Št. 128 (16.473) leto LV. PRIMORSKI DNEVNK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnk PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v C prenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. rn< ... J Srni Slovenija" pod Vojskim pri Idriji jv 7' ' oieriom Trstu, kjer je Izšla :odnit ix • /. nski DNEVNIK v za- RANCI. ___________ ....' V 18_ _ -■ v- : _ . . iei.048i J2.fax0481532958 ČEDAD - Ui. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__________ Internet: http/www.primorski.it/ »mail: redakcija@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 20-b, legge 662/96 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO SREDA, 2. JUNIJA 1999 Zakaj tega ni storil prej? Vojko Colja Na koncu temačnega Predora kosovske krize, etničnega čiščenja, množičnih grobišč, posiljevanj in Natovih rušilnih bombardiranj od Vojvodine do Kosova je končno zabrlela lučka upanja. »Miloševičevih obljub so polna skupna grobišča,« je pred časom izjavila evropska komisarka za humanitarne Zadeve Emma Bonino. Tokrat pa kot kaže Slobodan Miloševič nima Vec v rokavu skritega asa, s katerim bi zadnji trenutek postavil vse na §lavo. Že res, da Natova bombardiranja niso uni-cila njegovega vojaškega stroja, so pa zato uničila državo, ki se je po 70 dneh bombardiranj znašla v še hujšem položaju kot ob koncu druge svetovne vojne. Miloševič torej ni klonil pred kolapsom vojske Pac pa svoje države. Ce-tia njegove blodne zami-sli o uresničitvi Srbosla-vije je strahotna. O tem Pričajo množična grobišča od Slavonije prek “Osne do Kosova, hudo Prizadete generacije, ki Pni bodo vojne strahote za vedno ostale v podzavesti. Otroci so plačali ^ajhujšo ceno Miloševi-£eve sle po oblasti, pa naj b°do to hrvaški, bošnjaški, kosovski ali Pa srbski otroci. Vse se je začelo na Kosovu pred desetimi leti in Pa Kosovu se bo tudi končalo, so trdili vsi, ki s° dobro poznali strasti P mite nekaterih jugo-slovanskih narodov. To ?e danes dogaja, a naj-Pnjšo ceno bo kot kaže jdačal prav srbski narod, ®r je po zaslugi svojega Pnjprej izbranega, nato P® tudi izvoljenega vodi-elja Miloševiča sprožil . Pravo kolektivno blazno-i ’ Iz katere sta se rešili ® Slovenija in Makedo-Pa- Slednja je ohranila /Pr predvsem po zaslugi Prisotnosti tujih sil, saj je . p Srbe Makedonija le m*na Srbija. Miloševič je torej klo-'P In pristal na pohtična jPPala skupine G-8, se- 1 Pa jih bo moral ure-tP tudi v praksi. Ob ^ Pl se bo marsikdo v Sr-ZaL PPrpvireno vprašal, j^kaj Miloševič ni pristal n Prirovne pogoje že v svall1^ourlletu in tako jj °P državi prihranil ne- Plsno razdejanje. Pio °^a VS1 dvomi se ne \jjjP)0 razbliniti čez noč. pr .?Sevič je prevečkrat ror| lS*C^ svoj° in medna-'Ipj 1° s^uPnost’ da bi se-PVep \° vorjeli njegovim Pnirn obljubam. DIPLOMACIJA / V PISMU NEMŠKEMU ZUNANJEMU MINISTRU FISCHERJU Beograd pristaja na načela G-8, a zahteva prekinitev napadov Černomirdin in Ahtisaari bosta danes v Beogradu preverila resnost predloga BERLIN, BEOGRAD -Nemško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je sprejelo pismo jugoslovanske vlade, v katerem trdi, da pristaja na načela G-8 za rešitev kosovske krize. Ministrstvo ni objavilo vsebine, to bo danes storil dnevnik Berliner Zeitung. Iz odlomkov je razvidno, da ZRJ res pristaja na načela G-8, a jih po svoje razlaga, saj istočasno zahteva takojšnjo prekinitev Natovih zračnih napadov. Med drugim je jugoslovansko zunanje ministrstvo sporočilo. da bodo na Kosovu ohranili iste sile, ki so jih imeli pred izbruhom sovražnosti. To je seveda v nasprotju tako z zahtevami zveze Nato kot skupine G-8. Kaj se v resnici dogaja v Beogradu, bosta danes preverila finski predsednik Ahtisaari in ruski odposlanec Cemomirdin, ki sta se včeraj pri Bonnu pogovarjala z namestnikom ameriške državne sekretarke Talbottom. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je včeraj v Wa-shingtonu poudaril, da mora ZRJ izpolniti vse zahteve, predvsem pa umakniti svoje vojaške sile. Medtem se Natovi zračni napadi stopnjujejo z njimi pa tudi napake. Tako je v ponedeljek v Novem Bazarju Natova bomba zgrešila cilj in terjala smrt najmanj 23 oseb, včeraj pa so Natove bombe skoraj zadele tuje novinarje na albanskem obmejnem območju (na sliki AP) . Ob vseh teh po eni strani spodbudnih, po drugi pa tragičnih vesteh, je treba dodati, da se beg Kosovarjev nadaljuje tudi v Italijo. Na 3. strani. MANJŠINA / ZAKON ZA GLOBALNO ZAŠČITO Dogovor vladne večine o zaščiti Srečanje s Kučanom: »Dobro izhodišče« RIM - Kaže, da je vladno zavezništvo premostilo nesoglasja glede predloga zaščitnega zakona in uskladilo popravke k zakonskemu osnutku, ki ga je izdelal poročevalec poslanske komisije za ustavna vprašanja Dome-nico