledališčniki so z njo pred dvema letoma na 54. Linhartovem srečanju dosegli izjemen uspeh. Prejeli so pet nagrad, od tega kar štiri matičke. S tem je Blazinec postal do zdaj najuspešnejša predstava tega osrednjega državnega sreča- Člani Gledališča Zarja so sodobno dramo Blazinec v petek uprizorili kar v garaži Mercator centra Celje na Hudinji, za kar je bilo med ljubitelji gledališča veliko zanimanja. Šlo je za 17. ponovitev predstave, kar glede na to, da ne gre za komedijo, ni malo. nja ljubiteljskih gledaliških skupin. Režiser predstave je mlad Celjan Tomaž Krajnc, ki je nedavno diplomiral na oddelku za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti, septembra pa bo študij režije na- daljeval na Škotskem. V predstavi igrajo Alen Mastnak, Živko Beškov-nik, Žiga Medvešek, Nejc Jezernik, Polonca Rošer in Niko Korenjak. ŠO Foto: SHERPA V kino v zavetje gorskih vrhov Ljubitelji filma so se lahko pretekli konec tedna ohladili v Logarski dolini. Na travniku pred hotelom Plesnik so letos že četrto leto zapored prvi konec tedna v avgustu predvajali filma z gorni-ško tematiko. V soboto zvečer je bil najprej na ogled film Šerpa - spor na Evere-stu, zmagovalni film 11. Festivala gorniškega filma, v nedeljo zvečer še film 3000 skodelic čaja. Hotel Plesnik Kino pod zvezdami vsako leto pripravi v sodelovanju z Društvom za gorsko kulturo. »Prvi konec tedna v avgustu je čas, ko so nastanitve v Logarski dolini najbolj zasedene. Ker smo v gorskem okolju in ker je čez dan vroče, smo se odločili, da obiskovalcem popestrimo večer,« pravi direktorica hotela Nina Plesnik. Kulisa Kina pod zvezdami je pravljična. Na travnik postavijo filmsko platno, za katerim se razprostirajo vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Obiskovalci sedijo na lesenih klopeh. Filmske projekcije so bile do zdaj vedno dobro obiskane. Ogledajo si jih domačini, gosti hotela in ostali turisti v Logarski dolini. Nič drugače ni bilo tudi letos. ŠO 12 NAŠA TEMA Tudi invalidi imajo enkrat dovolj! »Najprej sem postal invalid zaradi nesreče, na koncu pa imam še težave z živci!« Nekateri invalidi kljub svojim zdravstvenim težavam delajo v razmerah, ki bi jih težko prenesel tudi zdrav človek. Nihče od tistih, s katerimi smo se pogovarjali, se ne želi javno izpostavljati zaradi strahu. V sistem težko verjamejo, bolj verjamejo v to, da imajo nekateri takšne veze in poznanstva, da jim država ne more nič. Skupni imenovalec pri vseh sogovornikih, ki so nam v preteklih mesecih nizali svoje izkušnje, je tudi slabo finančno stanje, v katerem se znajde večina invalidnih ljudi, zato za odvetnike nimajo denarja niti volje, da bi se z delodajalci »vlačili« po sodiščih, da bi dosegli svoj prav. »Zaradi poškodbe pri delu sem postal invalid. Že pri zdravljenju in rehabilitaciji sem šel skozi celo kalvarijo. Službo sem vmes izgubil, kar je posledično finančno čutila vsa družina. Pri iskanju nove službe sem naletel na nemalo zapletov in ko sem jo končno dobil, sem zaradi razmer pri delu postal še psihični invalid. Tempa, ki ga od mene zahtevajo, ne zdržim več,« je dejal moški, ki mu do polne upokojitve manjka le še nekaj let. Govori o pritisku in zahtevah v službi po večji količini opravljenega dela kljub omejitvam pri delu, ki jih ima. Norme v službi ne dosega, na kar je vedno znova opozorjen. Očitajo mu da je nesposoben. »Ker nekdo morda dela bolje od mene, saj nima enakih zdravstvenih težav kot jaz, se norma za delo dviguje, jaz pa je ne zmorem dosegati,« dodaja. To je le ena zgodba. Še hujše smo izvedeli od drugih. Pazite, prihaja inšpektor ... »Pozimi smo delali v skladišču v nenormalnih razmerah. Bilo je mrzlo, saj ogrevanja ni bilo, domnevno zaradi varčevanja. Verjetno ni treba razlagati, kaj to pomeni zame, ki imam težave s hrbtenico ...« je dejala ženska srednjih let, ki je bila dve leti zaposlena v invalidskem podjetju v Celju, nato je dala odpoved, saj ni več zdržala. Zgodb je ogromno, med njimi so tudi takšne, da so se nekateri invalidi z neizpravnimi službenimi vozili morali voziti na delo tudi v sto kilometrov oddaljena podjetja, s katerimi so imeli zaposlitveni centri sklenjene pogodbe o sodelovanju. Avtomobile so vozili tudi invalidi, ki imajo diagno-sticirana hude psihična obolenja in jim je po zakonodaji vožnja omejena, vendar vodilnim pri razporejanju dela to ni bilo mar. Kdo bi odgovarjal, če bi se kaj zgodilo? Nekatere invalidne osebe, s katerimi smo se pogovarjali, čistijo večje prostore - popolnoma brez ustrezne opreme, pri čemer nimajo niti sesalca! Še več, tisto opremo, ki so jo potrebovale za naslednji služben dan, so morale čistiti in prati kar doma - na lastne stroške. Ključno pravilo za delovne invalide je, da delo opravljajo tudi pod nadzorom mentorja. A tudi to naj bi v nekaterih podjetjih kršili. Nekatera vodstva naj bi delavcem strogo naročila tudi, da jih morajo takoj opozoriti, če bi v prostore, kjer invalidi opravljajo svoje delo, prišel kdo, za katerega sumijo, da je inšpektor ... Tudi delo na črno? Bralci so nas opozarjali na številne komunikacijske težave z različnimi vodstvi, na to, da jim ne spremenijo pogodb o zaposlovanju, če se spremenijo njihova delovna mesta, govori se tudi o šikaniranju in neprimernih izjavah vodstev, nekateri invalidi ne dobijo izplačane odpravnine, regresa, omenjajo celo delo na črno. Nekaterim vodstva ne podaljšajo pogodbe, pri čemer kot razlog navedejo pomanjkanje dela, a v isti sapi zaposlijo drugega delavca. »Gre za izkoriščanje delovne zakonodaje, ki bi morala biti naravnana na zaščito invalidov in na ohranjanje in zagotavljanje delovnih mest za nas,« je izjava, ki smo jo v zadnjih mesecih slišali največkrat. Vsem sogovornikom, ki želijo ostati anonimni, saj nekateri še vedno delajo v podjetjih, je skupno, da opozarjajo tudi na to, da je zavod za zaposlovanje dobro seznanjen s tem, da »so razmere v nekaterih podjetjih za invalide zelo slabe«, a jih kljub temu še vedno napotuje v ta podjetja. »Celo zaposleni na zavodu to pogosto povedo in dodajo, da so nemočni pri opozarjanju, nas pa opozorijo, da vnaprej vemo, kaj nas čaka,« so nam povedali invalidi, ki se ne morejo znebiti občutka, da se mnogo kršitev zakrije tudi zaradi dobrih poznanstev in vez vodilnih v teh podjetjih z različnimi ustanovami, ki bi morale odzvati. Zato jih je tudi strah in kršitev pogosto sploh ne prijavijo. SIMONA ŠOLINIČ I—v V V ■ "IV Državna pomoč je privlačna Malha z več milijoni Za zaposlovanje invalidov je znano, da država delodajalcem ponuja različne finančne spodbude. Te ugodnosti, ki jih imajo invalidska podjetja in zaposlitveni centri, skladno s predpisi Evropske unije predstavljajo državno pomoč, ki jo je treba priglasiti. Slovenija ima priglašeno shemo pomoči zaradi zaposlovanja invalidov. Vrednost te sheme pomeni malho, v kateri je 85 milijonov evrov. V ta sredstva so vštete tudi ugodnosti, ki jih lahko prejemajo vsi delodajalci, ki imajo zaposlenih več invalidov, kot to določa kvota, kar pomeni oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nagrado za preseganje kvote. Nad porabo tega denarja opravlja nadzor tudi Evropska komisija. Ugodnosti oziroma vrste finančnih spodbud opredeljuje 67. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki omogoča, da lahko podjetja črpajo denar države med drugim tudi pri plačilu stroškov O povprečni višini pomoči za eno slovensko invalidsko podjetje ali zaposlitveni center je težko govoriti, ker je odvisna od števila zaposlenih invalidov oziroma od vseh zaposlenih ter od višine njihovih plač. prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov ter pri plačilu stroškov storitev v podpornem zaposlovanju. Še več, država lahko delodajalcem za dobro prakso omogoča tudi finančne letne nagrade. Papir vse prenese Vsi prejemniki pomoči morajo mesečno poročati o porabi vseh sredstev, prejetih zaradi zaposlovanja invalidov, pri čemer je kazenska in materialna odgovornost za ustreznost oziroma namenskost porabe na strani poslovodne osebe invalidskega podjetja. Preseganje dovoljenih limitov pomoči država nadzira preko elektronskega sistema, izdelanega za poročanje o porabi sredstev, medtem ko vsebinski nadzor na terenu pri delodajalcih izvaja strokovna komisija. Dodatna oblika nadzora poteka še preko revizorskih družb, invalidska podjetja morajo namreč svoje izkaze vsako leto revidirati v delu, ki predstavlja porabo državne pomoči. Vsa invalidska podjetja torej letno pregleda tudi pooblaščeni revizor, pri čemer ugotavlja namenskost porabe sredstev, prejetih zaradi zaposlovanja invalidov. Toda s terena, celo iz nekaterih vodstev podjetij kdaj pri-curlja kakšna informacija, da papir vse prenese. V praksi se da marsikaj spretno zakriti . Koliko štejejo veze in poznanstva ... ... pri ukrepih proti kršiteljem delovnopravne zakonodaje? Ministrstvo za delo smo prosili tudi za komentar informacij, ki so nekako že javna skrivnost, in sicer da imajo nekatera vodstva podjetij izrazita poznanstva v uradnih in nadzorstvenih ustanovah in da je to pogosto tudi razlog, da se proti tem podjetjem in zaposlitvenim centrom ne ukrepa vedno in takoj. In da je pogosto vez med invalidskimi podjetji ter zaposlitvenimi centri in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije, zato se nekatere napotuje pogosto v določena podjetja, čeprav se vnaprej ve, da se tam dogajajo nepravilnosti, tudi šikaniranje invalidov. »Vsak je dolžan konkretne primere, s katerimi je seznanjen, prijaviti pristojnim organom. Na ministrstvu primerov sorodstvenih ali podobnih povezav, ki bi vplivale na odločitve strokovnih delavcev, nismo zaznali. Napotovanje delavcev v možne zaposlitvene rehabilitacije izvaja Zavod RS za zaposlovanje, ki po naših podatkih spremlja kršitve, ki se dogajajo pri delodajalcih. Ponovno poudarjamo, da je sume nepravilnosti treba prijaviti pristojnim organom. Tudi v primeru pritožbe nad izvajalcem storitev zaposlitvene rehabilitacije lahko nadzor izvede strokovna komisija,« pravijo na ministrstvu. Nikoli se ne ve, kdaj se bodo tisti, ki kršijo pravice invalidov, morda sami znašli v njihovih čevljih. nVc prir ргг Pri prip teme smo s številnin da. Njihov zdravstvei žavah pri njihove zi presunil najdeji vanje svoja tev i i skup nepra skih podje A ne smer Nadzornih mehanizmov je veliko Dobro bi bilo, če bi bilo več delovnih inšpektorjev »Takšne kršitve delovnopravne zakonodaje obsojamo,« pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so seznanjeni s tem, kaj se v nekaterih podjetjih, ki zaposlujejo invalide, dogaja, zato zadeve spremljajo. Ker večina ljudi zaradi strahu pred izgubo službe ne upa prijaviti domnevne kršitve inšpektoratu, o kršitvah piše tudi ministrstvu. Inšpektorat RS za delo je edini pristojen za obravnavo kršitev delovno-pravne zakonodaje, vendar je bilo že večkrat javno izpostavljeno, da v Sloveniji enostavno primanjkuje delovnih inšpektorjev. »Je pa na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov minister, pristojen za invalidsko varstvo, imenoval strokovno komisijo, ki ima med drugim nalogo, da izvaja nadzor nad pogoji za ohranitev statusa invalidskega podjetja in zaposlitvenega centra. Navedena strokovna komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov ministrstva za finance, zavoda za zaposlovanje in predstavnikov našega ministrstva, opravlja nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za ohranitev statusa invalidskega podjetja in nadzor nad porabo sredstev, prejetih zaradi zaposlovanja invalidov,« še odgovarjajo na ministrstvu na vprašanje, ali obstaja še katera druga možnost nadzora nad temi podjetji. Odvzem statusa je možen »Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za ohranitev statusa invalidskega podjetja in zaposlitvenega centra opravlja ministrstvo tudi neposredno preko vpogledov v uradne evidence drugih organov. Ocenjujemo pa, da je kršitev delovnopravne zakonodaje v teh podjetjih še vedno razmeroma malo, zagotovo pa manj kot pri običajnih delodajalcih,« še pojasnjujejo. Toda podatki, ki smo jih pridobili od Inšpektorata RS za delo, kažejo, da teh kršitev le ni tako malo, zato nas je zanimalo še, ali obstaja kakršenkoli ukrep odvzema statusa takšnemu podjetju zaradi številnih kršitev, ki jih izvaja na področju, za katerega mu je bil dodeljen tak status. »Skladno s 60. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov obstaja vrsta razlogov za odvzem statusa invalidskega podjetja. Ravno navedeni člen je bil v preteklosti dopolnjen na podlagi številnih pobud, ki smo jih prejemali,« dodajajo na ministrstvu. In med pogoji za odvzem statusa je tudi, če podjetje »huje krši predpise s področja delov-nopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva«. O tem, ali so kateremu podjetju takšen status že odvzeli, na ministrstvu ne poročajo, toda več kot očitno bi se v praksi zapletlo predvsem pri tem, kaj pomeni »hujše kršenje« teh predpisov. Nadzoruje tudi finančna uprava »Če prejmemo prijavo hujših kršitev v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih centrih, o tem opozorimo tudi druge ustanove. Inšpektorat za delo v dogovoru z ministrstvom periodično opravlja nadzor nad invalidskimi podjetji na ravni celotne Slovenije. V nekaterih primerih, ko je bilo ocenjeno, da je takšen nadzor potreben, so bili primeri usklajenega nadzora, ki so ga izvajali delovni inšpektorat, finančna uprava ter strokovna komisija, ki jo je imenoval minister, pristojen za invalidsko varstvo. Ob tem poudarjamo, da ima vsaka ustanova svoje z zakonom določene pristojnosti, v okviru katerih izvaja nadzor, pri čemer se pristojnosti ne morejo podvajati,« še dodajajo. NAŠA TEMA 13 ilidi tudi v nežu kršitev wic pri delu OB ROBU Ne pustite, da vas teptajo! ravi tokratne osrednje časopisne se v preteklih mesecih pogovarjali ii osebami, ki imajo status invali-e zgodbe o težkem življenju zaradi iih težav, predvsem zgodbe o te-iskanju službe, glede na to, da so možnosti za delo omejene, so nas le. Še bolj zgodbe tistih, ki službo 0 in v njej naletijo na nerazume-delodajalcev, in sicer tistih, ki so 1 podjetja usmerili ravno v zaposli-nvalidov, ki so ena najranljivejših in ljudi. Njihove besede kažejo na vilnosti, ki se dogajajo v invalidnih in v t. i. zaposlitvenih centrih. no posploševati in slabega glasu zaradi podjetij, kjer se te nepravilnosti dogajajo, pripisovati celotnemu sistemu. So podjetja, ki so lahko vzor drugim. Toda kljub temu je na nepravilnosti treba opozoriti, ker se samo tako lahko sistem izboljša. Od Inšpektorata RS za delo smo za vsa invalidska podjetja in zaposlitvene centre v celjski regiji zahtevali seznam kršitev, ki so jih inšpektorji v teh podjetjih ugotovili v zadnjih treh letih. Nad dobljenimi podatki smo bili negativno presenečeni, saj potrjujejo zgodbe ljudi, s katerimi smo se pogovarjali. »Takšne kršitve pravic delavcev so obsojanja vredne,« pravijo tudi na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet Spodaj so zapisane nepravilnosti, ki so jih pri invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih na Celjskem ugotovili inšpektorji Inšpektorata RS za delo. V uredništvu imamo sicer celoten seznam vseh teh podjetij in vseh ugotovljenih nepravilnostih ter ukrepov. Nekatera podjetja so inšpektorji na podlagi odločbe že oglobili. Denarna kazen je na primer v enem primeru znašala kar osem tisoč evrov. V tabeli je le nekaj nepravilnosti, določene so bile namreč vezane le na dokumentacijo in morda niso tako ključnega pomena za samo delo invalida. Gre za seznam kršitev, ki nam jih je na našo prošnjo poslal Inšpektorat RS za delo in se nanašajo na zadnja tri leta, in sicer do vključno letošnjega maja. Celotnega seznama podjetij, kjer so ugotovljene nepravilnosti - več kot 15 invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov - ne objavljamo, ker vsi postopki še niso končani oziroma vse odločbe inšpektorata niso pravnomočne, saj so se nekatera podjetja na ugotovitve inšpektorata tudi pritožila. Nepravilnosti s področja delovnih razmerij so inšpektorji ugotovili pri ... - izplačilu regresa za letni dopust - zagotavljanju rednega letnega dopusta - zaposlovanju (delo na črno) - izdajanju pisnega obračuna plače - razporejanju delovnega časa - omogočanju počitka med zaporednima delovnima dnevoma - vodenju evidenc s področja dela in socialne varnosti - sklepanju drugih pogodb v primeru spremembe delovnega mesta - upoštevanju vštetja obvezne priprave na delo v delovni čas - vodenju evidence o izrabi delovnega časa. Nepravilnosti s področja varnosti in zdravja pri delu so ugotovili pri ... - oceni tveganja v zvezi s kemičnimi škodljivostmi na delovnih mestih - zagotavljanju posebnih zdravstvenih zahtev, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo - zdravstvenih pregledih delavcev - opremi za varno delo - dokumentaciji o preizkusih usposobljenosti za varno delo - pri delu pod vplivom zdravil, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti - pri razsvetljavi na delovnem mestu - zagotavljanju varnega delovnega okolja - zagotavljanja ločenih stranišč in garderob za moške in ženske - zagotavljanju ustrezne temperature v delovnih prostorih. Invalidska podjetja so gospodarske družbe, ki morajo zaposlovati vsaj 40 odstotkov invalidov od skupnega števila vseh zaposlenih. Ne glede na svoj poseben status in pomen so ta podjetja običajne gospodarske družbe, za katere veljajo enake zakonitosti kot za ostale družbe, ki nastopajo na trgu. V Sloveniji deluje veliko invalidskih podjetij, ki so jih ustanovile druge gospodarske družbe z namenom ohranitve delovnih mest za invalide, ki jim same niso mogle ponuditi ustreznega dela v okviru lastne proizvodnje. Zato so invalide prezaposlile v hčerinska invalidska podjetja, ki so tem delavcem zagotovila ustrezna delovna mesta. Predstavljate si, da se vam na poti domov iz službe zgodi prometna nesreča. Postanete invalid. Vaše življenje, socialne in delovne veščine se v sekundi spremenijo. V tistem trenutku se ujamete v kolesje sistema zdravstvene in poklicne rehabilitacije, ki za vas ne bo rožnat. Ujamete se v zapisane vrstice na teh straneh. Tako ali drugače. Niso vsa podjetja katastrofalna, daleč od tega. Tokrat smo dali poudarek spoštovanju pravic najranljivejše skupine delavcev - invalidov. Ti se resnično znajdejo v primežu osebne in poslovne transformacije na celi črti do ponovne zaposlitve - če jim to uspe. Oni so v prvi prvi vrsti pomembni. Invalidi. Ne samo podjetniki. Ni pomembno vprašanje, zakaj poimensko tokrat nismo objavili kršiteljev in tistih, pri katerih nepravilnosti niso ugotovili oziroma nadzora inšpektorjev pri njih (še) ni bilo. Ni pomembno, zakaj nismo točno nekoga predstavili kot negativno prakso, drugega kot pozitivno. Kot se v primežu sistema znajdejo invalidi, naj se tokrat v primežu zdaj znajdejo tisti, ki pravzaprav vodijo podjetja, ki so ustanovljena z namenom pomoči tistemu, ki je že tako ali tako na robu. Bistvo je drugje. Ne v želji po križanju nekoga v medijih. Bistveno je pomisliti na to, kaj se iz tega lahko naučimo. Mi vsi. Jaz kot nekdo, ki so se me zgodbe invalidov dotaknile do solz. Ti kot podjetnik, direktor podjetja, ki zavestno kršiš zakonodajo in s tem rušiš do- SIMONA SOLINIC stojanstvo človeka, ki ima morda življenjsko izkušnjo, kot bi ji kdo privoščil tebi. Samo zato, da bi razumel, na kateri točki si pogorel. Kot direktor in predvsem kot človek. In nenazadnje ti kot invalid. Da ne boš pustil teptati svojega dostojanstva več in da se boš začel boriti zase bolj kot kadarkoli. Kršenje tvojih pravic ni vredno tistega kosa zdravja, ki ga še imaš. Ni vredno! Nihče se več ne postavi zase v tej družbi. To spoznanje kaplja skozi pore v obliki takšnih zgodb, kot jih lahko preberete v tej temi. Žalostno. Le malo ljudi ve, da lahko na spletu danes vsakdo preveri, kateri delodajalec je morda uvrščen na seznam delodajalcev z negativnimi referencami. Med te negativne reference spadajo tudi pravnomočne ugotovitve o kršitvah delovnopravne zakonodaje. Ti podatki so samo en klik stran. Med pogovori, ki sem jih pretekli mesec imela z invalidi, me je presenetilo, kako mislijo, da zanje v tej državi ni pravice. Da večina delodajalcev samo hlasta po denarju, ki ga dobi od države za zaposlitev invalida. S takšnim razmišljanjem ne bo sprememb. Prijave o kršitvah sprejemajo delovni inšpektorji, nepravilnosti je možno prijaviti na policiji in tožilstvu. Da so vsi pokvarjeni, ne verjamem. Le ljudje so se navadili preveč na to, da si vsakdo lahko privošči hoditi po njih. In to je največja škoda, ki jo lahko posameznik kot človek povzroči sam sebi.... Zaposlitveni center je pravna oseba posebnega pomena, ki zagotavlja zaščitena delovna mesta invalidom, ki zaradi invalidnosti dosegajo od 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov in jim je Zavod Rs za zaposlovanje izdal odločbo, da so zaposljivi le na zaščitenih delovnih mestih. Invalidi, ki delajo na teh delovnih mestih, morajo biti strokovno vodeni in morajo opravljati delo po navodilih strokovnih delavcev in sodelavcev, zaposlenih v zaposlitvenem centru, kar velja tudi v primeru, ko delovni procesi potekajo izven prostorov zaposlitvenega centra. Takšen zaposlitveni center mora zaposlovati najmanj enega strokovnega delavca, če ima zaposlenih do vključno 14 invalidov. Država zaposlitveni center, ki zaposluje do vključno 10 invalidov na zaščitenih delovnih mestih, financira v višini 3.600 evrov mesečno. Za vsakega nadaljnjega zaposlenega invalida na zaščitenem delovnem mestu se financiranje zviša za 5 odstotkov mesečno. Na ravni države ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne razpolaga s podatki o vseh osebah, ki imajo ugotovljeno takšno zdravstveno stanje, da bi to lahko predstavljalo invalidnost, saj bi bilo zbiranje takšnih podatkov grob poseg v zasebnost, diskrimi-natorno in zato povsem nedopustno. So pa to podatki o številu oseb s statusom invalida, prijavljenih v evidenci brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje. Iz podatkov je sicer mogoče razbrati težnjo zniževanja števila brezposelnih oseb s statusom invalida in trend povečevanja novih zaposlitev v tej populaciji. »Ocenjujemo, da je pomemben dejavnik zaposlovanja invalidov tudi shema pomoči oziroma dodeljevanje ugodnosti delodajalcem, ki zaposlujejo invalide,« dodajajo v Direktoratu za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja. Leto Št. brezposelnih oseb s statusom invalida Zaposlene osebe s statusom invalida 2012 17.454 2.694 2013 17.936 2.937 2014 17.646 2.929 2015 17.797 2.717 2016 15.836 3.375 Je zavod udaril po mizi? V primeru enega podjetja je ... Nekateri sogovorniki, ki imajo status invalida in iščejo službo s pomočjo Zavoda RS za zaposlovanje, so več mesecev opozarjali tudi na dejstvo, da jih zaposleni na zavodu za zaposlovanje v pogovorih sami opozarjajo na nepravilnosti v nekaterih podjetjih, a jih kljub temu napotujejo tja. Zato nas je zanimalo, kako se je zavod za zaposlovanje ob vedenju o takšnih nepravilnosti odzval. Toda na zavodu pravijo, da o morebitnih nepravilnostih v invalidskih podjetjih na Celjskem niso seznanjeni. So pa sami omenili točno določeno invalidsko podjetje iz Celja, za katerega so bili obveščeni o » ... nepravilnostih oziroma neprimernostih v odnosih. Iz podjetja nas je aprila 2017 po telefonu zaposlena invalidna oseba seznanila, da je nezadovoljna zaradi spremembe pogodbe o zaposlitvi, predvsem pa je izpostavila, da je šlo za žaljivo in neprimerno komunikacijo odgovorne osebe, prav zato ji je naša strokovna sodelavka svetovala, naj o morebitni kršitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma o nepravilnostih iz delovnopravne zakonodaje obvesti pristojni inšpektorat za delo. Na zavodu smo že v letu 2016 zaznali, da gre v istem podjetju za neprimerno komunikacijo oziroma težave v odnosih, do enakih ugotovitev sta prišla tudi oba izvajalca zaposlitvene rehabilitacije in zato v omenjeno invalidsko podjetje ne vključujeta več brezposelnih invalidov, ki imajo priznano pravico do zaposlitvene rehabilitacije,« dodajajo na Zavodu RS za zaposlovanje. 14 KRONIKA Bi lahko do ekološko nevarnega tudi v Celju? In kakšni so ukrepi, da se to ne bi zgodilo? Požara v Kemisu in Eko-sistemih sta pokazala tudi na pomanjkljivosti in luknje v sistemu varnosti in zaščite, ko pride do takšne katastrofalne situacije. Zato smo preverili, kako je za varnost pred požari na primer poskrbljeno v dveh večjih družbah v Celju. V cinkarni, ki je kemični obrat, in Simbiu, ki ima roko čez eno največjih deponij v Sloveniji - Bu-kovžlak. Ravno v teh dneh se je namreč v Bukovžlaku vnelo. Vnel se je kompost v kompostarni Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Požar sta omejila in pogasila celjska poklicna gasilca. Škode ni bilo. Ko zagori ali ko se zgodi nesreča, je osnova za ukrepanje načrt zaščite in varnosti v takšnem primeru. Podjetja in družbe ga morajo imeti. To je ključno, ker je v takšnem dokumentu zapisano, kako mora ravnati vsak posameznik - od delavca, ki najprej opazi požar, do njegovega prvega nadrejenega in nato vse do vrha podjetja. Požara v Kemisu in Ekosi-stemih sta marsikatero podjetje v Sloveniji naučila, da je treba na to biti pripravljen. Te stvari so nepredvidljive in takrat je od pripravljenosti na takšne možne scenarije odvisno tudi to, kakšno bo ravnanje, da bodo posledice najmanjše. Če zagori v cinkarni ... Nekateri Celjani so na spletnih omrežjih v komentarjih ob novicah o požarih v Kemisu in Ekosistemih omenjali tudi Cinkarno Celje kot ekološko bombo v primeru požara. Z Nikolajo Podgoršek Selič, tehnično direktorico Cinkarne Celje, smo pregledali načrt reševanja, posredovanja in ukrepanja v primeru, če bi požar izbruhnil v cinkarni. Gore dokumentacije, fasciklov in natančno razdeljenih nalog v različnih primerih požarov, nesreč kažejo na to, da ima - roko na srce - cinkarna enega najbolj razdelanih tovrstnih načrtov v primeru ukrepanja. Osrednji dokument v cinkarni za večjo varnost je t. i. Sistem obvladovanja varnosti in odziva na izredne dogodke. »Gre za register izrednih dogodkov - potencialnih nevarnosti za vsak oddelek oziroma enoto v cinkarni. Izredni dogodek je tisti, za katerega je potencialno možno, da se lahko zgodi. Takšen register je osnova službi za varnost in zdravje pri delu, da pripravi oceno ogroženosti z načrtom zaščite in reševanja,« dodaja sogovornica. V obsežni dokumentaciji so zapisani različni izredni dogodki in kako morajo ravnati vsi, ko se ti zgodijo. Vse je evidentirano in točno določeno. Četudi nek dogodek nima vpliva na ljudi, okolje, je evidentiran. Na primer če pride do vžiga aluminijevega prahu, dokument vnaprej predvideva, koliko ljudi bi lahko bilo ogroženih, kakšna bi bila stopnja nevarnosti, kakšne bi bile posledice za okolje in na kakšni površini, kako je treba ukrepati, obveščati. Udarni val od drugod Cinkarna ima poleg tega še dodaten dokument varnosti in ukrepanja, katerega osnova je t. i. evropska Seve- Cinkarna ima službo za varnost in zdravje pri delu, v kateri je zaposlenih približno 20 ljudi, in službo za varovanje okolja, kjer je osem zaposlenih. Poleg tega ima svojo poklicno gasilsko enoto in pogodbo s poklicno Gasilsko enoto Celje. V cinkarni je med zaposlenimi tudi 132 prostovoljnih gasilcev. Na območju podjetja je urejen sistem hidrantov, javljalnikov požara, avtomatskega gašenja, gasilnih aparatov. so direktiva o nadzoru nad nevarnostmi pri nesrečah z nevarnimi snovmi. Tu so šli korak naprej in predvideli možne nevarnosti ter ukrepe v primerih, če bi se hujša nesreča zgodila v obratih v bližini cinkarne (na primer v Plinarni Celje, Energetiki, Emu) in bi nesreča večje stopnje drugje povzročila udarni val, ki bi lahko bil posledično vzrok za nesrečo v cinkarni. Čeprav po omenjeni direktivi cinkarna ni omenjena kot podjetje z višjim tveganjem, je tudi v dokumentu natančno opisano, kako ravnati, kakšne so nevarnosti in kakšni so ukrepi. Dokument sproti dopolnjujejo in njegova prednost je sledljivost vsakega ukrepa, ki ga dodajo na novo. Torej je razvidno, kolikokrat so varnost do zdaj že izboljšali in kakšne ukrepe so uvedli na novo. Nikolaja Podgoršek Selič ne želi ugibati, kako so takšne načrte imeli pripravljene v Kemisu in Ekosistemih, a na splošno dodaja: »V naravi občanov ni, da bi razmišljali, ko hodijo mimo objektov, podjetij, kaj je tam in kaj bo, če se nekaj zgodi. Učijo nas pa izkušnje. Zaradi svojih potreb, zakonodaje in zaradi tega, kar se dogaja povsod, je dobro razmišljati o tem v podjetju, kaj še lahko narediš, da boš varnost še izboljšal.« V cinkarni so po požarih v Kemisu in Ekosistemih imeli tudi sestanek z vodstvom službe za varnost in zdravje pri delu, kjer so dodatno dorekli še določene izboljšave obstoječega sistema varnosti. »Nikoli ne moreš preprečiti nekega nepredvidljivega dogodka, zato je tako pomembno, da sistem varnosti in ukrepov obstaja in da je popoln. Pomembno je tudi obveščanje ljudi. Če zagori v Bukovžlaku ... »Ne gre samo za veliko gmotno škodo v objektih, kjer predelujemo ali skladiščimo odpadke, temveč tudi za nepopravljivo škodo, ki jo lahko naredi požar naravi in s tem ljudem,« pravijo v Simbiu, saj smo odgovore o tem, kako pa je za varnost poskrbljeno na odlagališču odpadkov na Bukovžlaku, naslovili na Simbio. V podjetju imajo izdelan požarni red, ki natančno določa izvajanje vseh ukrepov varstva pred požarom. »Sestavni del požarnega reda so požarni načrt za območje RCERO, načrt evakuacije, navodila za posameznike v primeru požara, program rednega usposabljanja zaposlenih s področja varstva pred požarom in za gašenje začetnih požarov. Pooblaščeni zunanji strokovni sodelavec tudi redno izvaja nadzor in ukrepe varstva pred požarom,« so nam odgovorili. Dodajajo, da v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje predhodno skladiščijo le majhen delež nevarnih odpadkov, ki jih zberejo iz gospodinjstev v času akcij zbiranja nevarnih odpadkov. »Temu je namenjeno posebno zaprto skladišče z lovilnimi bazeni za zajem nevarnih tekočin ali požarne vode v primeru gašenja. Po končani akciji zbrane nevarne odpadke predamo pooblaščenim podjetjem v predelavo ali uničenje. Lani smo v celem letu zbrali 64 ton nevarnih odpadkov, kar je zanemarljivo glede na vse zbrane odpadke v RCERO. Zavedamo pa se nevarnosti samovžiga tudi drugih vrst V Bukovžlaku zaposleni preverjajo, da med odpadki ni tlečih ali gorečih delov in ostankov, nevarnih odpadkov in odpadkov z neustrezno spremljajočo dokumentacijo. Takšne odpadke zavrnejo. Naslednji nadzor je pred nadaljnjo obdelavo odpadkov ali odložitvijo, s čimer se prepreči dovoz in predvsem odložitev neustreznih odpadkov. I V cinkarni redno izvajajo taktične vaje v primeru možnih požarov. (Foto: Cinkarna Celje) KRONIKA 15 V ■VI požara prišlo Kompostarna v Bukovžlaku. Obrat, kjer mora biti varnost na najvišji ravni. (Foto: GrupA) odpadkov, ki izvorno niso nevarni, a so zelo gorljivi, kot so odpadne nagrobne sveče in odpadna embalaža, ki se kopičijo zaradi neprevzema-nja embalažnih družb, na kar smo že večkrat opozorili pristojne službe,« pojasnjujejo v Simbiu. Celotno območje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje je ograjeno z dvometrsko ograjo, območje pa je varovano s 24-urno prisotnostjo varnostnika in nadzorovano z videokame-rami. V objektih je nameščen sistem avtomatskega javljanja požara, ki pošlje signal o zaznanem požaru Poklicni gasilski enoti Celje, nameščeni so tudi hidran-ti. Kot