Maselli. Do pozitivnega premika je prišlo med včerajšnjim srečanjem predstavnikov vlade in vladnega zavezništva v zvezi z zaščito slovenske manjšine. Na seji so uskladili popravke, ki so »ustrezen odgovor na potrebe slovenske manjšine«, vladno zavezništvo pa je dalo pobudo zato, da bo zaščitni zakon vključen na dnevni red poslanske zbornice še pred poletnimi počitnicami. Predsednik republike Slovenije Milan Kučan pa se je včeraj srečal s predstavništvom Slovencev v Italiji glede zakona o globalni zaščiti. Predsednik je izrazil je pričakovanje, da bo postopek sprejetja zakona končan julija; zakon po besedah slovenskega predsednika sicer ni idealen in ne rešuje optimalno vseh zahtev in pričakovanj Slovencev v Italiji, vendar predstavlja dobro izhodišče za nadaljnjo izgradnjo pravne zaščite Slovencev v Italiji. Na 4. strani Acegasu uprava smetarske službe TRST - Družba ACEGAS bo najbrž že od septembra dalje neposredno upravljala smetarsko službo v tržaški občini. Tako je sklenil občinski svet, ki je bil pozno sinoči na tem, da odobri tozadevni sklep. Med debato so proti tej odločitvi nastopili le svetovalci Stranke komunistične prenove in Nord Libero ter nekateri predstavniki Nacionalnega zavezništva. Na 5. strani Tudi občinski svet zavrnil referendum GORICA - Goriški občinski svet je predsinoči zavrnil pobudo za razpis občinskega referenduma o selitvi bolnišnice. Pobudniki so po zavrnitvi referendumske pobude na ljudsko iniciativo poskusili še po tej poti, vendar je desnosredinska večina ustavila tudi ta poskus. Bitka proti selitvi bolnišnice se bo vsekakor nadaljevala z zbiranjem podpisov in morda s prizivi po sodni poti. Na 10. strani Ceha utonila v Soči nad Kobaridom KOBARID - V vodah Soče sta v ponedeljek pri Trnovem nad Kobaridom med raftingom utonila dva češka državljana. Truplo enega so že istega dne našli, drugega pa še iščejo. Ugotovljeno mrtev je 50-letni Ladislav Caharvat, pogrešanec pa 51-letni Flo-rian Jiri. Moška sta bila v 12-članski skupini čeških turistov, ki so prišli na Kobariško, da bi se spustili po gornjem toku Soče z gumijastimi čolni. Na 10. strani Jantarjeva pot za Mittelfest ’99 ČEDAD - Letošnja izvedba Mittelfesta, ki bo v Čedadu od 17. do 25. julija, bo posvečena »Jantarjevi poti«. Kot so povedali na včerajšnji predstavitvi letošnjega festivala, so po starodavnih poteh z blagom prihajale tudi kulturne novosti. Na 8. strani PROCES MARTA RUSSO / POROTNO SODISCE Presenetljiva razsodba Scaffone obsojen na 7 let zaradi nenamernega umora RIM - Rimsko porotno sodišče je obsodilo Giovan-nija Scattoneja na 7 let ječe zaradi nenamernega umora študentke Marte Russo, Sal-vatoreja Ferrara pa na štiri leta zaradi prikrivanja. S tem je popolnoma ovrglo tezo javnih tožilcev o namernem umom, pri katerem naj bi sodelovala oba obtoženca. Obenem je sodišče odredilo izpustitev obeh obtožencev na svobodo zaradi izteka roka za preventivni zapor. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Obtoženčevi odvetniki in javna tožilca so že napovedali priziv, oče umorjene študentke Donato Russo pa je izjavil, da bi tudi obsodba obeh na dosmrtno ječo ne mogla vrniti hčerke. Na 2. strani OPČINE / 23. OBČNI ZBOR SDGZ Vojna kriva za nove težave Občni zbor odobril obračun za lefO i998 in proračun za 1999 Na Opčinah je bil v ponedeljek 23. redni občni zbor SDGZ, ki je sprejel obračun za leto 1998 in proračun za 1999, govor pa je bil tudi o težavah zaradi vojne v Srbiji r EVROPSKE VOLITVE / POGOVORI S KANDIDATI Pavel Goriup (IS); Zares bom Slovenec, ko bo Slovenija v EU Kot kandidat za evropske volitve nastopa za Ljusko stranko v Videmski pokrajini tudi Beneški Slovenec Pavel Goriup, sodelavec petnajstdnevnika Dom. Goriup nam je povedal, da to ni njegova prva kandidatura, kajti sredi sedemdesetih let je na listi nekdanje Krščanske demokracije kandidiral za občinski svet v Čedadu. Bil je angažiran v krajevnem vodstvu stranke, kot radiološki tehnik pa je bil tedaj zaposlen v bolnišnici in je bil še zlasti aktiven v okviru sindikata CISL. Kot je sam navedel, je bil povezan tudi s predstavniki v rimskem vrhu KD in to s skupino, ki sta jo navdihovala filozofa Scop-pola in Ardigb. Kako to, da sedaj kandidirate na listi LS za evropski parlament? Kandidaturo mi je predlagal deželni tajnik Ljudske stranke Ivano Strizzolo. Dejal je, da bi radi na svojo listo uvrstili slovenskega katoličana. Pristal sem, pod pogojem, da bodo glede zaščitnega zakona držah besedo in se ravnali po tem, kar pravijo v Rimu voditelji stranke. Vendar je tudi Ljudska stranka imela vrsto omejevalnih amandmajev glede zakona. To velja za pripadnike stranke iz naše dežele, za Rim to ne velja. Negativno pogojevanje je samo na krajevni ravni in slabo je, da so to naši ljudje. Raje govorim s somišljeniki, ki so izven nase dežele, taksni te bolj razumejo. Pa ste prepričani, da bo na koncu stranka izboljšala svoja stališča glede zakona? Strizzolo je gotovo za to, da se sprejme zakon na podlagi izboljšanega Cave-rijevega ali Masellijevega osnutka. Jaz odklanjam zakon, ki bi delil Slovence na dve kategoriji. Drugo je, če za Slovence videmske pokrajine velja neka postopnost, da nadoknadimo to, kar v Trstu in Gorici že obstaja. Vendar smo Slovenci eno, od Trsta do Trbiža. Sicer pa, sam ne verjamem dosti v ta zakon, tudi ta vlada zavlačuje. Jaz bom zares Slovenec, ko bo Slovenija v Evropi. Ali ni protislovje v tem, da ste kandidat Ljudske stranke in obenem v Slovenski skupnosti? Zame to ni protislovno in to sem tudi povedal prijateljem od SSk. Mislim, da je SSk v zadnjem času postala preveč radikalna. Stranka mora biti na bazi, z ljudmi, mora čutiti njihove probleme. Ne moreš se radikalizirati in reči: ”mi smo edini". Ce hočeš biti edini, moraš imeti tiko. konsenz ljudi, SSk pa tolikšnega konsenza nima. Jaz hočem delati za to, da se lipa, ki je slovenski simbol, utrdi na naših tleh. Mislite na lipo kot simbol stranke... Ne, ne glejmo strankarsko. Zame je lipa simbol slovenskega naroda. Mislim, da bi imeli več, če bi opustili italijanske stranke, od katerih ne bomo imeli dosti. Slovenci bi morali začeti debato, da bi ustanovili eno- res našo slovensko stranko. Nekdo bi lahko oporekal, da taka stranka že obstaja.. Dejstvo je, da SSk ne predstavlja vse slovenske ljudi, dovolj je pogledati podatke. Pojdiva k Evropi. Kaj si lahko od nje pričakujemo? Doslej smo govorili samo o ekonomski Evropi, vendar jo bo treba sedaj predvsem politično utrditi. To bo Evropa narodov. Kako ocenjujete prihodnost naših krajev v luči bodočega vstopa Slovenije v EU? Predvsem mora biti naš položaj zakonsko urejen in zakon mora biti eden za vse Slovence v deželi. To je formalni dokument, ki te prizna in to mora urediti italijanska država. Če bomo obstali na našem teritoriju, bomo živi tudi, ko bo Slovenija v Evropi. Benečani smo mnogo trpeli, ker nismo imeli možnosti za slovensko šolo in kulturo. Sicer pa, ni samo Benečija, ne pozabimo na Terske doline, Rezijo in Kanalsko dolino. Recimo, da bi bil izvoljen v evropski parlament. Kaj bi naredil koristnega za naše kraje? Predvsem bi se trudil, da bi se Slovenija čimprej vključila v Evropo. Poleg tega bi pritiskal na Deželo, da bi spremenila nekatere zakone. Mi izgubljamo ogromno denarja. Če gremo pogledat podatke o evropskih fondih, ki so namenjeni čezmejnemu sodelovanju, koliko teh smo v resnici izkoristili? Moramo razumeti, da Slovenija, Avstrija in naša dežela postajajo osrčje Evrope, delati moramo za to, da bo ta Mitteleuropa spet močna. Vendar, kot sem rekel, to mora biti politična Evropa, ne samo gospodarska, drugače bo kot na Balkanu. Imate vtis, da se ljudje zanimajo za evropske volitve? Ljudje čutijo bhžje občinske volitve in vidijo Evropo malo daleč. To bolje razumejo tisti, ki se od bliže ukvarjajo s poli- PROCES MARTA RUSSO / PRESENETLJIVA RAZSODBA Scottoneju sedem, Ferraro pa 4 leta ječe Prvi obsojen nenamernega umora, drugi prikrivanja RIM - Sedem let zapora Giovanniju Scattoneju, 4 leta Salvatoreju Ferraru. To je kazen, ki jo je rimsko porotno sodišče dosodilo glavnima obtožencema na procesu zaradi umora študentke Marte Russč. Prvega so spoznali za krivega nenamernega umora, drugega pa prikrivanja. Porotniki so tako popolnoma i.Q.Yrgli tezo javnih tožilcev tiala Ormannija in Carla La Speranze, ki sta za oba asistenta filozofije prava na rimski univerzi La Sapien-za zahtevala obsodbo na 18 let zapora zaradi namernega umora. Sodišče je obenem odredilo njuno takojšnjo izpustitev iz hišnega pripora, ker se je rok preventivnega zapora iztekel. Presenetljive so bile tudi razsodbe proti drugim obtožencem. Sodišče je profesorja Bruna Romana, docenta filozofije prava, popolnoma oprostilo obtožbe prikrivanja. Zanj sta javna tožilca zahtevala obsodbo na 4 leta zapora. Prav tako je bil vratar Inštituta za filozofijo prava Francesco Liparota oproščen obtožbe prikrivanja, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, medtem ko je tožilstvo zahtevalo zanj obsodbo na 5 let in 9 mesecev ječe, ker naj bi prinesel pištolo, s katero je bila ustreljena Marta Russo. Za Gabriello Aletto, tajnico Inštituta za filozofijo prava, ki je bila na procesu ena od glavnih obremenilnih prič, je sodišče razsodilo, da je ne gre obsoditi prikrivanja, ker naj bi kaznivo dejanje zakrivila pod prisilo; javna tožilca sta zahtevala obsodbo na mesec dni zapora. Prav takšno razsodbo so sodniki izrekli preostalim tem