preventivo imajo v objektu, v katerem so odpadki, pri katerih lahko pride do samovžiga, nameščene tudi termovizijske kamere, ki zaznajo povečano temperaturo in tako lahko ukrepajo, še preden izbruhne požar. »Omenjeni sistem termovizijskih kamer v študiji požarne varnosti ni predviden, namestili smo ga izključno z namenom zagotavljanja maksimalne požarne varnosti. Potekajo pa že aktivnosti za namestitev takšnih kamer tudi na odlagališču,« še pojasnjujejo v Simbiu. Zaradi izjemno visokih temperatur v zadnjem ob- dobju so požarno varnost še okrepili, zlasti v nočnem času. »Po nasvetu celjske poklicne gasilske enote imamo poleg omenjenega varnostnika, ki je prisoten 24 ur, še dodatnega varnostnika, ki stalno bdi nad vsemi kamerami. Temu med konci tedna priskoči na pomoč še prostovoljni gasilec. Za dodatno požarno preventivo skrbijo v tem času povečane požarne ogroženosti še poklicni gasilci, in sicer z obhodi s termovizijsko kamero vsako noč ob 24. in 4. uri ter med konci tedna in prazniki vsake štiri ure,« dodajajo v podjetju. SIMONA ŠOLINIČ V Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje je celotno območje z vsemi obrati pod videonadzorom. (Foto: GrupA) Po denar s ponarejeno kartico V Slovenskih Konjicah so v ponedeljek varnostniki v enem od bankomatov našli ponarejeno bančno kartico. Neznanemu storilcu je iz bankomata kljub temu uspelo dvigniti 1.500 evrov, nato je bankomat kartico zadržal in nehal delovati. Okoliščine primera preiskujejo policisti, ki so o enakem dogodku poročali že 3. avgusta. Takrat so v trgovini Špar v Slovenskih Konjicah varnostniki prav tako v bankomatu našli ponarejeno bančno kartico. V prvem primeru neznancu denarja ni uspelo dvigniti. Policisti so takrat kartico zasegli. Umrla ženska z območja Laškega V ponedeljek ob 15.22 se je na cesti Celje-Laško zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrla 27-letna ženska z območja Laškega. Do nesreče je prišlo, ko je 48-letna voznica osebnega avtomobila iz neznanega razloga zapeljala levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pravilno pripeljala 27-letna voznica osebnega avtomobila. V silovitem trčenju je na kraju nesreče umrla 27-letna voznica, 48-letno žensko so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je ostala na zdravljenju. To je letos 13. smrtna žrtev na območju Policijske uprave Celje. Pred dnevi se je nesreča zgodila tudi na glavni cesti Laško-Radeče. Do nje je prišlo v križišču z regionalno cesto v Radečah, kjer je 67-letni voznik osebnega avtomobila izsilil prednost 39-letni voznici osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljala po prednostni cesti. V trčenju se je hudo telesno poškodovala sopotnica v vozilu 39-letnice. Policisti bodo zoper povzročitelja nesreče tudi ukrepali. Eden je ostal v priporu Kradla, ko so lastniki spali? Velenjski policisti in celjski kriminalisti so prijeli moška, ki ju sumijo tatvin vozil in vlomov v stanovanjske hiše na območju Velenja. Za oba je preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil sodno pridržanje, nato je zoper enega odredil tudi pripor. Osumljenca, gre za moška, ki sta stara 23 in 22 let, oba pa sta doma z območja Velenja, naj bi v preteklih tednih vlomila v dve stanovanjski hiši, ju dodobra preiskala in med vlomom našla tudi ključe od dveh vozil, ki sta bili v času kaznivih dejanj parkirani v garažah. V obeh primerih je šlo za osebna avtomobila znamke Audi A4. Znano je, da tatovi, če gre za organizirane združbe, avtomobile najpogosteje odpeljejo v druge države, kjer jih na črnem trgu prodajo ali jih v povezavi na skritih lokacijah tudi razstavijo in dele prodajo na črnem trgu pri nas. V dveh velenjskih primerih so policisti ukradena avtomobila uspeli izslediti in ju zaseči ter vrniti lastnikom. Poleg teh dveh tatvin naj bi imela osumljena na vesti še nekaj drugih vlomov v stanovanjske hiše na območju Velenja. Za te vlome je bilo značilno, da sta storilca v prostore prišla v nočnem času in to takrat, ko so bili lastniki hiš doma in so spali. Kriminalisti zdaj preiskujejo tudi sum, ali sta omenjena s temi vlomi povezana, in tudi, ali sta bila del večje kriminalne združbe predvsem zato, ker so bili vsi vlomi storjeni na podoben način. Trenutno je v priporu samo 23-letnik, medtem ko za mlajšega storilca pripornih razlogov ni bilo. Ni mu pomagal Policisti bodo zaradi kaznivih dejanj opustitve pomoči poškodovanemu v prometni nesreči in nevarne vožnje ovadili 23-letnega voznika motornega kolesa, ki je povzročil prometno nesrečo, ki se je med koncem tedna zgodila na glavni cesti Sleme-Zavodnje. 23-letnik je vozil po glavni cesti proti Slemenu, nato je v ostrem delno preglednem ovinku zapeljal na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 50-letni kolesar. Voznik motornega kolesa je kolesarja oplazil, zaradi česar je 50-letnik padel in se pri tem hudo poškodoval. Motorist je brez ustavljanja in nudenja pomoči poškodovanemu kolesarju odpeljal naprej v smeri proti Slemenu. Po približno 500 metrih vožnje je zaradi neprilagojene hitrosti v ostrem levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v obcestni jarek. I v v ■ ■ ■ i Iščejo njo in kreme Velenjski policisti iščejo neznano žensko zaradi suma, da je storila drzno tatvino. Konec preteklega tedna je ženska prišla do stanovanja Velenjčanke in ji v nakup ponudila razne kreme. Velenjčanka je neznanko povabila v stanovanje, ko pa je odšla po denar, ji je neznanka ukradla škatlo z nakitom v vrednosti 500 evrov. Oškodovanka je tatvino zaznala šele čez nekaj ur. Policija zato opozarja na večjo previdnost. Odhaja tudi celjski policist Slovenska policija je ta teden za obdobje do 1. septembra v Srbijo napotila peto skupino policistov za izvajanje skupnega nadzora povečanega števila migrantov. V skupini so štirje policisti, med njimi tudi policist Sašo Ačko iz Sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje. Policisti bodo svoje naloge opravljali na območju Postaje mejne policije za varovanje državne meje Gradina. 16 AKTUALNA PONUDBA Florina zdravilna zelišča Rogaška Slatina je priljubljen zdraviliški kraj, ki zaradi svojih naravnih lepot, zdravilne mineralne vode in prijetnih ljudi redkokate-rega obiskovalca pusti ravnodušnega. Če vas bo pot zanesla v ta čudovit kraj, nikar ne spreglejte zeliščne trgovine Amara, ki je ena od dveh podružnic podjetja Flora, d. o. o. Gre za manjše družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 v prostorih stare osnovne šole v Rogatcu. Že od zgodnjih začetkov je bila njihova osnovna dejavnost pakiranje zelišč in tako je ostalo tudi do danes. Velika strast do zelišč je leta 1998 vodila do odprtja specializirane trgovine Amara v Rogaški Slatini, leta 2001 se ji je pridružila še prodajalna Sonce v Mariboru. V obeh prodajalnah so poleg 130 vrst visokokakovostnih zelišč, med katerimi so najbolj zanimiva zagotovo pegasti badelj, regratov koren in druga, na voljo še zdravila brez recepta, čaji, negovalna in dekorativna kozmetika, ortopedska obutev in velika izbira bio hrane. Po nekaj letih delovanja je podjetje postalo tudi pooblaščeni zastopnik medicinskih pripomočkov, kar pomeni, da lahko s pomočjo naročilnice, ki vam jo izda osebni zdravnik ali zdravnik specialist, pri njih na stroške ZZZS dobite ali si izposodite katerega od medicinskih pripomočkov (bolniška postelja, bergle, hodulja, invalidski voziček, plenice, vložki). Flora - zelišča Rogatec Ves čas pa je ostala glavna nit podjetja lastna blagovna znamka zelišč in zeliščnih čajnih mešanic Flora - zelišča Rogatec, ki je sčasoma predvsem zaradi svoje kakovosti postala toliko prepoznavna, da se je zanimanje za zelišča podjetja pojavilo tudi v ostalih specializiranih prodajalnah po Sloveniji. Zadnjih pet let lahko tako blagovno znamko Flora - zelišča Rogatec najdete v približno 40 specializiranih prodajalnah po vsej Sloveniji. Ker si v podjetju prizadevajo, da bi svojo ponudbo redno osveževali in nadgrajevali, so pred dvema letoma postali ekskluzivni zastopnik kanadskega podjetja Flora Manufacturing & Distribution Ltd., ki proizvaja kakovostne probiotike, prebavne encime in ostala prehranska dopolnila rastlinskega izvora. V prejšnjem letu je podjetje zabeležilo še eno pomembno prelomnico, saj se je prodajalna Amara po dveh desetletjih preselila na novo lokacijo, poleg gostilne Bohor v središču Rogaške Slatine in le streljaj stran od čudovitega zdraviliškega parka. Ponudbo si lahko ogledate v spletni prodajalni www.flo-ra-trgovina.si, izredno veseli pa bodo tudi vašega obiska v Kidričevi ulici 25 v Rogaški Slatini ali na Vetrinjski cesti 18 v Mariboru. Foto: Urška Fartelj (blog 220° poševno). COlimObi|e (O Prodaja rabljenih osebnih in dostavnih vozil z garancijo v lonec<, da so njo zavedli v dokumente.« v večje poslovne projekte, se te ta korupcija niti ne dotakne. V preprostem vsakdanjem kitajskem življenju je ni. Ali so se vaši stereotipi o Kitajski, odkar ste tam, spremenili? Povejte mi enega. Recimo o hrani. Ali Kitajci res jedo vse, kar jim pride pod roke, sploh vse mogoče živali? Peter med svojimi študenti. živali, ki jih poznamo, kupiti kuhano želvo, kačo ali psa. Ali ste poskusili drugačno meso? Da, vse to. Če ješ meso, ni posebne panike. Popolnoma je odvisno od tega, kako ti kuhar pripravi. So določene vrste hrane, ki sem jih poskusil, a jih ne bi več, kot so recimo kokošja krempeljca ali prašičji penis. Verjetno ni bila hrana najhujša stvar, na katero ste se morali navaditi? Hrana ni bila težava. Vsak zahodnjak na Kitajskem bo imel nekaj časa težave z želodcem, ker je toliko drugačnih svari, a ko si dovolj dolgo tam, se hrane navadiš. Tudi pri uporabi stranišča na počep nisem imel težav. Sama Kitajsko povezujem s politiko enega otroka. Te sicer ni več, a ti otroci so zdaj odrasli razvajeni cesarji, vsaj tako jih imenujejo. Se strinjate s to oznako? To je eden od izrazov za tiste bogate otroke, ki so jih zelo ujčkali, in ti mali cesarji so zelo zelo razvajeni, ker mislijo, da jim je svet dolžan vse. A morate vedeti, da so bile tudi pri politiki enega otroka izjeme. Različne narodnostne manjšine so imele dovoljenje za več otrok. Tudi tisti, ki so živeli visoko v hribih, so si dovolili imeti več otrok, ker nihče tega ni tam daleč stran od civilizacije preverjal. Kdaj so tudi kakšnega uradnika podkupili, da jim je dovolil imeti več otrok. Moja prijateljica svoje življenje dolguje temu, da je njen oče podaril uradniku psa za »v lonec«, da so njo vpisali v dokumente. Pred odhodom na Kitajsko ste bili zaposleni v Mestnem kinu Metropol, za naš radio ste pripravljali oddajo Filmsko platno, še vedno o filmih pišete za TV-Okno. Zanimiva je zgodba, kako ste se znašli na Novem tedniku. Res je zanimiva, sploh zdaj, ko je že skoraj dvajset let od takrat. Tedanjemu uredniku Branku Stamejčiču sem prinesel svojo recenzijo filma. Ko jo je prebral, je predlagal, da bi bil stalni dopisnik za medij. Če se malce pohecam, sem takrat poskušal ohraniti svoj obraz. Nisem hotel čustveno reči da, četudi je v meni vse vzklikalo od navdušenja. Vse od takrat pišem za Novi tednik. Pisanje recenzij je bilo na začetku sploh zabavno. Najprej nisem imel interne-tne povezave, odhajal sem v Ljubljano na štop, da sem si ogledal dva filma, zvečer sem napisal recenzijo. V ponedeljek sem na štop šel v Celje in disketo prinesel v uredništvo. Ali se spominjate, za kateri film ste napisali prvo recenzijo? Tega se žal ne spominjam. Žalostno. Zagotovo se spominjate zadnje recenzije! Danes zjutraj sem po elektronski pošti poslal recenzijo za film Vojna za planet opic. Zelo nenaveden in zanimiv film, glede na to, da je »poletni blockbuster«. Odlična maska. Najvišja ocena, ki jo lahko podelite, je deset. A te ocene že dolgo nisem zasledila. Res je izredno redka, ker si deset od deset ne zasluži skoraj noben film; tudi enico podelim nadvse redko. Boste povedali, kateremu filmu ste nazadnje namenili najboljšo oceno? Prvi, ki se ga spomnim, je David Lynch za film Mulholland Drive. Vtis se mnogo časa kasneje lahko spremeni. Če se ne bi, bi pomenilo, da smo zamrznjeni. Mimogrede, filmu Dawson City: Frozen Time sem dal devetko, a se mi zdaj zdi, da sem bil prestrog. Ali poleg zahodne filmske produkcije spremljate tudi kitajsko? Zahodno »po službeni dolžnosti«, kitajsko, kolikor se da. Preprosto mi ne znese časovno. Hodim v tamkajšnja kina in vem, kaj je popularno. Vsaj malenkost lahko otipam stvari. Vedno je zanimivo primerjati, kako hodijo v kino tam in kako pri nas. Recimo, če je pri nas na urniku film ob 16.50, pomeni, da bo prej še najmanj deset minut filmskih reklam. Na Kitajskem se film začne točno, brez reklam ali napovednikov. Gledajo podobne filme kot mi? Zelo podobne, a res je tudi, da je število zahodnih filmov tam omejeno. Ne prikažejo vsega. Obstaja meja in Hollywood se še pogaja o številu filmov, ki jih lahko predvajajo. Ali se tudi vam zdi, da imamo zadnje čase na sporedu precej filmov s superjunaki? Superjunaki so vesterni modernih časov. Če jih nimamo v resničnem življenju, jih dajmo v filme, ne? Trenutno popularni filmski univerzumi z že znanimi strip junaki, predvsem za najstnike, so najbolj zanesljiv način, da imajo veliki ameriški studiji dobiček. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA in osebni arhiv Nočejo težkih finančnih nahrbtnikov Ob občinskem prazniku pogovor z županom Cirilom Roscem V občini Luče je slovesne-je kot sicer že od prejšnjega tedna, ko so se začele vrstiti številne prireditve vsakoletnega Lučkega dne. Med njegovimi viški bo praznovanje občinskega praznika, ki ga Lučani praznujejo na god svojega župnijskega zavetnika sv. Lovrenca. V gorati občini s 1.500 prebivalci je to tudi dan, ko se ozrejo nazaj in razmislijo o tem, kaj je bilo postorjeno. Leto je naokoli, Luče spet praznujejo občinski praznik. Kaj je v občini od lanskega praznika boljše? Kar nekaj naložb smo v tem letu spravili pod streho na področju občinske infrastrukture in ponovno tudi kar nekaj odmaknjenih kmetij - s sodobno asfaltno cesto - približali svetu. Z javnim denarjem z razpisov smo pomagali občanom na področju malega gospodarstva, kmetijstva, športa, kulture ... Kar se tiče naložb je bilo zadnje leto v bistvu prehodno, saj se v finančnem in projektnem smislu pripravljamo na osrednjo investicijo mandata - gradnjo nove športne dvorane v prihodnjem letu. Od letos imamo v Lučah tudi novega prvoligaša v namiznem tenisu in od prejšnjega tedna tudi svojega rojaka na mednarodni vesoljski postaji. Vaša občina je znana po tem, da se zelo izogiba zadolževanju. Kako je s tem? Boste lahko načrtovano športno dvorano zgradili brez posojil? Tudi v minulem letu se Občina Luče ni zadolževala, podobno kot se ni vseh petnajst let, kar jo vodim. Posledično tako v prihodnost ne vlečemo za sabo težkih nahrbtnikov, kar je praviloma dobrodošlo. Pred kratkim smo bili kot ena od samo pe- tih slovenskih občin uspešni na državnem razpisu za sofinanciranje gradnje športnih objektov v naslednjem letu. Upam, da bomo tudi zaradi privarčevanih sredstev občine športno dvorano zgradili že v tem mandatu in to brez dodatnega zadolževanja. Dokončno bo to jasno, ko bomo na razpisu dobili cene ponudnikov. Vaša občina na nekaterih področjih izstopa. Med drugim se je med prvimi v Sloveniji lotila reševanja problematike lastništva zemljišč cest, česar se marsikje še izogibajo. Zakaj ste se tega lotili in kako daleč ste glede teh prizadevanj? Izstopamo tudi po tem, da imamo največ cest na posameznega občana v celotni državi. Ob tem, da ob ustanovitvi občine leta 1994 praktično nobena cesta - od približno 140 kilometrov kategoriziranega občinskega cestnega omrežja - ni bila ne odmerjena, kaj šele v občinski lasti. Vemo pa, da je ena od osnovnih nalog občine gradnja in vzdrževanje občinske infrastrukture. Pri tem delu smo se pogosto srečevali z lastniškimi težavami. Tudi glede na slabe izkušnje iz nekaterih drugih občin smo zato pred leti sprejeli odločitev, da bomo sistemsko pristopili k odmeri občinskih cest in jih postopoma prenesli v občinsko last. Ceste so danes že odmerjene in celo z manj težavami, kot smo jih nekako pričakovali. Te odmerjene ceste smo začeli odkupovati v letošnjem letu. Tudi tu upamo na čim bolj gladke postopke. Državo čaka v Lučah še ena velika naloga, to je gra- dnja obvoznice, ki bo obenem služila kot zadnji del protipoplavnih ukrepov. Kako kaže glede tega? Projekt se pospešeno nadaljuje. Pred časom so bile izvedene odmere zemljišč, kmalu bodo sledili še odkupi in nato pridobitev gradbenega dovoljenja. Konec naslednjega leta naj bi bil projekt tako pripeljan do izbire izvajalca in začetka gradnje, ki je predvidena za leti 2019 in 2020. Za sofinanciranje tega projekta obstajajo - po zagotovilih pristojnega ministrstva -dobre možnosti pridobitve evropskih sredstev. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv Župan Ciril Rosc Enakovredna priznanja Na nocojšnji slovesnosti ob občinskem prazniku bodo podeljena občinska priznanja. Letos bo podeljenih šest enakovrednih priznanj občine. Prejeli jih bodo skupina Predice, ki že dolga leta prikazuje stare običaje, priljubljena patronažna sestra Vera Rakun in izjemno uspešen osnovnošolec Nejc Funtek. Za dolgoletno delo na kulturnem in drugih področjih bo prejel priznanje Albin Moličnik, za štiri desetletja uspešnega delovanja pa ga bo dobilo športno društvo Raduha. Za prizadevnost bosta prejela skupno priznanje smučarski klub in smučarskote-kaško društvo. Po svojem pravilniku podeljuje Občina Luče tri različna priznanja, to je priznanje občine, zlato plaketo in priznanje častni občan. Slednje je doslej podelila trem občanom. Savinjska kri v vesolju Astronavti slovenskih korenin se kar vrstijo Kar neverjetno se zdi, koliko astronavtov in vesoljskih strokovnjakov izvira iz male Slovenije. Saj se spomnite Ronalda Sege, Jerryja Linengerja in Sunite Wiliams. Še več, na mednarodni vesoljski postaji trenutno biva Randolph Bre-snik, čigar zgornjesavinjski predniki so se nekoč pisali Breznik. Astronavt Bresnik je skušal lani osebno odkriti svoje korenine v Zgornji Savinjski dolini, kjer je bil skupaj z družino. Tja se je napotil s počitnikovanja na Bledu ter je med ljudmi poizvedoval o svojih koreninah. Šele po njegovem obisku doline je bilo ugotovljeno, da sta bila njegov praded Janez iz Luč, po domače Vrtnikov, in prababica Kristina z Ljubnega. Ta se je pred poroko pisala Šimonc in je bila doma pri Šloserju, na Forštu. Poročila sta se leta 1910 v Milwauke-eju. Bresnikove zgornjesa-vinjske prednike je končno odkril Metod Rosc, ki se med drugim posveča rodo-slovju. Odkrivanje ni bilo ravno mačji kašelj, saj so odšli v starih časih iz Luč v Ameriko kar štirje Janezi Brezniki ... Veliko zanimivega je odkrito o Bresnikovi rodovini. Ded Albert, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja še prihajal v Zgornjo Savinjsko dolino, je bil sošolec in prijatelj nekdanjega predsednika ZDA Ronalda Reagana in se je v Hollywoodu posvečal fotografiji. Astronavt Randolph, po domače Randy, je najprej delal kot vojaški pilot, nato ga je leta 2004 kot kandidata za astronavta vzela k sebi vesoljska agencija Nasa. Kmalu bo v vesolju praznoval svojega abrahama in to prav na datum enega najbolj nesrečnih dni v ameriški zgodovini, na 11. september. Občina Luče je z astronavtom luških korenin že v stiku in ga je povabila po vrnitvi iz vesolja v kraje, kjer so njegove korenine. Poslala mu je tudi namizno občinsko zastavico. Randy Bresnik v svojem videu na YouTubu, ki je bil objavljen aprila letos, omenja, da bo vzel seboj v vesolje zastavici Luč in Ljubnega. BJ Astronavt Randy Bresnik. Je vzel v vesolje zastavici Luč in Ljubnega? (foto: vir spletna stran Nase) NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Iz muzeja. Neponovljiva lepota starinskih lesenih stavb. Še ena od rešenih stavb, ki je v muzeju na prostem. Med Koklejskimi kaštami V Podveži je zasebnik ustvaril muzej starih lesenih stavb - Od nevsakdanje počitniške hišice do muzeja Hribi nad Lučami skrivajo veliko lepote in bogate kulturne dediščine. Med njo je v Podveži, to je visoko nad Lučami, zasebni muzej na prostem, kjer je zbranih šest predvsem lesenih starinskih zgradb. Večinoma so bile prestavljene z drugih območij občine Luče in z Ljubnega. Muzej, kjer so zbrane stare kašče in še druge stavbe, je ustvaril prizadeven domačin Jože Kaker, ki zna sam postoriti marsikaj. Muzej se v domačem narečju imenuje Koklejske kašte in to po kmetiji pri Kokleju, kjer so postavljene. Med zbranimi stavbami so tri kašče, dve preužitkarski hiši ter kapela, v bližini je še pastirska bajta. Najstarejša kašča je stara 260 let, najmlajša od vseh prestavljenih stavb, to je preužitkarska hiša, osemdeset let. Približno 250 let je stara kapela, ki jo je Kaker ponovno postavil na istem mestu, in sicer namesto razpadajoče. Od nekdanje kapele, ki jo je najprej postavil Ka-kerjev prapraded, je vzidano starinsko okno. Ostale stavbe, ki so bile prenovljene, je Kaker na njihovem prvotnem mestu razstavil, jih prepeljal v Podvežo in jih prenovil. Bile so v slabem stanju, zato je gnila bruna zamenjal z zdravimi. Od počitniške hišice do muzeja »S kaščami sem se srečal že zgodaj, in sicer v domačem okolju. Takrat jim nisem posvečal posebne pozornosti,« se spominja lastnik muzeja na prostem Jože Kaker. »Nato sem začel leta 1983 razmišljati, da bi si postavil počitniško hišico. Zanjo sem našel tudi primerno kaščo,« je povedal. »Nato sem našel razpadajočo gozdarsko kočo, ki je bila že brez strehe, in jo odkupil,« je razložil o nastajanju muzeja. »Prestavljenih stavb pozneje nisem spreminjal, saj bi sicer izgubile svoj pomen in čar. Nekateri lastniki so ponekod hudo grešili, ko so jih spreminjali, saj je nastalo skrpucalo, ki ni ne tič ne miš,« je opazil Kaker. Tudi kritina muzejskih stavb je ostala ista, saj Kaker skodle cepi kar sam. S tem se ukvarja že več desetletij, z izkupičkom nato financira ustvarjanje muzeja na Lastnik muzeja Jože Kaker skupaj s hčerko, etnologinjo Ano Ena od muzejskih stavb je namenjena za bivanje turistov. prostem. Danes so mojstri, ki izdelovanje skodel še obvladajo, izjemno redki. »Les ima nizko ceno, skodle pomenijo dodano vrednost, seveda poleg nekaj dodatnega truda,« je razmišljal. Skodle je izdeloval med drugim tudi za potrebe obnove celjskega Starega gradu. Gre seveda za drago kritino. »Včasih je bila to kritina siromakov, danes je kritina tistih, ki imajo denar oziroma ga morajo imeti,« je še povedal o skodlah. Kvadratni meter strehe s smrekovimi skodlami stane več kot trideset evrov, če so macesnove, tudi več kot petdeset evrov. Jože Kaker, ki se je rodil na kmetiji pri Kokleju, je hodil dolga leta v službo. Pred sedmimi leti se je naselil na domačiji, ki jo je podedoval po stricu. »V teh hribih si moraš močno prizadevati, da lahko shajaš. Zato se mladi za kmetovanje ne odločajo. Mene rešuje pokojnina,« je razmišljal o gospodarjenju v hribih Zgornje Savinjske doline. Kaker gospodari na ekološki kmetiji, kjer imajo govedo slovenske pasme, to je cike. Brez zamrzovalnih skrinj Kašče so postavljali Zgor-njesavinjčani v časih, ko za- mrzovalnih skrinj še ni bilo. »Imela jo je vsaka kmetija in bolj premožna kot je bila, večjo in lepšo je imela. Nekatere so imele celo po dve ali tri kašče,« je obrazložil Kaker. Po tri so imeli na sosednjem Solčavskem, vendar so med drugo svetovno vojno pogorele. Med kmeti je seveda vladal tekmovalni duh, kdo bo imel večjo in lepše okrašeno. V njih so hranili predvsem suhomesnate izdelke in žito, tudi orodje, mošt ... »Ogromno kašč je propadlo, tudi na našem, luškem območju,« ugotavlja Kaker. Šele v zadnjem obdobju so postali njihovi lastniki do njih bolj odgovorni. Nekemu lastniku, ki je imel v lasti propadajočo kaščo, ki jo je prodal za Kakerjev muzej, je bilo, potem ko jo je videl obnovljeno, za njo zelo žal. »Zagotovo se takšne stavbe najbolj podajo v okolje, kjer so nastale. Če njihovi lastniki zanje niso zainteresirani, je bolje, da sem stavbe rešil jaz,« razmišlja Kaker, ki je kritičen do strogih stališč zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po njegovih opažanjih ta strogo vztraja, da morajo biti kašče pokrite z zapovedano kritino, kar se mu ne zdi najbolj modro. Nekateri lastniki si dražjih kritin ne morejo privoščiti. Tako kašče izginjajo. Meni, da bi Kot v starih časih si lahko morda kdaj pozneje potomci teh lastnikov dražje kritine privoščili. Stavba za stavbo Ko si je Jože Kaker postavil svoj prvi vikend, v obliki kašče, je začel nanje gledati drugače. »V njih sem vedno bolj opažal njihovo lepoto, poseben čar,« se spominja. Pred prestavitvijo vsake lesene stavbe je njena bruna treba oštevilčiti in vse to še zabeležiti na papirju. Če nisi natančen, se lahko zelo zaplete. »Na začetku prestavljanja mi je bilo najprej vedno žal, čemu sem se tega sploh lotil,« je povedal o zahtevnem delu. »Imam srečo, ker imam ženo, ki se je s tem strinjala in ima posluh za vse to,« je poudaril Jože Kaker. Lastnikova hči Ana je celo doštudirala etnologijo, za katero jo je navdušil domači muzej. Prvi »olcarski« bajti, gozdarski koči, so tako v Podveži sledile še druge prestavljene stavbe. Ob neki priložnosti je opazil, kako na eni od kmetij podirajo kaščo. Kaker je ponudil, da bi jo raje odkupil. Njene manjkajoče dele je nato nadomestil. Še eno od kašč je lastnik hotel odstraniti, ker je bila preblizu ceste, in jo je Kaker prav tako odkupil. Vse stavbe, ki jih je prestavil v Podvežo, so bile zapisane propadu. Kaker je rešil še več drugih starih lesenih stavb, med njimi sta pastirska koča na planini Jezerce in prestavlje- na gozdarska koča v Lučah, ki jo uporablja upokojensko društvo. Rešen mlin Kupil in rešil je tudi izjemen Žagarski mlin v Podvolo-vljeku, ki je danes v občinski lasti. Včasih so imeli mline številni kmetje, vendar je zob časa skoraj vse takšne stavbe uničil. Žagarski mlin je deloval še po drugi svetovni vojni, ko ga je socialistična oblast zaprla. V njem je Žagarski Jože kljub prepovedi ponoči skrivaj mlel žito ob svetilki, zato se je med ljudmi razširilo prepričanje, da v tem mlinu straši. V tem zadnjem ohranjenem, to je Žagarskem mlinu bodo jutri v okviru prireditev Lučkega dne na igrani način predstavili nošenje žita v mlin in njegovo mletje. Med posebnostmi mlina je tudi, da ga oskrbuje presihajoči izvir vode. Treba je še povedati, da živijo stavbe, ki jih je rešil Jože Kaker, na sodoben način, da služijo za sodobne potrebe. Muzej Koklejske kašte si vnaprej napovedane večje skupine lahko ogledajo. Njegova preužitkarska hiša je že namenjena za bivanje turistov, ki iščejo mir in zdravo okolje. Nazadnje sta bila v njej gosta iz Amerike, ki sta povedala, da sta si od svetovnega spleta in televizorja lepo oddahnila. Takšni turisti se zato bolj posvetijo drug drugemu. BRANE JERANKO Zbrano staro kmečko orodje 30 FOTOREPORTAŽA > i »0- r i«. " Ko človeške roke ne zmorejo več. Flosarski bal sedeminpetdesetič Ohranjanje splavarskega izročila in še marsikaj - Zvrstilo se je kar štirideset različnih prireditev V nedeljo je bil višek prireditev Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji, ki je bil že 57. leto. Gre za eno najstarejših slovenskih turističnih prireditev, ki vsako leto znova navdušuje številne obiskovalce. Letos se je zvrstilo v sklopu Flo-sarskega bala kar štirideset etnografskih in drugih kulturnih, športnih ter rekreacijskih dogodkov. Prvo med njimi je predstavljalo mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil, ki ga je pripravilo domače društvo Zgornjesavinjski starodobniki. Višek je bilo nedeljsko obujanje starih splavarskih običajev, ko so Ljubenci obudili spomin na stare čase. Na prizorišču ob Savinji so prikazali spravilo lesa s hribov do žag, sestavljanje splava in njegovo spuščanje po Savinji. Manjkal ni seveda niti splavarski krst. V povezavi z lesom je bilo tudi nedeljsko tekmovanje v kiparjenju z motornimi žagami. »Flosarski bal je dragocen za ohranjanje našega izročila, naše preteklosti. Da mlajši spoznajo, kaj so delali njihovi predniki,« je o pomenu te priljubljene prireditve povedal Radenko Tešano-vić, predsednik turističnega društva Naš kraj, ki je bilo glavni organizator. Splavar-sko izročilo na Ljubnem je še vedno tako zelo živo, da na Ljubnem nanj spominja - poleg Flosarskega bala -posebna muzejska zbirka. Splavi Zgornjesavinjčanov so namreč pluli vse do Beograda in celo daleč v Romunijo, v bližino Črnega morja. Med plovbo so se najprej ustavili v Letušu, kjer so malicali, in nato pri celjski gostilni Belaj na Polulah, kjer so združili po dva splava skupaj. Nekateri splavarji so potovali le do Celja, drugi tudi zelo daleč. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Ko je v vodi poleg splava še kaj »plavajočega« Ali je kaj trden mostiček? Med obiskovalci Flosarskega bala. Najstarejši se teh splavarskih opravil še spominjajo. Dela ni zmanjkalo. Moker krst splavarskega novinca Kaj okusnega bo priteklo? REPORTAŽA 31 Zaradi deževnega vremena je moral organizator PGD Sveti Lovrenc za 15 minut prekiniti tekmovanje. Najboljši so bili tekmovalci iz Marija Reke, sledili so člani DPM Polzela, podeželani iz Kališ, DPM Tabor in PGD Matke. Ustavil jih ni niti dež V Svetem Lovrencu je bila v nedeljo že 36. Tekma koscev, grabljic in »štangar-jev« - Za najbolj spretne so se izkazali mladi iz Marija Reke Že na daleč je bilo mogoče slišati ostro nabruše-ne kose, ki so jih spretno vihteli mladi podeželani, in vzklike podpore Spo-dnjesavinjčanov, ki so si v nedeljo popoldne v Sveti Lovrenc prišli ogledat tradicionalno Tekmo koscev, grabljic in »štangarjev«. Letos tekmovalcem zagotovo ni bilo vroče. Za prvo osvežitev je s šaljivo vodno igro poskrbel organizator prireditve PGD Sveti Lovrenc, za drugo je poskrbelo vreme. Zaradi dežja so morali tekmovanje prekiniti za petnajst minut, tradicionalna gasilska veselica pa se je končala prej, kot bi se sicer. Na tekmovanju, katerega osnovi namen je na zabaven način ohranjati tradicijo in mlajšim rodovom predstavljati, kako so nekoč živeli na podeželju, se je letos pomerilo pet šestčlanskih ekip mladih podeželanov. Tekmovali so člani Društva podeželske mladine (DPM) Polzela, Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Matke, DPM Tabor ter mladi iz Kališ v Zasavju in iz Marije Reke. Prav slednji so se najbolj izkazali in postali skupni zmagovalci letošnjega tekmo- .. ■ »Štangarja« sta morala postaviti osem »hmeljevk«. Še prej sta morala steči do stojala s pivom oziroma fanto, kjer sta se odžejala in nato začela postavljati »štange«. Tekmovalne ekipe se na prizorišče vsako leto pripeljejo z okrašenimi vozovi, ki jih oceni komisija. Letos so se najbolj potrudili člani PGD Matke. Na drugem mestu so bili člani DPM Polzela. vanja, na katerem so se ekipe že tradicionalno pomerile v štirih preizkušnjah. Kosci so morali pokositi deset metrov dolg in tri metre širok pas trave ter na koncu koso obesiti na pripravljen drog. Za najbolj hitrega in natančnega se je izkazal Franci Uplaznik iz PGD Matke. Grabljice so nato pokošeno travo pograbile in naredile kopice okoli droga. Najboljše grabljice so postale tekmovalke iz Kališ, najspretnejša »štangarja« pa sta bila iz Marije Reke. Njuna naloga je bila postaviti osem hmeljevk na točno označena mesta. Organizator vsako leto poskrbi tudi za šaljivo nalogo, ki jo poimenuje rdeča nit, saj jo tekmovalci opravljajo med ostalimi etnološko obarvanimi preizkušnjami. Da se na tekmovanju še posebej potrudijo, so dober motiv privlačne nagrade, ki jih prejmejo. Zmagovalci so prejeli enotedensko letovanje v bun-galovu v Kanegri. Uvod v pestro nedeljsko dogajanje v Svetem Lovrencu je bilo dopoldansko gasilsko tekmovanje, na katerem se je za pokal Sveta Lovrenca v hitri mokri vaji pomerilo 14 ekip iz 11 okoliških gasilskih društev. ŠPELA OŽIR Foto: IVAN LIPIČNIK Dekleta so grabila pokošeno travo in iz nje okoli droga naredila kopico. Poleg časa je komisija, ki so jo sestavljali hmeljarski starešine, ocenjevala kakovost izvedbe in oblika kopice. Kljub temu da so časi, ko so kmetje kosili travo še na roke, že zdavnaj minili, so mladi fantje pokazali zvrhano mero spretnosti Po košnji in grabljenju se prileže osvežitev. Tekmovalci so morali letos v sklopu rdeče pri tem nekoč pogostem kmečkem opravilu. Kosec je moral pokositi deset metrov dolg in tri metre širok pas ter na koncu niti v dveh minutah prenesti karseda veliko vode. Da je bila naloga zanimivejša, so imeli obesiti koso na za to pripravljen drog. Poleg časa je komisija upoštevala tudi kakovost pokošenega travnika. na očeh prevezo, nataknjene so imeli smuči, posodo z vodo pa so si podajali nad glavo. 