obtoženim, Marianni Mar-cucci, Mauriziu Bausciuju in Marii Aurilli. Vsi trije so bili obtoženi prikrivanja v korist glavnih obtožencev. Scattone je bil nadalje obsojen na plačilo 200 milijonov lir takojšnje odškodnine vsaki od prizadetih strank, in sicer mami in očetu Marte Russo, Au-reliani in Donatu, sestri Tiziani in rimski univerzi La Sapienza, medtem ko bo višino odškodnine, ki jo bo moral plačati Ferraro, odločilo civilno sodišče. Glavna obtoženca sta sledili branju razsodbe vidno napeta. Ko sta izvedela, da sta bila izpuščena na prostost, sta takoj zapustila sodno dvorano. Oba pa sta bila vidno razočarana. Po njunem mnenju je razsodba krivična. Za Scattoneje-vega očeta Giuseppeja je razsodba povsem zgrešena, za Scattonejevega odvetnika Manfreda Rossija pa naj bi šlo za »tipično ita-hjansko razsodbo«, tako, ki bi želela zadovoliti vse. Odvetnik je že napovedal, da bo proti razsodbi vložil priziv. Drugače je razsodbo komentiral Donato Russo. Izjavil je, da je najbolj pomembno, da sta bila obtoženca obsojena. Višine kazni ni hotel komentirati, dejal je le, da bi mu tudi obsodba na dosmrtno ječo ne mogla vrniti hčerke. Javna tožilca Ormanni in La Speranza sta tudi napovedala, da bosta vložila priziv, ker ne moreta pristati na tezo, da se je strel proti Marti Russo sprožil iz pištole nenamerno, kot so zatrdili sodniki s svojo razsodbo. Komentatorji so takoj potem, ko je predsednik porotnega sodišča Francesco Amato prebral razsodbo, ugotavljali, da s takim razpletom ostaja umor Marte Russo še vedno skrivnost, ker ni bilo odgovorjeno, kako in zakaj je bila mlada študentka ubita. Tistega 9. maja 1997 se je brezskrbno sprehajala s prijateljico po drevoredu v bližini poslopja Inštituta za filozofijo prava, ko jo je zadel strel v glavo. Štiri dni kasneje je podlegla hudim poškodbam. Preiskovalci so dober mesec kasneje, 14. junija, na podlagi pričevanja Gabriele Alletto aretirali Giova-nija Scattoneja, Salvato-reja Ferrara in Francesca Liparoto. 20. aprila lani se je začel proces, v katerein ni manjkalo presenečenj, največje je gotovo predstavljal posnetek zasliševanja Gabrielle Alletto, ki je zanikala, da bi se na dan umora nahajala v sobi, iz katere je počil strel-Med procesom je tiste izjave demantirala. Po A obravnavah se je včeraj kazenski proces zaključiti ugibanja o ozadju umora Marte Russo pa se bod° vlekla še najmanj do pri' zivnega procesa. rl PARLAMENT / INSTITUCIONALNE REFORmOi D’Alema je začel pri vladi NOVICE Bomba poškodovala bager v Margheri BENETKE - Bombna eksplozija je hudo poškodovala bager, s katerim so pri Margheri kopali temelje za nov znanstveni in tehnološki park. Verjetno je med kopanjem delavec, ki je upravljal bager, zapeljal na bombo, najbrž ostanek druge svetovne vojne. V eksploziji ni bil na srečo nihče ranjen, toda eksplozivni val je bil tako močan, da je dvignil bager vsaj meter od tal. Poškodovan je bil tudi avtomobil, ki je bil parkiran v bližini. Pisanje terorističnega letaka zdravilo zoper depresijo BOLOGNA - Pred nekaj dnevi so delavci, ki so zadevo takoj prijavili karabinjerjem, našli v skupnem prostoru neke tovarne pri Imoli letak s podpisom BR. Letak je ostro napadal vlado, ki je bila obtožena, da je pomagala ZDA v agresiji na srbski komunistični narod. Rečeno je bilo tudi, da jo »likvidiranje D’Antone samo začetek«. Preiskovalci so takoj ocenili, da je bil letak delo kakega mitomana. Kaj kmalu pa so prišli avtorju na sled. Gre za 40 letnega usluzbenmca omenjene tovarne, ki je imel nekaj psiholoških težav. Delavec je priznal, da je avtor letaka, vendar naj bi ga napisal v trenutku hude depresije. Sodišču so ga ovadili zaradi povzročanja preplaha. RIBOLOV / ŽE PROTESTI Minerci razstrelili bombo, ki so jo »ujeli« pred Gradežem GRADEZ - Minerci italijanske vojne mornarice so včeraj raztrelili letalsko bombo, ki so jo ribiči gradeške flote ujeli v mreže predvčerajšnjim štiri milje in pol od obale. Minerci so najprej odvlekli bombo na odprto, nato pa jo raztrelili na območju, kjer je bila plovba za nekaj ur prepovedana. Kot se je izvedelo, je bila bomba, ki so jo »ujeli« pred Gradežem na las podobna oni, ki so jo skoraj istočasno ribiči »ujeli« pred Lignanom. Slo je za okoli pol metra dolh valj z napisom USA 97. Vse kaže torej, da gre za bombo, ki jo je katero od letal Nata odvrglo med letošnjimim vojaškim posredovanjem v ZRJ. Vojaško poveljstvo Nata je po eksploziji, ki je pred nekaj tedni hudo ranila ribiča iz Cbioggie, obvestilo italijansko vlado, katera področja Jadrana je izbralo kot zasilna odlagališča za lovske bombnike v težavah, toda bombi pred Lignanom in Gradežem sta izven nakazanih območij. Zaradi nevarnosti bomb, je ribolov v severnem Jadranu ohromljen, večraj pa so uprizorili protest tudi prodajalci rib iz Mark, ki so prekrižali roke in niso obiskali ribjih tržnic, ves ulov je tako ostal v hladilnikih. Tudi prodajalci zahtevajo odškodnino zaradi škode, ki jom jo je povzročila vojna. Minister za kmetijstvo Paolo De Castro, ki je pristojen tudi za ribištvo, je napovedal, da bo vlada skušala uskladiti rešitev skupaj s prizadetimi delavci. Neposredna izvolitev premiera ali predsednika, tudi s čl. 138 RIM - Natančno leto po propadu dvodomne komisije za institucionalne reforme se je njen tedanji predsednik in sedanji šef vlade s pooblastilom za reforme (ki ga je prevzel od Giuliana Amata, ko se je ta po Ciampijevem odhodu na Kvirinal preselil v zakladno ministrstvo) spet lotil dela. Massi-mo D’Alema, ki je včeraj govoril na skupnem zasedanju poslanske in senatne komisije za ustavna vprašanja, se je odločil, da tokrat začne pri najtežji in najbolj problematični reformi, ki zadeva izvršno oblast. Iz močvirja, v katerega je zašla dvodomna komisija, se namerava premier izviti z dvema jasnima hipotezama: predsedniški model ali premierat. Za polpredsedniško alternativo, ki jo je odobrila dvodomna komisija, po D’Alemovi sodbi ni prihodnosti, kajti »tiste poti nočemo ubrati, ker je bila na koncu neprehodna«. Pa ne samo zato, kajti veliko takratnih zagovornikov te hipoteze je danes izbralo druge alternative. V prvi vrsti Gianfranco Fini, ki je v zadnjih tednih skupaj z Mariom Segnijem relan-siral bolj dodelan predsedniški model. Treba je torej začeti znova, z »odprtim in neideološkim soočanjem« med neposredno izvolitvijo predsednika republike (ki pa bi bil tudi šef vlade) in neposredno izvolitvijo prvega ministra in njegove večine. D’Alema ne skriva, da mu je bolj pri srcu drugi model, vendar je prepričan, da oba prinašata odgovore na italijanske probleme. Toda oblika vlade, povezana s prav tako občutljivim vprašanjein volilnega zakona, je zadnja od reform, ki jih je treba izvesti. Na pr' vib mestih D’Alemovega programa so namreč federalizem, izvolitev predsednikov deželnih svetov (velika večina jih zapade prihodnje leto) in revizija 111. člena ustave o pravičnem procesu. Vlada si je zadala cilj, da konca reformni ciklus pred koncem zakonodajne dobe. Kar pa zadeva instru ment, s katerim uresničiti reforme, J D’Alema v komisiji brez ovink0 dejal, da bi to lahko bil tudi 13 ; člen ustave. Najbrž bi bila to pot, bi privedla do hitrejših rezultate kot zakonodajna skupščina ali , domna komisija, povrhu pa se instrument okrepil tudi zaradi k me, ki se je ustvarila z izvolitv1! Ciampija na Kvirinal. D’Alema je klimo označil kot »parlamente ^ dejanje odgovorne uskladitve* očitnim upanjem, da se bo nada vala. __ ZRJ-NATO / V PISMU NEMŠKEMU ZUNANJEMU MINISTRU FISCHERJU Jugoslavija pristaja na načela G-8, a zahteva prekinitev zračnih napadov Ahtisaari in Černomirdin bosta danes v Beogradu ugotovila, ali Miloševič tokrat misli resno BERLIN, BEOGRAD -Nemško zunanje ministrstvo je vCeraj potrdilo, da je zunanji minister Fischer prejel pismo jugoslovanske vlade, v katerem slednja trdi, da sprejema predloge skupine G-8 za mirno rešitev kosovske krize. Nemško ministrstvo pri tem ne navaja podrobnosti o vsebini pisma. Pismo je Fischerju poslal jugoslovanski zunanji minister Jovanovič. Kot je včeraj dopoldne poročal jugoslovanski radio, Jovanovič v pismu zagotavlja, da Beograd sprejema načela skupine G-8, vključno z načelom o navzočnosti sil pod okriljem OZN na Kosovu. Dnevnik Berliner Zei-tung pa bo danes v celoti objavil pismo, ki ga je Jovanovič poslal Fischerju. Iz njega izhaja, da ZR Jugoslavija pristaja na mirovna načela G-8, a istočasno zahteva »takojšen« konec Natovih zračnih napadov, tako da bi se vse napore posvetilo politični rešitvi. Jovanovič v pismu našteva »katastrofalne posledice« napadov, navaja žrtve in ranjene, uničenje civilnih infrastruktur, kar je »zločin proti miru in Človeštvu«. Kljub propagandno obarvanemu pismu pa je nemški zunanji minister Fischer navedel, da pismo predstavlja »pomemben signal«, saj je prvi dokaz, da prihaja do premikov v jugoslovanskem Vodstvu. Ob tem ni brez Pomena izjava voditelja Srbske stranke obnove ^uka Draskoviča, ki vče-raj ni izključil, da bi lahko na Kosovu prispele tudi ameriške in britan-ske enote, kar je bilo do Makedonski predsednik Gligorov je sprejel črnogorskega predsednika Djukanoviča (AR) sedaj za Srbe dobesedno bogokletno. Jugoslovanski predsednik Miloševič je med včerajšnjim sprejemom japonske parlamentarne delegacije ocenil, da je mirna rešitev kosovske krize mogoča, in dodal, da morajo ključno vlogo v mirovnem procesu odigrati Združeni narodi. ZRJ je prepričana, da je kosovski spor mogoče urediti