32 PORTRET Na svidenje, Slovenija, pozdravljen, Abu Dabi Zlata maturantka na študij v eksotične kraje »Na koncu bi se rada vrnila nazaj v Slovenijo. Glede na to, da sta mi Slovenija in gimnazija toliko dali, jima lahko tudi sama kaj vrnem.« m ш f / ш / / »Malo je takšnih mladih, ki delajo nekaj več, a ne za to, da bi bili nagrajeni, ampak samo za to, ker si želijo.« Klementina Krulec je zdaj že bivša dijakinja Gimnazije Celje - Center (GCC) in zlata maturantka, podpredsednica dijaške skupnosti, vodja razrednih tutorjev in tutor-jev za učno pomoč, debaterka, odličnjakinja, novinarka in urednica GCC časopisa Sledko in še kaj bi se našlo na urniku Tine, kot ji pravijo prijatelji. V letošnjem letu je postala naj celjska prostovoljka v drugi starostni kategoriji, na ravnateljev predlog pa je dobila tudi nagrado celjskega rotary kluba Barbara Celjska za odličnost. Vse obšolske dejavnosti in pridno delo so ji pomagali, da bo študij nadaljevala na podružnici newyorške univerze v Abu Dabiju. Štirih gimnazijskih let se spominja kot najboljših let v svojem življenju. »Ogromno sem se naučila, pridobila veliko izkušenj. Spoznala sem toliko novih ljudi, za katere vem, da jih ne bom pozabila. Če bi lahko še enkrat izbirala, bi enako preživela srednješolska leta, z vsemi vzponi in padci. Res je bilo nepozabno,« se spominja Tina, ki pravi, da ji je GCC dala toliko možnosti in priložnosti za rast in razvoj. Pravi, da se je v teh letih spremenila iz bolj zadržanega dekleta v dekle, ki je dejavno na veliko področjih, si več upa in je bolj samozavestno. Nepozabna odprava v Veliki Britaniji V teh dneh se je vrnila z Mepi odprave v Veliki Britaniji. Mepi je mednarodno priznanje za mlade (The Duke of Edinburgh's International Award), je program za mlade, ki jih spodbuja, da razvijajo področja, ki jih drugače ne bi, pri tem se učijo in spoznavajo sami sebe. Najprej je ekipa dijakov GCC spoznavala Kamniško-Savinjske Alpe, na naslednji stopnji pa so se odpravili na Otok. S pomočjo mentorjev profesorjev so določili pot in organizirali vse potrebno. Gre za štiridnevno odpravo, kjer v nahrbtniku nosiš hrano, oblačila, posode, šotore in vse, kar je potrebno za preživetje. Tina pravi, da je bila to prav posebna izkušnja: »Bilo je naporno, a hkrati navdihujoče, ker veš, da delaš nekaj, kar si malokdo upa. Veliko smo se naučili o sebi, o lastnih zmožnostih. Med hojo v hrib razmišljaš, kaj ti je tega treba, a ko pogledaš okoli sebe, vidiš še šest drugih, ki prav tako hodijo, in si rečeš pa jaz to lahko, jaz to zmorem, dobiš neko notranjo moč.« Veliko časa so imeli za razmišljanje o življenju, kaj želijo početi. Tina pravi, da zdaj bolj verjamejo vase, saj so prestali res naporno preizkušnjo. V tujino po drugačno izkušnjo Čez dva tedna, natančneje 23. avgusta, se bo Tina odpravila na novo »odpravo«, preizkušnjo v življenju. Odločila se je za študij v glavnem mestu Združenih arabskih Emiratov, Abu Dabiju. Tam bo študirala na podružnici univerze v New Yorku. Točnega odgovora, zakaj se je odločila za to univerzo, nima. »Predvsem je vplivalo to, da bi se morala v Sloveniji že takoj odločiti, kaj želim početi v življenju. Nisem še pripravljena. Ta šola mi omogoča, da še malo raziskujem in najdem pravo področje zase,« pravi Tina, ki si je vedno želela iti študirat v tujino, saj je to »čisto neka druga izkušnja, tam si res prepuščen samemu sebi, spoznavaš ljudi iz celega sveta, postajaš bolj odprt. Dobiš veliko več izkušenj. Tukaj si še vedno odvisen od mame in očeta, greš domov vsak konec tedna, da ti operejo oblačila, te nahranijo. Zanimivo mi je tudi to, da so ljudje drugačni, bolj odprti, Slovenija se mi je zdela vedno malo zaprta v mišljenju.« Ocene niso najpomembnejše Za to šolo je izvedela od bivše dijakinje GCC, na gimnaziji pa so pripravili tudi prestavitev univerze. Tina je bila takoj navdušena nad šolo, zato se je pozneje odločila, da poskusi in se prijavi. Pri prijavi na to univerzo so ocene samo sredstvo, da te opazijo, pozneje je sprejem odvisen od marsičesa. Po prvi prijavi je bila sprejeta na brezplačen konec tedna, kamor so povabili perspektivne dijake. »Tam se je dogajalo veliko stvari. Razkazali so nam mesto, kampus, študij, nas peljali na večerjo v puščavo,« se spominja Tina. Imeli so tudi dveurno ocenjevanje, v katerem so morali napisati esej in opraviti razgovora s profesorjem in pristojnimi v sprejemni pisarni. Tina se spominja: »Opazovali so nas tudi med dejavnostmi, saj gre pri sprejemu za celostno ocenjevanje človeka. Preverjajo, kdo si kot oseba, kako deluješ v skupini, ali si vodja, ali bolj opazuješ. Gledajo vse tvoje interese, željo po učenju. Vsekakor je drugače kot v Sloveniji, ko je vse odvisno od mature.« Nekaj dni po prihodu iz Abu Dabija je prejela novico, da je bila sprejeta na univerzo. »Bilo je približno ob 23. uri zvečer. Takrat sem imela veliko stvari v šoli in sem zaspala, medtem ko sem čakala na novico. Ko sem videla, da sem bila sprejeta, nisem mogla verjeti, nikoli si nisem predstavljala. Ne morem opisati, kako sem bila vesela, to so bili neverjetni občutki,« se spominja Tina. Gre za izredno drag študij, saj letnik stane 80 tisoč dolarjev. »Dobila sem polno štipendijo, kar ima večina študentov, saj je to za naše evropske razmere res drago. Na univerzi štipendistom pokrijejo stroške bivanja, hrane, študija, knjig in drugih pripomočkov, letalskih kart za pot domov in nazaj v Abu Dabi med počitnicami. Tako res nimaš drugih skrbi kot to, da študiraš in se potrudiš po vseh svojih močeh,« pravi Tina. Nove kulture, novi izzivi Starši so bili nad njeno izbiro kraja fakultete najprej resnično šokirani, saj jim je bilo to nekaj nepredstavljivega, vendar so vedno vedeli, da Tino vleče izven meja Slovenije. Tina pravi, da se oče in mama počasi prilagajata na to, da bo kmalu odpotovala. Tina se bo iz majhne Galicije preselila v 1,5-milijonsko mesto. Vendar pravi, da nima težav s sprejemanje novih kultur in da se veseli vseh novih izzivov. »Nisem še bila tako dolgo v objemu druge kulture. Upam, da bom lahko dovolj odprta za vse spremembe,« pravi Tina. Šola je velika mednarodna skupnost. »V šoli sami pravijo, da delajo nek socialni eksperiment. Ker tega, kar počnejo oni, ni še nihče naredil. V tako mali populaciji, vse skupaj dva tisoč študentov, imajo ogromno narodnosti. Toliko kultur na enem mestu lahko predstavlja uspeh ali polomijo, vendar jim uspeva, študenti so uspešni,« poudarja Tina. Delaj tisto, kar te veseli Tina prihodnosti še nima načrtovane. »Ne gledam preveč naprej ne nazaj, samo potujem,« pravi Tina. Trenutno ji je pomembno, da dobro začne študij. Predvideva, da bo nadaljevala študij v tujini tudi na višjih stopnjah. »Na koncu bi se nekako rada vrnila nazaj v Slovenijo. Glede na to, da sta mi Slovenija in gimnazija toliko dali, jima lahko tudi sama kaj vrnem,« pravi Tina. Vsem mladim svetuje, da je najbolj pomembno, da delajo to, kar jih veseli. Samo tako bodo uspešni. »Ne zdi se mi smiselno, da študiraš nekaj, kar te ne veseli, samo zato, da študiraš. Potem je bolje, da ne študiraš, ampak da greš delat tisto, kar te veseli. Zase vem, da bom uspešna samo takrat, ko se bom res trudila in trdo delala,« je odločna Tina. To svetuje tudi vsem mladim, saj meni, da jim manjka želje po udej-stvovanju, učenju: »Malo je takšnih mladih, ki delajo nekaj več, a ne zato, da bi bili nagrajeni, ampak samo zato, ker si želijo.« KLARA PODERGAJS Foto: SHERPA NAMIG ZA IZLET 33 Prazgodovina na gori Steinplatte Steinplatte je gora v Alpah Chiemgau. Po tej vzpetini poteka meja med avstrijskima zveznima deželama Salzburg in Tirolska. Če ne bi na zgornji postaji gondole ponujala doživljajskega parka Triassic center in neverjetnega pogleda iz razgledne ploščadi v obliki korale, bi bila ta gora zgolj še eno od številnih smučišč pri naših severnih sosedih, ki poleti ponuja tudi veliko možnosti za prijetne planinske pohode. Tisti dan obisk Triassic centra sploh ni bil v načrtu. A nas je na to za otroke nadvse zanimivo in poučno izletniško točko opozorila lastnica hotela, v katerem smo tiste počitniške dni spali. Na gondolo smo šli v bližnjem kraju Waidring in v le nekaj minutah izstopili na približno 1.600 metrih. Šest- in osemsede-žnice, ki so takrat mirovale, so pričale o tem, da so smučišča na Steinplatte očitno odlično obiskana. Toda mi smo se po petih minutah hoje znašli v povsem drugem svetu. V svetu več sto milijonov let nazaj, ko so na tem mestu vladali dinozavri, morska bitja iz pradavnine in druga takrat živeča bitja. Za otroke dva »plusa«. Na gori ni bilo še nikoli tako zabavno, obenem pa tako poučno. Iz davnih časov V prvem delu centra je na enostaven in plastičen način prikazana zgodovina planeta Zemlja, skupaj z evolucijo in izjemnimi fotografijami prebivalcev Zemlje skozi čas. Spoznavali smo korale iz pradavnega morja, iskali njihove odtiske v skalah gore Steinplatte in skušali določiti starost fosilov. Otroci so že na spodnji postaji gondole dobili raziskovalne knjižice, v katere so dopisovali, povezovali, risali, barvali in odgovarjali na vprašanja, vse to ves čas obiska Triassic centra. Na doživljajski krožni poti, ki je dolga približno 4 kilometre in ima 210 metrov višinske razlike, smo najprej odkrili kar dve plaži. Na enem jezeru so se otroci učili prečenja čezenj s pomočjo splava in vrvi, na drugem so splavarili s palicami. Na tem, drugem jezeru, je otroke zabaval tudi dinozaver v obliki tobogana. V tem času smo nekateri starši poležavali na ležalnikih in z enim očesom občudovali prekrasno razgledno hribovsko kuliso, z drugim pa ostajali pri našem podmladku. Ob plaži je tudi raziskovalno sre- Tr ■*шг. s dišče, kjer so otroci iskali fosile in zaklade, zakopane v pesku. Razgledna ploščad Ko sva z možem našo mularijo končno spet spravila v pogon, je bila prva naslednja postaja razgledna ploščad v obliki korale. Njena posebnost je, da umeščena nad skale in previsno steno. Iz nje se ponuja razgled, ki resnično jemlje dih, adrenalinski pa so tudi pogledi v globino. Del dna ploščadi je namreč iz stekla, ki omogoča pogled v grozljivo globino. Med pohodno potjo smo srečevali več večjih dinozavrov, ki so nas pripeljali še do ene zanimivosti ob doživljajski poti, do nizkega poligona. Ta je primeren tako za otroke kot odrasle, zato je bilo gledalcev na klopeh tam manj kot na plaži. Po dveh urah smo se vrnili na izhodišče, na plažo iz pradavnine. Prav prijalo se je spet zle-kniti ne ležalnik in opazovati svojo razigrano mladež, ki je medtem po vzoru ostalih otrok smuknila v kopalke in uživala v vodi. Seveda spet ni manjkalo pogledov po hriboviti okolici in številnih globokih vdihov prijetnega tirolskega zraka. Ob odhodu so otroci, ki so uspeli vsaj delno izpolniti svoje raziskovalne knjižice, prejeli še darilca. Če je bila pot z gondolo na vrh polna pričakovanja, je bila vrnitev v dolino pospremljena s številnimi »znanstvenimi« vprašanji. Roko na srce, na vsa z možem nisva znala odgovoriti. Je bil pa naš izlet zagotovo veliko bolj poučen kot še tako skrbno pripravljena ura zgodovine ali geografije v šoli. MARJETKA R. LESJAK - - & i f /j ' гду. V- i -t Ш Plezalna stena (Foto: triassicpark.at) 34 ZA ZDRAVJE Kako se zaščitimo Dred nadležnimi comarji? Ob piku komarja ... Oh# te nadležne žuželke! Mahanje z rokami pred osami, čebelami in komarji ne pomaga veliko Skoraj zagotovo ste se tudi vi v teh poletnih dneh ob sedenju na terasah in ob uživanju v senčki malo ujezili zaradi os, čebel ali komarjev, ki so vas obletavali, morda celo pičili. Splošno znano je, da njihovi piki sicer niso nevarni, a so lahko zelo neprijetni in nadležni, še posebej če je človek morda alergičen na pike žuželk. Takrat se lahko zadeve zapletejo. Na Celjskem je pred leti že prišlo do smrti mladega človeka zaradi pika čebele, zato je v prvi vrsti zelo pomembno, da imajo osebe, ki vedo, da so na takšne pike žuželk alergične, ob sebi ves čas tudi zdravilo oziroma set prve pomoči za takšne primere. To namreč lahko reši življenje. Težave nastanejo, če čebela na primer piči nekoga, ki nikoli prej ni bil alergičen na takšne pike, nato pa se nenadoma po piku pokažejo nevarni alergični simptomi. Takrat je ključna nujna medicinska pomoč. Ne pičijo zaradi zlobe Ose in čebele človeka nikoli ne pičijo namenoma. Njihov pik je način obrambe oziroma odziva na situacijo, ki jo občutijo kot nevarno. V poletnih dneh moramo biti najbolj pozorni pri pitju slad- kih sokov ali uživanju sladic, saj te žuželke privlači sladko. Pri tem ljudje pogosto nismo pozorni pri pitju in uživanju hrane, kjer lahko v usta vnesemo tudi oso ali čebelo. Malo manj znano je tudi, da svetle barve oblačil privlačijo te žuželke. Med dobrodošlimi nasveti je, da je sladke pijače zaradi previdnosti priporočljivo piti po slamici, s čimer se izognemo nevarnosti, da bi v usta sku- paj s sokom vnesli tudi oso ali čebelo. Svojevrstna nadloga so seveda komarji. Mnoge ob živce spravi že njihovo brenčanje, saj to pomeni, da »ne bo miru«. Vendar zaščita - od komarnikov in repelentov do svečk proti komarjem - vsaj nekoliko pomaga. Komarji, vsaj takšni, kot so najpogostejši v Sloveniji, sicer niso nevarni. Pred časom je bilo nekaj opozoril pred tigrastimi komarji, saj je njihov pik prinesel bolečino, večjo oteklino in večjo alergijsko reakcijo, medtem ko so zapleti pri zdravju redki. So pa tigrasti komarji v tujini prenašalci dokaj hudih bolezni. Morda niste vedeli, da se s krvjo hranijo samo samice komarjev. Kri jim pomaga, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za razvoj jajčec. Ob piku nas srbi zato, ker komar ob piku v človekovo telo vbrizga svojo slino. Bolj kot slovenski so nevarni tuji komarji. Zato se je ob potovanju v tuje države, predvsem tiste, za katere je vnaprej znano, kakšne bolezni in okužbe lahko tam grozijo, priporočljivo ali nujno cepiti. Veliko se je pisalo o ziki, dengi in čikungunji. O teh boleznik zdravniki in agencije vedno tiste, ki potujejo v bolj eksotične kraje, tudi opozorijo. SIMONA ŠOLINIČ ... mesto pika pokrijemo s hladnim obkladkom, ... mesto pika ne praskamo, ... srbenje zmanjšajo ob-kladek iz kisa, soda bikar-bona ali mazila, ki vsebujejo ognjič ali arniko. * Oblačila naj zaščitijo čim več kože. * Komarje v prostore privabljajo luči, zato so na odprtih oknih priporočljivi komarniki. * Izberemo prave repelente, ki oddajajo vonj, ki odganja komarje. Nanesemo jih na kožo in obleko, pri čemer ne smejo priti v stik z očmi ali s sluznico. Pomoč po čebeljem piku Ključno