izljučno s političnim dogovorom, ki bo omogočil vrnitev beguncev na njihove domove in omilil človekoljubne posledice na območju, je Se dodal predsednik ZRJ. Posebni odposlanec ruskega predsednika za Balkan Viktor Cernomir-din, pomočnik ameriške državne sekretarke S trobe Talbott in finski predsednik Martti Ahtisaari so se včeraj v Petersbergu pri Bonnu pogovarjali o rešitvi kosovske krize. Cemo- mirdin in Ahtisaari sta izrazila optimizem, da bo prišlo do mirne rešitve kosovske krize. Cernomir-din je ob tem dodal, da je to precej odvisno tudi od stališč Zahoda. Ahtisaari pa je še pred odhodom v Bonn izjavil, da je njegov današnji odhod v Beograd zelo verjeten, poudaril pa je, da bo v Beograd odšel samo zato, da bi predstavil mirovni načrt, da pa se ne bo pogajal. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je včeraj po izmenjavi mnenj s Clintonovim svetovalcem za nacionalno varnost Sandyjem Bergerjem in z državno sekretarko Madeleine Albright izjavil, da bodo v roku enega tedna ali največ deset dni našli politično rešitev kosovske krize. Dini je tudi izrazil prepričanje, da bosta Cer-nomirdin in Ahtisaari danes v Beogradu premak- nila položaj z mrtve tožke. Ce jim bo to uspelo, bo po Dinijevem mnenju treba takoj sklicati zunanje ministre G-8, ki naj bi pripravili osnutek resolucije, ki naj bi jo predstavili Varnostnemu svetu OZN. Dini je tudi poudaril, da mora Miloševič v celoti sprejeti zahteve zveze Nato in G-8 ter jih tudi izpolniti. Sef italijanske diplomacije je ob tem navedel, da mora ZRJ kot prvo umakniti svoje sile s Kosova. To pa je v nasprotju z izjavo jugoslovanskega zunanjega ministrstva, da bodo na Kosovu ostale sile, ki so bile pred začetkom spopadov. Da prihaja do pomembnih premikov, dokazuje tudi odhod ruskega zunanjega ministra Igorja Ivanova v Peking, ker bi lahko Kitajska z vetom izničila vse dosedanje diplomatske napore. Število napadov se veča, z njim pa tudi število žrtev BEOGRAD, BRUSELJ, RIM - Natova letala so v noči na torek bombardirala cilje v Beogradu, Pančevu, Kikindi, Smederevu, Vranju, Novem Pazarju in na Kosovu. V jugoslovanski prestolnici sta bili pred-sinočnjim že drugič tarča napada dve pomembni transformatorski postaji, zato je vnovič prišlo do razpada elektroenergetskega sistema v večjem delu republike. V okolici Beograda so bib napadeni še cilji pri vasi Zuce južno od prestolnice in ob vznožju Avale. Najhuje je bilo v Novem Pazarju, kjer je umrlo najmanj 23 civibstov. V Pančevu, mestu tik ob Beogradu, je po polnoči odjeknilo osem močnih eksplozij. Ponoči je bilo prvič tarča napada Natovih letal mesto Kikinda na severovzhodu Vojvodine. Trije izstrelki naj bi padli blizu železniške proge Kikinda - Temisvar. Zavezniška letala so ponovno bombardirala Jugopetrolovo skladišče naftnih derivatov v Smederevu, kot tudi glavno tamkajšnjo transformatorsko postajo. Radio Beograd je poročal, da je pet izstrelkov padlo na območje vasi Bu-noševac pri Vranju, na planini severno od tega mesta pa je bil tarča napada televizijski oddajnik. Pet izstrelkov naj bi nekaj pred polnočjo padlo tudi na širše območje Prištine, televizija Studio B pa je poročala, da so Natova letala predsinoči v osmih napadih na območje Kosova izstrelila več kot 50 izstrelkov. Največ, 34, naj bi jih izstreb-la na območje Prizrena na jugu Kosova. Natova letala pa so bombardirala tudi obmejno območje z Albanijo tako, da je nekaj bomb padlo celo na albansko ozemlje in le k sreči ni bilo žrtev med novinarji in pripadniki albanske vojske. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je te vesti potrdila in doda- la, da je padlo sedem izstrelkov, eden od njih le 500 metrov od opazovalne skupine OVSE. Nato je včeraj poročal o poteku spopadov med jugoslovanskimi silami in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (UCK) na več območjih Kosova. Tiskovni predstavnik zavezništva Jamie Shea je naavedel, da se najintenzivnejši boji odvijajo na jugozahodu pokrajine, na meji med ZRJ in Albanijo, med drugim na območju gore Paštrik, Djakovice in Srbice. Shea je priznal, da so napadi zavezniških letal na jugoslovanske položaje na tem območju v pomoč UCK, vendar pa je to po Natovih ocenah »posredna podpora«. Shea je priznal, da je med ponedeljkovim napadom na vojaški objekt v Novem Pazarju en izstrelek zašel iz načrtovane smeri in padel na stanovanjsko naselje. Vojaški tiskovni predstavnik zavezništva VValter Jertz pa je dejal, da je Nato doslej zadel 314 kosov topništva, 203 vozila za prevoz enot in 120 tankov srbskih sb oziroma skupno 637 kosov težkega orožja. Zavezniška letala so poškodovala ah uničila tudi 34 cestnih in 11 železniških mostov ter skoraj 40 odstotkov srbskih radijskih oddajnikov. Nato naj bi v dosedanjih napadih uničh tudi 41 odstotkov naftnih rezerv in 55 odstotkov rezerv strehva ZRJ, pa tudi 100 letal in dve tretjini jugoslovanskih raket zemlja-zrak. Jertz je še poudaril, da je na Kosovu po desetih tednih napadov zavezniških letal še vedno približno 40.000 jugoslovanskih vojakov, prav tako pa ni znakov o umiku teb sil iz pokrajine. Medtem se nadaljuje beg kosovskih Albancev s Kosova iz sosednjih držav pa nato v Italijo. Tako je včeraj v Brindisi prispel ribiški čoln, ki je imel na krovu 119 beguncev. Ponoči pa so na obah pri Salentu prestregli 134 beguncev, pri Brindisiju pa 26. (STA/CR) ITALIJA / PO ZASUKU V BEOGRADU ZDA / OB DNEVU SPOMINA D’Alema in Veltroni upata v skorajšnji mir Za predsednika vlade so znaki iz Beograda še kar spodbudni, Veltroni za prekinitev napadov Predsednik Clinton posvetil dobršen del govora Kosovu To je majhna pokrajina, ki pa predstavlja veliko preizkušnjo RIM - Predsednik italijanske vlade Massuno D’Alema je v včerajšnji radijski oddaji »Radio anchbo« navedel, da je ogromno znakov, ki pričajo, da je beograjski režim pripravljen sprejeti pogoje žveze Nato in mednarodne skupnosti. »Seveda vemo, da imamo pred seboj trdega in težkega sogovornika. V vsakem Primeru pa je treba miru dati možnost in Preveriti beograjsko razpoložljivost,« je Povedal D’Alema, ko še ni bilo jasno, ali je nemški zunanji minister Fischer res Prejel pismo jugoslovanskih oblasti, j-* Alema je nato poudaril, da Natova oombardiranja ne smejo ovirati mirovnih Prizadevanj in ne smejo prizadeti nedolžnih. Premier je ponovno izjavil, da N morali v primem sporazuma na podžgi načel G-8 prekiniti bombardiranja. »Prepričan sem, da je bila pri napadu na rezini vojaška akcija naizbežna in če dramo danes možnost uresničiti pravi drir, se je to zgodilo tudi po zaslugi v°jaske akcije. Moč mora biti v službi priru...« Predsednik vlade je tudi ^Ijučil kopenski poseg brez pooblastila Združenih narodov in poudaril, da smo po njegovem zelo blizu mirni rešitvi vojne na Balkanu. Glede beguncev je bil mnenja, da bi morali v albanskih pristaniščih odpreti posebne urade, kjer bi lahko kosovski begunci prosih za vstop v Italijo in ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost albanskih krmarjev gumenjakov. Sekretar Levih demokratov VValter Veltroni pa je na včerajšnji tiskovni konferenci navedel, da bi morali prekiniti bombardiranja Jugoslavije, če bo Miloševič Cernomirdinu potrdil sprejem pogojev, ki jih je postavil G-8. Veltroni je poudaril, da bi to bila le prekinitev in ne zaustavitev bombardiranj, tako da bi Varnostni svet OZN lahko sprejel skupno resolucijo o Kosovu. Po Veltronijevem mnenju bi bila to neke vrste »ultimativna prekinitev«: če se srbske sile ne bodo resnično umaknile s Kosova, bi obnovili bombardiranja. Ob prekinitvi bombardiranj se Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu najbrž ne bi poslužili pravice veta. VVASHINGTON - Ameriški predsednik Clinton je večino predsi-nočnjega slavnostnega govora ob državnem prazniku, Dnevu spomina (Memorial Day), posvečenem padlim ameriškim vojakom od vojne za samostojnost naprej, namenil kosovski krizi. Clinton je uvodoma omenil pilota helikopterjev, ki sta pred tedni umrla med urjenjem v Albaniji in sta pokopana na vojaškem pokopališču Arlington v VVashingto-nu, kjer je potekala osrednja slovesnost ob Dnevu Spomina, nato pa utemeljeval razloge za ameriško vpletenost v Natovo akcijo. »Američani smo postali velika nacija tudi zato, ker smo vedno branili naša prepričanja in ideale, ko so bili ogroženi. Državljani so vedno naredih, kar je bilo potrebno za ohramtev sanj, ki so se začele 4. julija 1776. Danes je pred nami nov izziv na Kosovu, ki je majhna pokrajina v majhni državi, vendar je hkrati velika preizkušnja za naša prepričanja. Za našo obvezo, da otrokom zapustimo svet, v katerem ljudje ne bodo izkoreninjeni, pogubljeni in množično pobiti zaradi rasne, etnične ali verske pripadnosti. Za naš temeljni interes pri gradnji trajnega miru v nerazdeljeni in svobodni Evropi ter interes za ohranitev zveze za svobodo in mir z našimi 18 Natovimi zavezniki,« je dejal Clinton. Predsednik ZDA je v nadaljevanju opisal vzroke za sedanje strahote na Kosovu in omenil, da je bilo v Bosni in Hercegovini še huje, dokler Nato ni ukrepal. Clinton je dejal, da je pred 10 leti padec berlinskega zidu dal novo upanje Evropi, hkrati pa je istega leta Slobodan Miloševič postal zadnja ovira pred svobodno, združeno in miroljubno Evropo, ko je kosovskim Albancem vzel avtonomijo. »Na Kosovu vidimo nekatere vzporednice z 2. svetovno vojno. Srbska vlada, je podobno kot tista v nacistični Nemčiji, prišla na oblast s prepričevanjem