je hlajenje tistega mesta, na katerem je prišlo do pika. Pred tem s pinceto odstranimo čebelje želo. Če pri roki nimamo ledu, je možno hlajenje z mrzlimi obkladki ali mrzlo konico noža. Obisk zdravnika, če ni zapletov, ni potreben. Če se na mestu pika čez nekaj dni pojavi gnoj in oteklina ne izgine, je obisk zdravnika dobra odločitev. Alergiki že vnaprej vedo, kakšni so simptomi alergije na tovrstne pike. Poleg rdečine, srbenja, otekline na mestu pika se lahko takšni simptomi pojavijo tudi po ostalih delih telesa. Če takoj po piku pride do težkega dihanja, omotice in pospešenega srčnega utripa, je treba nujno po zdravniško pomoč. Klopco si želijo tudi v Celju Mladim mamicam in nosečnicam z nasveti pomaga medicinska sestra in predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije Cvetka Skale. Slovenija je pretekli teden, ko je bil tudi svetovni teden dojenja, dobila prvo klopco za dojenje na javnem kraju. Posebna klopca je zaenkrat sicer v Živalskem vrtu Ljubljana, do konca leta pa bi se lahko zgodilo, da bi jo dobilo tudi Celjsko. Gre za del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje, s katerimi želijo usmeriti pozornost družbe k ohranjanju in spodbujanju takšnega prehranjevanj a dojenčkov. Slogan letošnjega svetovnega tedna je Skupaj ohranjajmo dojenje. V teh dneh so tako različna društva poudarila pomen dojenja za otroka in tudi osvetlila pomen prizadevanj posameznikov ter celotne družbe, da bi vsem materam, ki želijo dojiti svoje otroke na javnem kraju, to tudi omogočili, in sicer z dostopom do pravih informacij in s kar najboljšimi pogoji za uresničevanje ma- terinstva. Postavitev klopic za dojenje je podprlo tudi Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, ki ima sedež v Celju, kjer za nosečnice in matere pripravlja tudi redna srečanja, na katerih jih seznanja z najnovejšimi raziskavami na področju pomena dojenja, hkrati pa jim društvo nudi vse nasvete. Takšno srečanje je bilo pretekli teden na celjski Mestni plaži. SŠol, foto: DSLD Slovenija Tako imenovano Mam klopco je v ljubljanski živalski vrt postavilo podjetje Apollo. Celjske mamice upajo, da bo takšna klopca kmalu tudi na našem območju. KU LIN ARI K A 35 Torta tisočerih sadnih okusov Sprehod med trgovskimi policami j: Wim usee/ j V nakupovalno košarico sem tokrat položila maslene piškote, piškote s krispijem, grški jogurt, navaden tekoči jogurt, sladkor v prahu, burbonski vanilijev sladkor, alpsko smetano, maslo in želatino v lističih. Od sadja sem izbrala ananas, marelice in gozdne sadeže. A ne glede na to, katero sadje izberemo, potrebujemo limonin sok. «me Tortni podstavek V ?4 >. & Jogurtova krema Namig: piškote s krispijem zmešamo naknadno, saj tako krispiji niso popolnoma zmleti. Le na ta način bo tortni podstavek okusno hrustljav. Tortni podstavek, del, ki nadomesti biskvit, sem naredila iz 120 g masla, 80 g maslenih piškotov in 200 g piškotov s krispijem. Najprej sem drobno zmlela maslene piškote, naknadno še tiste s krispijem in jih premešala. Mešanico piškotov sem prelila s stopljenim maslom in dobro premešala. Za pripravo jogurtove kreme sem potrebovala 340 g grškega in 450 gramov navadnega tekočega jogurta, 3 žlice sladkorja v prahu, 1 vrečko burbonskega vanilijevega sladkorja in 10 lističev želatine. Oba jogurta sem dobro premešala in jima dodala obe vrsti sladkorja. Nato sem dobro namočila 10 lističev želatine, jih odcedila in stopila na nizkem ognju. Z mešalnikom sem jih vmešala v jogurta s sladkorjem. Dobljeni zmesi za kremo sem dodala še dobro stepeno sladko smetano. To sem vmešala ročno, da se mi ni pokvarila. Pri tem mora biti smetana dobro stepena, saj le tako krema dobi nujno gostoto. Sadno, osvežilno in hladno je vročim poletnim temperaturam še kako prijazno. A visoke temperature so krive, da si poleti premalokrat privoščimo kakšen kos torte izpod lastnih rok, saj nas ob misli na vklopljeno pečico mine do »cukra«. Sama zato obiščem kakšno slašči- Zmes piškotov sem enakomerno razdelila v tortni obroč in vse skupaj postavila na hladno, da se je maslo še nekoliko strdilo in povezalo piškote. Priprava na sadno presenečenje Namig: namesto epruvet lahko uporabimo manjše plastične lončke, ki jih obtežimo z vodo. Kremo sem enakomerno razdelila po tortni osnovi, nato sem pobrskala po domačih predalih in našla večje epruvete. Te sem po navidezni krožnici enakomerno zapičila v kremo, in sicer tik do tortne osnove iz keksov. Ker epruvete niso stale, sem jim pomagala z oporo. Vse skupaj sem postavila v hladilnik in počakala, da se je krema strdila (več ur, lahko tudi čez noč). Namig: toliko, kot bomo uporabili lončkov, toliko kosov bo imela torta. Dobro je, da so čim manjši. Sadno presenečenje Izbrano sadje sem očistila, narezala, nakapala z limoninim sokom in ga pretlačila s paličnim mešalnikom. Sadni čežani sem dodala sladkor (gozdnim sadežem 3 žlice, marelicam 1,5... odvisno od sladkosti sadja). Vse skupaj sem segrevala do čim bolj enakomerne zmesi, nato sem sadje ohladila. Ciljna črta Iz ohlajene in strjene torte sem pobrala plastične epruvete in v nastale luknjice razdelila sadje. Namig: dodala sem 3 žlice sladkorja v prahu in okus je bil odličen. Seveda ga lahko po lastnem okusu dodamo več ali manj. OCENA Priprava največ težav sem imela z epruvetami, ki brez opore niso stale, saj nimajo ravnega dna Okus osvežilen, pri čemer si vsak lahko izbere svoje najljubšo sadje Namig: plastičnih lončkov ali epruvet ne namestimo tik ob rob torte. Upoštevamo razdaljo, prikazano na fotografiji. Vsaka luknjica predstavlja kos torte. Nekaj sadne čežane sem dodala še na krožnik, nato sem vsak kos torte popestrila z listom mete. Ko žlico zapičimo v torto, se sadje iz luknjice razlije po krožniku. az 36 REPORTAŽA Herren - Insel - Königsschloss - Kraljevski oddih sre Z ladjo po Bavarskem morju - Bogata naravna in kulturna c Pogled na grajski park in grad (Foto: Chiemgau Tourismus) »Takoj sklenite kupčijo, posestvo je ravno pravšnje,« je bilo skopo, skoraj telegrafsko navodilo bavarskega kralja Ludvika II., ki ga je poslal septembra 1873 svojemu dvornemu tajniku. Tako je otok Herrenwörth, največji od treh otokov na Kimskem jezeru, postal kraljeva last. Ludvik II. je načrtoval, da bo tam zgradil svoj Versailles, toda žal je umrl prej, preden sta bila grad in čudovit zunanji park končana. Na srečo pa sta oba dostopna številnim obiskovalcem, ki se zlasti v toplejšem delu leta zgrinjajo na Bavarsko morje, kot domačini radi poimenujejo Kimsko jezero. Tam je bila sredi julija tudi naša družina. Obisk Kimskega jezera smo načrtovali že dlje časa. Najprej zato, ker smo se že večkrat peljali mimo njega in nas je pogled na njegovo širino vedno prevzemal, in drugič zato, ker se je letos ponujal kot dobrodošel oddih med dvema drugima počitniškima ciljema. Avto smo parkirali v mestu Prien, kjer je tudi pristanišče za turistične ladje, ki vozijo med drugim na Moški in Ženski otok. Čeprav smo potovali v glavni turistični sezoni in smo parkirali na mestu, od koder je le tri minute hoje do pristanišča, smo za sedem ur parkiranja odšteli zgolj pet evrov. Za vožnjo z ladjo smo po izbrali t. i. Zahodno pot in zanjo odšteli vsega skupaj 25 evrov. V ceno je vključeno plutje na oba otoka in do pristanišča Gstadt. Kjerkoli ladje pristane, se lahko na tistem kraju zadržiš poljubno dolgo in nato odpluješ do naslednjega cilja. Ker ladje plujejo precej pogosto in ves dan, daljših čakalnih vrst ni. V znamenju kralja Najprej smo se izkrcali na Moškem otoku (Herreninsel), velikem 238 hektarjev. Ime je dobil, ker je bila prva stavba na njem avguštinski samostan. Gre za baročno zgradbo, sestavljeno iz štirih kril, na sredini je idiličen rožni vrt. Zdaj sta v njem muzej in hotel z restavracijo, menihov ni več. Po lepo urejeni sprehajalni poti, ki je deloma speljana skozi gozd, smo se sprehodili do bavarskega Versaillesa. Tistega, ki ga je dal Ludvik II. zgraditi po načrtih arhitekta Georga Dollmanna. Po približno 15 minutah hoje smo uzrli osupljiv vrt i grad. Fontane kr, nimi vrtovi in pis gredicami. Za pop vskih občutij se la do grajskega park kočijo. Če še to ni v zvezi z Ludviko oseb modre krvi zasnovanem mu smo se do pristani sprehajalni poti. Marcipan z otoka Naš drugi posta skem otoku. Tudi ženskem samosta otoku že leta 782 u vojvoda Tassilo II obdobje je samos 11. in 15. stoletjem prenovili njegove je iz 11. stoletja. Z škega otoka, kjer posameznikov, je malo mestece. Na hektarjih površin hiš, v katerih stan domačinov. Žensl lIPPlH" i Hm1'1' iti 4* I'i Ii i REPORTAŽA 37 ?di Kimskega jezera .лк HauPiste^ Frauen - Inse* lediščina med Salzburgom in Münchnom n za njim čudovit aljujejo nad zele-animi cvetličnimi 3oln pridih kralje-hko iz pristanišča a pripeljete tudi s dovolj, lahko vse m II. in navadami izveste v odlično zeju. Po ogledu šča vrnili po drugi Ženskega inek je bil na Žen-ta je ime dobil po nu, ki ga je na tem ustanovil bavarski I. Najbolj cvetoče tan doživljal med i. V 18. stoletju so d stavbo. Cerkev a razliko od Mo-stanuje le peščica Ženski otok pravo zgolj približno 15 ie je približno 50 iuje približno 300 ci samostan bene- diktink je še vedno »živ«, redovnice izdelujejo med drugim tudi slaven marcipan. Na otoku je tudi več domačih gostiln, kjer lahko poskusite izjemno okusne ribe iz Bavarskega morja, pripravljene na številne načine. Zeliščni otok (Krautinsel) je tretji otok na Kimskem jezeru, velik približno tri hektarje in pol in ni naseljen. Ogledali smo si ga lahko zgolj med potovanjem z ladjo, kjer smo s krova občudovali tudi enkratno alpsko kuliso. Ob pristanku v Prienu nas je vroče vreme opogumilo tudi za ohladitev v jezeru. Predvsem otroci so neizmerno uživali med skakanjem v to jezero ledeniškega nastanka. Glaciologi so namreč ugotovili, da je jezero nastalo ob koncu zadnje ledene dobe in je bilo sprva trikrat večje, kot je danes. Geologi pa so v kamninah okoli jezera našli več jam z ostanki železa. Ti naj bi tu pristali po eksploziji velikega kometa. Raziskovalci sklepajo, da se je to zgodilo leta 445 pr. n. št. Preživelih je ostalo le nekaj takrat tam živečih Keltov, katastrofa pa naj bi pustila spomin tudi v keltski kulturi. Krščanske korenine Slovencev Slovenci Kimsko jezero povezujemo zlasti s pokristjanjevanjem. V času kneza Boruta je Karantanija obsegala med drugim tudi velike dele današnjih avstrijskih dežel Koroške in Štajerske. Ker je bila pogosto ogrožana, se je knez Borut obrnil po pomoč na bavarskega vojvodo Odi-la. Ta je Karantaniji obljubil pomoč pod pogojem, da dežela sprejme krščansko vero. Borut je pogoj sprejel, Karantanijo rešil pred Avari in jo prvič povezal z zahodno kulturo. Na Kimsko jezero je v samostan na današnjem Moškem otoku poslal svojega sina Gorazda in nečaka Hotimirja, ki so ju tam vzgojili v krščanski veri. Gorazd je po očetovi smrti postal prvi krščanski knez Karantanije, ki jo je zavezništvo z Bavarci umestilo v zahodno politično-kulturno okolje. No, če boste ob obisku Kimskega jezera iskali kakršnekoli ostanke slovenskega pokristjanjevanja, jih ne boste našli. Tudi turistov iz naše države ta dan nismo srečali. Prevladovali so domači, nemški obiskovalci, slišali pa smo še nekaj severnoevropskih jezikov. MARJETKA R. LESJAK Ženski otok (Foto: Chiemgau Tourismus) 38 VRTNARIMO Pn^nihL ^rtnfM^ce Razlika Ko sem se prvič v življenju peljala na jug Italije in bila polna predsodkov o menda vseprisotni mafiji, sem na avtocesti doživela pravi vrtnarski kulturni šok. Eno in drugo polovico avtoceste resda ločita - tako kot pri nas -ograji, a velika razlika je v tem, kaj raste med tema ograjama. Na jug Italije so me ves čas poti spremljali dolgi kilometri dih jemajočih bujno cvetočih oleandrov. Barve so se prelivale od vseh odtenkov roza in vijolične do bele. Bila sem prevzeta od teh živopisanih barv, ki so me peljale na jug italijanskega škornja. Še najbolj zato, ker je razlika med tamkajšnjim rastlinskim okrasjem avtoceste in dolgočasno pustostjo kvečjemu cvetočega cestnega plevela pri nas vnebovpijoča. Drugo sliko sem prinesla letos iz dopusta v Avstriji. Po Tirolski ne cvetijo zgolj nageljčki in pelargonije neštetopisa-nih barv na oknih hiš, kot lahko vidimo med drugim v Gorskem zdravniku, ampak cvetijo tudi povsem navadne ceste po večjih in manjših krajih. No, ne tako, kot pri nas, se razume. Medtem ko pri nas »cveti« asfalt, kot v šali radi rečemo načetemu vozišču, tam so razni otočki in obcestne zelenice odeti v očarljivo paleto cvetočih vodenk in brezštevilnih drugih enoletnic. Namesto da bi s fotoaparatom slikala skalne vrhove in lepo hribovje, sem kot za stavo »škljocala« robove cestišč. In s tem privabila kar nekaj začudenih pogledov domačinov. Tako je bil prvi prizor, ki sem ga zasledila spet po vrnitvi v domači kraj, kako med »cvetočim« asfaltom bujno cveti nepogrešljiv plevel. Še tega se nikomur ne ljubi odstraniti. Čeprav oleandri na jugu Italije resda rastejo kot »plevel«, jih je vseeno nekdo moral posaditi na sredino vozišča avtoceste. Tudi za plevela proste gredice ob tirolskih cestiščih, ki kljub vročini bujno cvetijo, nekdo vsakodnevno skrbi. Verjetno sama ne bom dočakala dneva, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas. Zato je najbrž bolje, da si za čas življenja želim najprej domače necvetoče ceste. Šele zatem pa cvetoče obcestno spremstvo. Zeleni podor za zaščito in izboljšanje tal Na izpraznjene grede posej-mo facelijo, belo gorjuščico ali ajdo Avgust je za vrtnarje čas pobiranja pridelkov in njihovega shranjevanja za mrzli del leta. Ko grede praznimo, jih lahko na novo zasejemo tudi z rastlinami za zeleno gnojenje. »Če boste posejali rastline za zeleni podor, lahko le tega naredite že zdaj jeseni ali prihodnjo pomlad. Pri tem opozarjam na ajdo. Te nikakor ne pustite, da zasemeni, ampak jo pokosite prej. Če se bo namreč zasejala v vrt, se bo kot plevel močno širila po vseh gredah,« svetuje Alen Kovačič, poslovodja v Ar- ^ boretumu Medlog. Sicer pa je avgust idealen za setev radičev, endivij, motovilca, blitve, špinače in tudi nizkega fižola. Pose-jete lahko še črno redkev in mesečno rdečo redkvico. Posadimo lahko še vzgojene sadike. Kovačič svetuje, da si v tem času uredimo tudi gredo z jagoda mi. Poskrbimo za potaknjence in jih posadimo. V okrasnem vrtu lahko potaknemo tudi vršičke hortenzij, ki se bodo do jeseni uko-reninile. »Zdaj je tudi čas, da poskrbite za podmladek nekaterih balkonskih rastlin. Režite potaknjence na primer pelargonij in bršljank. Do pomladi jih imejte na okenski polici ali drugem ustreznem prostoru,« svetuje Kovačič. V teh dneh, ko se cvetje še vedno bujno odpira, je pomembno, da sproti pobiramo in odstranjujemo ovenelo cvetje in listje. Pravočasno je treba poskrbeti tudi za privezovanje visokorastočih rastlin k opori. Skrbite tudi za dodajanje zastirke na gredah oziroma za nadomeščanje, kjer je že zgnila ali se stanjšala. Bodite pozorni tudi na pojav škodljivcev in bolezni. Zeljne rastline v tem obdobju leta ogroža kapusov belin drugega rodu, pogosto se rada pojavi plesen na paradižniku. Pri okužbah z rjo je treba obolele dele rastline in plodove odstraniti, na bučkah pa se rada pojavi pe-pelasta plesen. MRL Foto: arhiv NT Zasaditev tedna Maja Belak Žolnir, Vrbje pri Žalcu NAGRADNI NATEČAJ Najlepše balkonsko cvetje Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali najlepšo zasaditev po izboru ekipe Novega tednika in jo objavili skupaj z vašim imenom. Vaše predloge nam lahko pošiljate do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc. si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili 28. septembra. Nagrade podarja Vrtnarstvo Toplak iz Celja. Vabljeni k sodelovanju! V teh tednih zorijo mnoge dišavnice, ki s svojim bogatim vonjem napolnjujejo prostor okrog sebe. Naberite jih pravočasno in jih posušite ali shranite kot olje ali kis. Uživajte ob pobiranju sadov dela vaših pridnih rok! Avgusta je pravi čas za saditev jesenskih trajnic in trav. V drugi polovici meseca pa lahko delimo poleti cvetoče trajnice, kot je hermelika. Setveni koledar Čas za presajanje je od 18. od 10. ure naprej. 10. ČE cvet do 16. ure, od 17. ure list 11. PE list do 18. ure, od 19. ure cvet 12. SO cvet do 10. ure, od 11. ure list list do 11. ure, od 12. ure plod 14. PO plod 15. TO korenina 16. SR korenina 13. NE Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Ustvarjalci operete Hmeljska princesa, ki je bila odigrana 21. 10. 1933 v Roblekovi dvorani v Žalcu. Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (4) Hmeljar Fran Roblek je bil hmeljar, ki je z vztrajnostjo in doslednostjo iskal vedno nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. V svojih vzornih nasadih je delal poskuse in bil prvi hmeljar, ki se je dolga leta resno ukvarjal s selekcijo hmelja. V svojih hmeljiščih je skrbno opazoval razvoj hmelja in z apnom zaznamoval najboljše ter za selekcijo primerne rastline. To je opravljal vedno sam, metodo pa je na »poučnih shodih« priporočal vsem hmeljarjem. Ko je začela nasade poznega hmelja napadati perono-spora, je bil Fran Roblek spet prvi, ki se je lotil škropljenja. Prav tako je kmalu uvidel pomen pravilnega sušenja za kakovost hmelja. Po lastnem načrtu je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Njegova sušilnica je veljala za najboljšo v takratni banovini. Na svoji domačiji je nato zgradil še večjo stavbo s sušilnico na nasprotni strani deželne ceste Ljubljana-Celje. Del stavbe je bil namenjen tudi za prireditve. Poleg gostiln so v nekaterih hmelj skih sušilnicah uredili prostore tako, da so v njih lahko izvajali razne prireditve. Poleg Hodnikove dvorane je bila v Žalcu najbolj znana Roblekova. V njej so uprizarjali gledališke predstave domačega dramatičnega društva in okoliških društev. Tam je bil na primer marca 1922 Savinov večer v počastitev Rista Savina, sicer pa so v dvorani vsako leto prirejali bo-žičnice, plese in mnoge druge kulturne manifestacije. Te dvorane so bile središče kulturnega življenja v kraju do gradnje Sokolskega doma leta 1939, ko je Žalec dobil prvo novo večjo dvorano, in do gradnje Hmezadove dvorane po drugi svetovni vojni. Uspehi pri sušenju hmelja so Robleka spodbudili, da je med hmeljarji vneto propagiral gradnjo dobrih, modernih sušilnic. Vedno je govoril: »Najboljši hmelj se v slabi sušilnici pokvari, zato je dobra sušilnica za vsakega hmeljarja velikega pomena.« S svojim delom je dosegel, da so bili njegovi nasadi med najlepšimi in da je bil njegov hmelj-ski pridelek po kakovosti med najboljšimi. Zato ni čudno, da je na hmeljskih razstavah prejemal visoka odlikovanja. Tukaj omenjamo samo tista odlikovanja, ki so ohranjena v družinskem arhivu, saj se je mnogo gradiva (odlikovanja, diplome, fotografije, rokopisi ...), predvsem tistega, ki je bilo posojeno za hmeljske razstave po letu 1945, izgubilo. Ohranjena odlikovanja so: 1. bronasta medalja, 1888, spodnještajerska regionalna razstava v Celju, 2. bronasta medalja, 1900, svetovna razstava v Parizu, 3. častna spominska medalja, 1908, ob 25-letnici inštituta za pivovarstvo v Berlinu, 4. zlata medalja, 1910, mednarodna razstava v Londonu, 5. zlata medalja, 1913, kmetijska razstava alpskih dežel v Gradcu. Se nadaljuje. KARMEN KREŽE, Medobčinska splošna knjižnica Žalec www.kamra.si kamra Škropljenje hmelja Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje ALBUM S CELJSKEGA Celjanka Ivanka Gračanin (roj. Agrež) na reški plaži Sabličevo, 8. 8. 1954 Ivanka Agrež, tretjerojena med petimi otroki Ivane in Antona Agreža, je že v letu 1940 kot 18-letnica zapustila svojo rodno hišo na Skalni kleti v Celju. S posredovanjem brata Edvina, ki je služil vojaški rok v aviaciji Kraljevine Jugoslavije na beograjski Batajnici, je spoznala kape-tana Iva Gračanina, rojenega Sarajevčana, s katerim se je preselila na Sušak na Reko, to je blizu tudi Slovencem zelo znane božjepotne cerkve na Trsatu. Na fotografiji je Ivanka na plaži Sabličevo 8. avgusta 1954 s svojimi otroki. Spredaj so sinova Ivek in Dragan ter hči Zlata, za njimi je Ivanka s hčerko Meri. Ivanka in njeni otroci so veliko šolskih počitnic preživeli pri stari mami Ivani Agrež na Skalni kleti pod celjskim gradom. Vir: osebni arhiv, prispeval: Rudi Škedelj, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: Srečko Maček 03- 426-17-36, medijski pokrovitelj: Novi tednik, Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Anthony Capella: Okus po ljubezni Osvajanje z govejim repom Če imate radi lahko poletno branje, ne samo po obsegu, ampak tudi po vsebini, in ste ljubitelj italijanske kuhinje, potem je knjiga Okus po ljubezni pravi izbor. Zgodba ni nič posebnega, njeno bogastvo so recepti. Knjiga je namreč preplet romantike, hrane in uživanja življenja, kot to znajo le Italijani. Zgodba se dogaja v Rimu, kjer Američanka Laura ne uživa le ob umetniških stvaritvah in lepotah mesta, očarajo jo tudi sveži pridelki na tržnicah, kulinarične dobrote in pravi italijanski caffee. V eni od kavarn, sicer ta-nikrni, a z odlično kavo, spozna spogledljivega in lepega Tommasa, ki jo zapelje z obljubo, da ji bo skuhal najboljšo večerjo, kar jo je kdajkoli jedla. Vendar Tomasso ne zna kuhati, saj je v eni od najbolj uglednih novodobnih restavracij v Rimu le navaden natakar, ima pa sodelavca in prijatelja Bruna, ki je pravi mojster kuhalni-ce in okusov. Skujeta prevaro in Tomasso s hrano, ki jo v resnici pripravlja Bruno, Lauro popelje v svet slastnih italijanskih jedi. Laura se seveda zaljubi v Tommasa, vanjo pa Bruno. Seveda skrivaj, a zato še toliko bolj vroče. Svojo ljubezen ji izraža s hrano, ki jo pripravlja vedno bolj premišljeno in prefinjeno, začinjeno ne samo z zelišči, ampak tudi z ljubeznijo. »Če hočeš, da se kdo zaljubi vate, mu moraš skuhati nekaj povsem drugačnega, nekaj povsem preprostega, vendar izrazitega okusa. Nekaj, s čimer mu pokažeš, da poznaš njegovo dušo,« pravi v knjigi Bruno. In razkriva recepte znamenite rimske kuhinje, tako imenovane »cucine povera« (kuhinje revežev), ki iz najbolj preprostih sestavin ustvarja vrhunske kulinarične mojstrovine. Seveda prevara ne more dolgo trajati, Laura izve resnico in ljubezenski trikotnik razpade. Vendar tu zgodbe še ni konec. Bruno ne more pozabiti lepe Američanke in usoda hoče, da se njuni poti ponovno križata . Knjiga Okus po ljubezni je lahkotna, prijetna, tudi kičasta in pravzaprav kmalu utone v pozabo. Nikakor pa ne utonejo v pozabo številni recepti, ki se (na srečo) začno pojavljati že kmalu na začetku branja in se vrstijo vse do zadnjih strani, na katerih je tudi slovarček kulinaričnih izrazov. Poleg natančnih napotkov, kako pripraviti zajca v omaki, goveji rep, pravi tiramisu in še marsikaj drugega, nas knjiga med drugim tudi pouči, da Italijani sploh ne poznajo v svetu tako razširjenih in priljubljenih bolonjskih špagetov. Omaka po bolonjsko se namreč ne sme jesti s špageti, ampak izključno le s širokimi rezanci. Ob receptih pa v knjigi mrgoli tudi mnogo »mastnih« kletvic v italijanščini, ki vam morda kdaj pridejo prav, zanimiva je tudi stranska ljubezenska zgodba, ki pa se ne dogaja med dvema človekoma, temveč med lastnikom neugledne kafetari-je in njegovim kavnim aparatom. Obožuje ga, vendar si želi, da bi iz njega »iztisnil« še več, da bi naredil najboljšo kratko kavo na svetu. Žal se ta zgodba ne konča tako srečno kot zgodba Laure in Bruna. JANJA INTIHAR O avtorju: Če želite izvedeti še več receptov preprostih italijanskih jedi, se po Okusu po ljubezni lotite še branja knjige Recept za ljubezen, ki jo je prav tako napisal Anthony Capella. V Ugandi rojen avtor, ki je na Oxfordu diplomiral iz angleške književnosti, ima v svoji zbirki še nekaj drugih knjig, v katerih prav tako prepleta ljubezen in hrano in ki so vse po vrsti postale mednarodne uspešnice. 40 BRALCI POROČEVALCI Poklonili smo se 1. celjski partizanski četi Ob 76. obletnici ustanovitve 1. celjske partizanske čete in 76. obletnici vstaje slovenskega naroda smo se člani častniške in veteranske organizacije v občine Štore, člani KO ZB za vrednote NOB Štore in Celje ter člani društva generala Rudolfa Maistra poklonili spominu. 20. julija je minilo 76 let od ustanovitve čete na Javorniku nad Štorami. Občina Štore je pred leti postavila novo spominsko obeležje na mestu ustanovitve čete. Dolžnost domoljubnih in veteranskih organizacij je, da ohranjamo spomin na takratno obdobje. V naši občini med letom obeležujemo vse pomembne praznike, ki so povezani z obrambo naše domovine od dneva upora proti okupatorju naprej. Na slovesnosti sem na kratko predstavil pomen in delovanje 1. celjske partizanske čete. Spomnili smo se tudi na nekdanji zelo pomemben praznik - dan borca - ki smo ga praznovali 4. julija. Ta praznik je bil uveden leta 1956 in ukinjen leta 1991. Veliko in zelo pomembno sporočilno vrednost ima datum ustanovitve čete, to je dva dneva pred dnevom vstaje slovenskega naroda, ki smo ga nekoč praznovali 22. julija. Letos mineva natančno 76 let od tega pomembnega dogodka za slovenski narod. V Štorah vsako leto svečano obeležimo tudi dan zmage nad fašizmom in nacizmom. Na ta dan pridejo tudi predstavniki ruskega veleposlaništva iz Ljubljane. Na grob vojaka Rdeče armade položimo cvetje. Člani domoljubnih organizacij se vsako leto poklonimo tudi velikemu domoljubu in Maistrovemu borcu nadporočniku Franju Malgaju, ki je pokopan na šentjurskem pokopališču. Pred časom, ko je bilo na teharskem pokopališču spominsko obeležje štirim padlim ameriškim letalcem, smo se s pripadniki ameriške vojske poklonili tudi njihovemu spominu. Danes žal tega spomenika ni več, jaz pa še vedno skrbno hranim imena letalcev skupaj z njihovimi rojstnimi podatki. Veterani vojne za Slovenijo želimo v Štorah odkriti pomnik osamosvojitvene vojne za Slovenijo 1991. Lokacije še nimamo določene. Razmišljamo o prostoru v bližini OŠ. Res je, da je na pročelju OŠ spominska plošča petdesetim padlim domačinom med drugo svetovno vojno. Pripadniki TO smo namreč leta 1991 v njej bivali in varovali nekatere pomembne objekte na območju Štor in okolice. Zgodovino naše lepe domovine in borbo našega naroda za svoj obstoj in preživetje smo dolžni spoštovati. Te vrednote pa s hvaležnostjo prenašati tudi na mlajše rodove. SREČKO KRIŽANEC, Predsednik častniške in veteranske organizacije Štore Kalobje na slikarskem platnu Krajevna skupnost Kalobje je pred časom gostila skupino likovnih umetnikov, ki so en dan ustvarjalnega druženja preživeli na tem hribu nad Šentjurjem. Šestnajst slikarjev je v čudovitem vremenu in gostoljubnem vzdušju na platno ujelo nekaj najbolj prepoznavnih in tudi nekaj manj znanih krajevnih motivov. Pobudnika akcije sta bila Dragan Podovac in Zdravko Hribernik. Glede na pomembna obnovitvena dela v kraju so namreč dobrodošla tudi finančna sredstva, s katerimi bi dokončali nekatere projekte. Likovni ume- tniki so z donacijo svojih del prispevali pomemben delež. Božidar Ščurek, Robi Podpe-čan, Dragan Podovac, Martin Čater, Monika Podpečan, Bernarda Horvat, Vlado Geršak, Stanislav Petrovič-Čonč, Tone Mohor, Peter Svet, Branko Gajšt, Amina Kolarič, Dušan Amanovič, Zorica Kujavec, Birman Shrestha iz Nepala in Vojko Kumer bodo svoja dela uradno predstavili 10. septembra ob krajevnem prazniku. Slike bodo naprodaj, ves izkupiček pa bo namenjen krajevni skupnosti Kalobje. SO Tabor Brihtne glav'ce Že nekaj let pripravljamo v OŠ Vojnik v okviru programa Delo z nadarjenimi učenci tabor Brihtne glav'ce. Tabor je nagrada učencem, ki med šolskim letom aktivno sodelujejo na različnih prireditvah, delavnicah, tekmovanjih, natečajih in tako osebno rastejo ter hkrati prispevajo k ugledu in uspešnosti šole. Tudi letos je bil tabor dvodnevni. V sredo, 21. junija, smo v popoldanskem času za učence pripravili dejavnosti s področja športa, umetnosti in čuječnosti. Pri športnih aktivnostih pod okriljem Športnega društva Svizec so se učenci preizkusili v različnih disciplinah. Mlajše »brihtne glav'ce« so po sadnem odmoru ustvarjale z mikano volno -tehnika polstenje volne - v Kamrici. Ponudili so jim tudi posamezne že uporabljene kose (les, kovina, papir), ki so pod spretnimi prsti in z dodatkom barv dobili novo, edinstveno in predvsem uporabno podobo. Starejše »brihtne glav'ce« so medtem likovno ustvarjale z akademsko slikarko. Različne kompozicije so učenci s čopiči in z akvarelom prenašali na platna in nastale so edinstvene umetnine. Šolska kuhinja je pripravila zelo okusno in zdravo večerjo. Za prste oblizniti! Za umirjen konec dneva in poglobljeno doživljanje samega sebe je poskrbela delavnica čuječnost. Na prvo poletno noč so učenci ob ptičjem žvrgolenju izvedli vaje čuječega dihanja, opazovanja, poslušanja in vajo okušanja z rozino. Šolske učilnice so za eno noč dobile podobo skupnih spalnic. V spanje in sladke sanje so udeležence ponesli družabne miselne in strateške igre, podoživljanje dneva, film. Oratorijci na obisku v medijski hiši NT&RC V Šempetru je bil od 31. julija do 4. avgusta oratorij. To je bil teden zabave, radosti, ustvarjanja, igranja, spoznavanja drug drugega in glavnega lika orato-rija. Letošnji glavni lik je bila Božja mati Marija, naslov oratorija pa je bil Dotik nebes. Marijo smo spoznavali skozi dramsko igro in kateheze, pri katerih smo se pogovarjali o vrednotah, ki so pomembne za življenje. Oratorija v Šempetru se je letos udeležilo rekordnih 51 otrok. Zanje je skrbelo 12 animatorjev. Otroci so bili stari od 3 do 14 let. BRALCI POROČEVALCI 41 Misli učencev »Bilo je zabavno in zanimivo, spoznal sem nove športe in tehnike umirjanja.« (T. K.) »Dobila sem nove izkušnje.« (S. Š.) »Zdelo se mi je zelo zanimivo, saj tega nisem vajena početi v svojem vsakdanu.« (N. G.) »Najbolj všeč sta mi bili delavnica s cirkuškimi rekviziti in čuječnost, saj sem to že doživel in to ponoviti je bilo res doživetje.« (J. K.) »Super, odlično, zelo zanimivo in nekaj novega.« (A. B.) Drugi dan, 22. junija, so učenci preživeli v Doživljajskem parku Vulkanija pri Gradu na Goričkem. Po obilnem kosilu v OŠ Grad, ki je bilo kot naročeno po željah učencev, s sladolednim posladkom seveda, smo se polni novih vtisov in doživetij odpravili domov. Iskrena hvala vsem izvajalcem in sooblikovalcem V torek, 1. avgusta, so nas obiskali gasilci in nam pripeljali celo cisterno vode, da smo lahko izvedli nepozabne vodne igre. Pripravili smo drčo, vlečenje vrvi čez bazen in še mnoge druge zabavne igre ter tako poskrbeli za osvežitev v izjemno vročem dnevu. V sredo, 2. avgusta, smo se odpravili na izlet z vlakom v Celje. Obiskali smo Radio Celje in Novi tednik, kjer so nam prijazno razložili, kako poteka njihovo delo. Potem smo se odpravili tudi v Marijino cerkev (v kateri smo po nesreči sprožili alarm in tako poskrbeli za popestritev) in v cerkev sv. Danijela, v kateri smo zapeli oratorijsko himno z naslovom Marija, ti, mati. Po ogledu smo odšli v park, kjer smo pojedli malico, se igrali na igralih in prepevali pesmi ob spremljavi kitare. Oratorij se je končal v petek s sveto mašo, pri kateri so otroci prepevali in brali. ANDREJA RANDL, animatorka Bron na matematični olimpijadi Julija je bila v Braziliji Mednarodna matematična olimpijada, ki velja za svetovno prvenstvo v matematiki. Na njej je sodelovalo več kot šeststo mladih matematikov. V šestčlansko slovensko olimpijsko reprezentanco sta se uvrstila kar dva kajuhovca, Luka Horjak iz 1.e-razreda in David Opalič iz 3.d-razreda. Že uvrstitev obeh v ekipo je fantastični uspeh, še posebej če upoštevamo, da je Luka šele tretji Slovenec, ki mu je to uspelo v prvem letniku. Toda Luku je uspelo še več kot tistima pred njim. Luka in David sta bila namreč najboljša Slovenca. Oba sta osvojila bronasto medaljo z enakim izkupičkom točk (tudi po posameznih nalogah). Kaj reči? Genialno! Kapo dol, mojstra! KRISTIJAN KOCBEK delavnic: Mateju Berku (ŠD Svizec), Nataši Kveder (Kamrica), Lidiji Eler Jazbinšek, dr. Mojci Kralj, Suzani Švent, Poloni Sevšek, Manci Potušek in Šolskemu skladu OŠ Voj-nik. VALERIJA JAKOP, URŠKA KOVAČ JURČENKO, NINA SMERKE (organizatorice tabora) 42 BRALCI POROČEVALCI Končani druga in tretja izmena kolonije v Celjskem domu Drugo izmeno kolonije v Celjskem domu v Baški so najbolj zaznamovali visoki valovi, v katerih so otroci neizmerno uživali, tretja izmena pa je bila zelo vroča, tako da so se otroci dodobra naužili morja. Spet smo se peljali z ladjo (enkrat z Mikijem, drugič z Malo Maris) in se kopali v mirnem zalivu otoka Prvi-ča, kjer sta bili kristalno čista voda in super globina za skakanje z ladje. A da ne boste v skrbeh, vsi otroci, ki so skakali, so imeli ob sebi vzgojitelje, ki so skrbeli za varnost. Najmlajši niso skakali, le redke izjeme, kot so zelo dobri plavalci. Če samo kopanje še ni dovolj dobro doživetje, pa je krmarje-nje ladje zagotovo. Tista minuta, ko so otroci držali krmilo in vodili ladjo po svoje, je bila za nekatere dolga kot ura. Kot v vsaki koloniji je bilo tudi v drugi izmeni veliko plesa in zabave. Na Srčkovem plesu in disko večeru so otroci napolnili baterije z glasbo in elegantnim gibanjem. Tudi nočno kopanje je posebno doživetje, še posebej če edino svetlobo na plaži dajejo romantične bakle. No, nočnega kopanja se udeležijo le starejši otroci, mlajši odsotnost slednjih izkoristijo za pravljični večer. Na terasi imajo po- grnjeno preprogo, na kateri poležejo okrog pripovedovalca in se prepustijo zgodbi. Poslušanje je tako pomirjujoče, zato nekateri tudi zaspijo in jih vzgojitelji odnesejo v posteljo. V tretji koloniji so bile rdeča nit »igre brez meja«, kjer so otroci vseh deset dni tekmovali v zabavnih in športnih igrah. Kradli so zastavice, dirkali s supi, vlekli vrv, igrali odbojko in namizni tenis. Bitka je potekala vse do zadnjega dne kolonije, ko so bili razglašeni zmagovalci. Kako je na prehodu med dvema kolonijama? To je prav poseben dan, zaznamovan z dvojnim številom otrok in vzgojiteljev, s pospravljanjem pred odhodom in pripravo sob za naslednjo skupino. Tudi kosilo je treba pripraviti za dve skupini. Skratka, to je dan, ko v Celjskem domu odmeva od vzklikanja otrok in njihovega petja himne kolonije Oj, ti, naša Baška, ti. Pred nami sta še zadnji izmeni letovanja otrok, kjer bodo letujoči zagotovo doživeli marsikateri nepozaben dogodek, ki jih bo na Baško spominjal še dolgo. TONE OJSTERŠEK J" ■ f 1 .41| ji i 1 < Mladi planinci na Češki koči Planinski tabor na Jezerskem ша v \ s шшР % .-■ - .- - - ■ У ■ - •;-•• Ob zaključku tabora so novinci opravili planinski krst Teden dni so mladi planinci Planinskega društva Celje - Matica taborili na Jezerskem, kjer so pridobivali planinske izkušnje, spoznavali naravo, se preizkusili v plezanju, stkali prijateljstva in ustvarili spomine za vse življenje. Planinske tabore pripravlja savinjski medobčinski odbor Planinske zveze Slovenije in so pravo planinsko doživetje. Letos je na Jezerskem taborilo 54 otrok pod vodstvom vodje tabora Tatjane Vodeb in tehničnega vodje, planinskega vodnika Gregorja Götza. Povzpeli so se na Češko kočo, osvojili Goli vrh in uživali v razgledu na Savinjske Alpe, obiskali so tudi Virnikov Grin-tovec. A mnogi mladi planinci so željni tudi doživetij v taboru in njegovi okolici. Navdušeni so bili nad bližino potoka, ob katerem so se zbujali vsako jutro, preizkusili so se v plezanju na naravni plezalni steni, spoznavali živali in rastline na JrJ. C ри naravoslovni delavnici, krepili prijateljstva na družabnih večerih in ekipno tekmovali na tradicionalni taborijadi, kjer so opravili tudi preizkus na progi preživetja. Spoznavali so domačine na Jezerskem in prisluhnili Jezerskim štorijam, ki jih je zapisal Andrej Karni-čar, domači igralci pa so prizore zaigrali v Jenkovi kasarni iz 16. stoletja. Ko so bili že polni vtisov, so novince ob koncu tedna krstili na planinskem krstu, vsi skupaj pa so izrekli planinsko zaobljubo. Slovo od tabora so začinili s planinskimi porokami, kjer si mladi planinci obljubijo prijateljsko zvestobo za eno leto. METKA PIRC BRALCI POROČEVALCI 43 Turičnikova praznovala zlato poroko Tretjo julijsko soboto sta si v poročni dvorani v Celju ponovno poročno zaobljubo izrekla Majda in Marijan Turičnik iz Petrovč in s tem zaokrožila petdeset let skupnega zakonskega življenja. Tega sta pred pol stoletja začela s poroko prav v knežjem mestu ob Savinji, kjer je bila Majda tudi rojena. Oba sta v Celju preživela večino svojih delovnih let in od tam odšla v pokoj, tako da je bila izbira kraja za ponovno poročno zaobljubo kar samoumevna odločitev. Tokratna zaobljuba je imela tudi nekaj simbolike, saj je bil poročna priča Marijanov prijatelj prof. dr. Boris Cizelj, ki je bil njegova priča pred petdesetimi leti. Majdina priča je bil takrat njen brat Vinko Me-jač, ki je žal že pokojni, tako da ga je pri tokratni poročni zaobljubi nadomestila Vesna Turičnik Popovski, hči zlato-poročencev. Obred je bil prisrčen in poln čustev. Opravili sta ga matičarka Vanja Debe-ljak in pooblaščenka Milena Trbulin. Za še lepše vzdušje so poskrbeli pevci MPZ KD Pe- trovče, ki jih vodi hči zlatopo-ročencev. Njihova prisotnost in nastop sta bila za Majdo in še posebej za Marijana pravo presenečenje in veselje. Za slednjega še toliko bolj, saj je tudi sam član tega zbora. Marijan Turičnik se je rodil avgusta 1938 na Legnu pri Slovenj Gradcu. Po končani srednji ekonomski šoli je diplomiral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in pridobil poklic univerzitetnega diplomiranega politologa. V življenju je počel marsikaj. Bil je pismonoša v Mežici, varnostnik in vratar v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu, nato je bil v Emu Celje komer-cialno-finančni referent, vodja službe za posle z občani v Banki Celje, nato profesor v Tehniški šoli Celje, pozneje sekretar v občinski izobraževalni skupnosti, podpredsednik izvršnega sveta za družbene dejavnosti v Občini Celje, nato direktor Delavske univerze Celje in zatem direktor kadrovsko-splošnega sektorja Slovenskih železarn v Žični Celje. Od leta 1995 je nadvse aktiven upokojenec. Zakonca Turičnik s hčerko Vesno in poročno pričo Borisom Cizljem Rojstni dan ob dnevu zmage Majda Turičnik (roj. Mejač) je prišla na svet točno na dan zmage nad fašizmom, 9. maja 1945, v Celju. Po končani srednji zdravstveni šoli v Mariboru se je zaposlila v Splošni bolnišnici Celje, nato v Domu ob Savinji Celje, od koder je leta 1999 odšla tudi v pokoj. Zakonca sta se spoznala v bolnišnici v Slovenj Gradcu leta 1963, kjer je Marijan opravljal študentsko delo varnostnika in vratarja, Majda pa je bila praktikantka. Poznanstvo je preraslo v ljubezen in ta v skupno življenje, ki jima ga je polepšala hči Vesna, zdaj pa jima jesen življenja lepša še vnuk Val. Sicer pa je njuno življenje zelo pestro in družbeno angažirano. Z veseljem urejata okolico svojega doma, hodita na sprehode, izlete, kulturne in druge prireditve ... Že od ustanovitve sta vključena v Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec, Marijan je angažiran kot pevec pri dveh pevskih zborih, je predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Žalec, aktivno deluje v Medobčinskem društvu invalidov Žalec in tudi kot predsednik komisije za invalide v Občini Žalec. DARKO NARAGLAV Shod tabornikov Od torka, 1. avgusta, do četrtka, 3. avgusta, se je iz vseh koncev Slovenije približalo Velenju že več kot sedemsto tabornikov. Pričakovali so približno tisoč mladih iz enajstih držav. Zraslo je platneno mesto na škalski strani Velenjskega jezera in v taboru je stalo približno tristo šotorov. Že zasnova, da so udeleženci tega taborniškega shoda v Šaleško dolino prišli po tridnevnem pohodu, je nekaj posebnega. A udeleženci so doživeli tudi nepredvideno preizkušnjo, najprej zaradi trdovratne vročine, nato so prestali še huda neurja. Zveza tabornikov Slovenije je pripravila ta shod ob sodelovanju velenjskih tabornikov. Organizatorji so ponudili bogat, zanimiv in slikovit program. Taborniško življenje je močno povezano z naravo, zato so namenili več pozornosti okoljevarstvu, strpnosti, športu in zabavi. Pripravili so različne delavnice in tabornike popeljali na velenjski grad, Grilovo domačijo in še kam. HINKO JERCIC Župnijski dan, procesija, blagoslov konj ... V okviru praznovanja goda sv. Marjete, ki je polzelska župnijska zavetnica, je bilo več prireditev, med njimi tudi blagoslov konj, ki ga organizira Društvo Malteška konjenica Polzela. Praznovanje je trajalo tri dni, v tem času se je zvrstilo več maš, glasila se je pesem orgel in zvonov, pripravili so koncerte, športne prireditve, praznovanje pa so zaključili s slovesno mašo, procesijo in z druženjem. Blagoslov konj je bil tokrat že šestnajstič v parku dvorca Šenek. Ob tej priložnosti so zbranim spregovorili župan Občine Polzela Jože Kužnik, malteški vitez Stanko Novak, ki je predstavil pomen ohranjanja dolgoletne tradicije blagoslovitve teh plemenitih živali, ki so bile v 500-letnem bivanju malteških vitezov na Polzeli nepogrešljive pri potovanjih, delu na poljih in pri vojskovanju, in domači župnik Jože Kovačec, ki je konje in njihove rejce blagoslovil. Na koncu se je za blagoslov v imenu rejcev in društva zahvalil predsednik Zvone Zupanc. TONE TAVCAR Blagoslov konj OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Dve knjigi po ceni 14?® Г" Vse o zdravilnih zeliščih in čajih "I I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! I + poštnina Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom? Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva. Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico. Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga. Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzo-vanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. 44 AKCIJA Đina se je hladila ob Bohinjskem jezeru, je ob fotografiji zapisala Katja Popovič iz Celja. David Maček iz Reke je v objektiv ujel mačko Tačko. Poletni fotonatečaj V finale gre tale fotografija Rexa, ki jo je naredila Nia Smole. Živalski fotonatečaj Glasujem za fotografijo, na kateri je / sta: a) Đina b) Tačka c) Ari Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija, na kateri je bil Rex. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec poletja. Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Klasične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslala Ana Hojnik z Ljubečne. Prejela bo hišno darilo. Svojega Arija je takole fotografirala Alja Zevnik z Vranskega. Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Do-bovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. Vaš zakaj ЈЦ naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15 .Ш odgovore na vprašanja w poslušalcev. 05 4225 148 radio@nt-re.si Prevrneva 19, 3000 Celje novi tednik PISMA BRALCEV 45 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc. si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO Zahvale Zahvala 22. maja letos sem nesrečno padla pri odhodu iz trgovine v Stanetovi ulici v Celju. Spregledala sem stopnico, ki jo je treba prestopiti pri vhodu v trgovino oziroma izhodu iz nje. Takoj po padcu je k meni prihitela uslužbenka bližnje kavarne in mi prinesla stol, na katerega sem lahko sedla. Prodajalka iz trgovine, iz katere sem pred padcem odšla, mi je trikrat prinesla vodo. Prav tako so se ustavili zaskrbljeni mimoidoči in mi ponudili pomoč, nekdo od njih je tudi poklical reševalce. Presenečena sem bila nad prijaznim odzivom vseh, ki so mi tisti dan priskočili na pomoč in mi želeli pomagati. Čeprav sem ob tem dogodku utrpela zlom ramena in se še vedno soočam s hujšimi bolečinami, se iz srca zahvaljujem vsem nesebičnim mimoidočim, ki so pokazali, da jim je mar za sočloveka. DANICA ZUPANC, Celje Inovativno ustvarjanje V pesmi Zakaj avtorice Ma-nje Šumah se lir ski subjekt dobro prevprašuje o različnih bivanjskih legah in življenjskih situacijah na poseben, kdaj tudi hudomušen način; pesem je zanimivo figurativno izpeljana v obliki vprašaja in ima učinkovit zaključek v »piki« vprašaja: »Na koncu te čudne besede / ZAKAJ / stoji / čudna kljuka / VPRAŠAJ.« Pesem zaznamuje za njeno starost uporaba sodobnega besedišča in je tudi precej inovativna, tako da ji lahko določimo literarno pozitiven predznak. Kratka zgodbica Urška v 21. stoletju je sodobna aluzija na znano Prešernovo pesem Povodni mož. Kot je značilno za kratke zgodbe, pripoved takoj »pade« v center dogajanja, ki je iskanje družbe mlade študentke v Ljubljani. Mladostnica si seveda najbolj želi fantovsko družbo. Po naključju je to uveljavljen pevec (njegovo umetniško ime je Kulli, kar avtorica dobro izrabi za miselno/besedno igro v povezavi s kemičnim svinčnikom), ki jo po koncertu »ugrabi«. Skratka gre za hudomušen način pripovedi, v kateri se dogodki hitro spreminjajo, osrednje zanimanje pa je namenjeno ljubezni na prvi pogled. Pripoved poteka zanimivo, fluidno in privlačno za bralčevo percepcijo. dr. ZORAN PEVEC, kritik, pesnik, esejist, urednik Povezovanje vsebinskega in likovnega dela Avtorska pesem Zakaj je plod ustvarjanja zdaj že nekdanje učenke Manje Šumah iz OŠ Blaža Arniča Luče. Z njo se je predstavila na 13. srečanju mladih literatov zgornjesavinj-skih osnovnih šol, ki ga organizira JSKD Mozirje. Letošnji strokovni spremljevalec srečanja je bil pesnik, kritik, esejist in urednik dr. Zoran Pevec, ki je pesem pozitivno ocenil. Manja je svojo kreativnost pisanja izrazila v obliki pesmi. S poigravanjem besed, ki se nizajo v vprašanja, ter z literarnovednim znanjem ji je uspelo dodati pesmi še figurativno vrednost. Skozi pesem zasledimo celo vrsto bivanjskih lekcij, s katerimi se poigrava lirski subjekt, prisotni so različni družbeni položaji, vprašanja, ki si jih pogosto zastavljajo mladi o življenju, načinu življenja ter o ljubezni. Nanizana vprašanja v likovni pesmi avtorica zaokroži z učinkovitim zaključkom, ki poveže vsebinski del z likovnim. Iskrene čestitke Manji za čudovito pesem in želim ji še veliko popisanih listov z lepimi umetnostnimi besedami. KARMEN OSET, prof. slovenščine Ko ZAKAJ si ZAKAJ ZAKAJ polna si lenobe. ZAKAJ nisi pospravila sobe. Ko ati me vpraša, ZAKAJ slabo oceno si dobila. ZAKAJ se nisi učila. Ko mama me vpraša, zaradi nje pogosto nastane zmeda. to čudna je beseda, ZAKAJ, ZAKAJ, ZAKAJ, O ZAKAJ - VPRAŠAJ brat me vpraša, mojo čokolado vzela, si vse bolj debela. V ponedeljek zjutraj se vprašam: ZAKAJ ni vsak dan nedelje, pri kosilu: ZAKAJ vsak dan jemo zelje, ko moram peš: ZAKAJ me ati v šolo ne pelje, ko pečem potico: ZAKAJ se orehe melje, ko pospravljam: ZAKAJ si ne privoščim brezdelje, ko zamudim avtobus: ZAKAJ mi vedno pred nosom spelje, ko srečam fanta: ZAKAJ me ne spravi v veselje, ko moram v posteljo: ZAKAJ potrebujemo vzgojitelje, v cirkusu: ZAKAJ ni strah levov krotitelje, ko pogledam v denarnico: ZAKAJ ne morem dobiti pokrovitelje, pri telovadbi: ZAKAJ imamo mučitelje, v šoli: ZAKAJ potrebujemo učitelje. Ko bom zjutraj se zbudila in morala v šolo, se bom zopet vprašala ZAKAJ. Na koncu te čudne besede ZAKAJ stoji čudna kljuka VPRAŠAJ. živite cenejel ! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUćftHSKA SOLA informacije 0iii616«M TDPFIT center za zdravje In rekreacijo m Celjska Mohorjeva družba SLADA TRGOVSKO PODJETJE, d, o. o. lMJG'1 m