ljudi, da nekateri zaradi etnične pripadnosti nimajo prostora v njihovi družbi, niti pravice do življenja,« je dejal Clinton. V nadaljevanju je predsednik opozo- ril, da rasna, etnična, verska in druga raznolikost pomenijo največji vir moči in trdnosti ZDA ter da je sodelovanje v akciji proti ZR Jugoslaviji namenjeno preprečitvi še večjih grozot in težav, s katerimi bi se srečali, če ne bi ukrepali. Predsednik je zagotovil, da ZDA niso same, prav tako ne drugih 18 Natovih držav, ampak je nasilju na Kosovu jasen »ne« rekel ves svet. »Naši cilji na Kosovu so jasni in v skladu z moralno nujo spreobrnitve etničnega čiščenja ter interesom za vzpostavljanje svobodne in nerazdeljene Evrope, da nam tja ne bo potrebno tudi v v naslednjem tisočletju pošiljat umirat vojake. Kosovski Albanci se morajo vrniti na svoje domove, srbske enote se morajo umakniti, nameščene morajo biti mednarodne sile, katerih jedro bo tvoril Nato, da zaščitijo tako Albance kot Srbe. Za jugovzhodno Evropo pa moramo storiti isto, kar smo z Marshallovim načrtom naredili za zahodno Evropo po 2. svetovni vojni,« je dejal Clinton. (STA) OGLEDALO Ne prezrimo iracionalnih in norih jeder KSiS'5 j;;. /j'.:.:.ig:*;igggSiiS:SBS* S Ace Mermoua Razsvetljenstvo nam je pustilo kot dediščino pretirano vero v razum. Razvoj vere je v prepričanju, da so v ozadju političnih, gospodarskih, skratka, družbenih dogodkov jasni in razumsko izdelani naCrti. Norost smo zamejili v norišnice in tako je imelo (pa še ima), kar je izven prostora diagnosticirane norosti, status razuma in načrta. Komentatorji družbenega dogajanja radi pademo v to past in skušamo »razložiti« tudi takšne stvari, ki so se razvile kot podivjane telesne celice in postale rak. Misel me je oplazila kot udarec šibe, ker sem bil vsakič, ko sem prebral svoj članek o vojni na Balkanu in sedajšnji v Jugoslaviji, nezadovoljen. To pomeni, da me je vsakič spremljal občutek, da so se mi niti spotoma zamotale in da nisem uspel izdelati povsem dosledne teze. Tudi zato, da ne bi vztrajal pri pisanju, ki bi se mi že naslednji dan zdelo napačno, se ne bom ponovno in podrobno zaustavljal ob vojni, Čeprav je to tista stvarnost, ki neusmiljeno opozarja nase. Žalostno balkansko krizo ter sedanjo vojno v Srbiji in na Kosovu bi navezal na uvodno misel. Prebral sem na desetine kronik, komentarjev, izjav, videl sem toliko televizijskih posnetkov in iz dneva v dan se je v meni večal občutek, da si je bilo težko izmisliti kaj bolj norega, kot je bila in je vojna na prostoru nekdanje Jugoslavije. Po Titovi smrti so se nacionalna sovraštva, loka-lizmi, etnocentrizmi, nasprotja med mestom in podeželjem izostrili do pogubne meje. V ozadju so res delovali partikularni gospodarski, teritorialni, politični in vojaški interesi, ki pa so sprožili mehanizme, ki jih ni bilo mogoče nadzorovati, skratka, konji so zbezljali. Ko sem pisal knjigo Narod in drugi, sem prebiral veliko del o narodnem vprašanju, o nacionalizmu in nacionalnem fundamentalizmu, o etnocentriz-mih itd. Ob branju najpomembnejših sodobnih strokovnjakov me je spremljala ugotovitev, da gre za vprašanja, ki jih razumsko lahko opredelimo le do določene mere. Velik del dogodkov, predvsem ko gre za vojne in konflikte, je prepuščen iracionalni in globinsko Čustveni sferi. Sam narod je težko ujeti s formulo, kaj šele vsa dogajanja, ki ga spremljajo. Dejstvo je, da so v tem stoletju vse vojne, ki so jih sprožili nacionalistični fundamentalizmi, pustile kot posledico ruševine in lakoto, skratka, kdor jih je sprožil ni dosegel ničesar, razen tlake lastnega naroda. Vojna na Balkanu, ki je mati tudi sedanjega dogajanja na Kosovu in v Srbiji, ne bo imela zmagovalca. Ko bodo utihnili bombniki, bodo sedeli za pogajalno mizo le poraženci. Niti Nato ne bo mogla slaviti zmage, saj bomo vsi gledali opu-stošene planjave in žvečili bolečino smrti. Norost je najvišja beseda o tej vojni. Zaradi tolikšnega iracionalnega naboja so tudi vojaški, politični in drugi posegi razumni le do določene mere. Državljani imamo vseskozi občutek, da se spreminjajo cilji bombnih napadov, da se argumenti izpodbijajo in da je še tako natančna razlaga samo mnenje, ugibanje. Nemoč razuma ni toliko v obsodbi srbskega režima, etničnih Čistk, skupinskih grobov, sovraštva itd. Obsodba je povsem razumna. Strah te zagrabi, ko slediš kroniki in ne veš, katera je res učinkovita pot iz tako strašnega močvirja, ko se pretržejo niti med vprašanjem, zakaj vse to, in mnogimi razlagami. Na dnu vojne je norost, ki ubije razumske in razumne načrte. V tem kontekstu se tudi humanitarna vojna, oziroma obramba tlačenih, zlahka sprevrže v iracionalne skomine gole in bose volje do moči. Vojna je seveda tista skrajnost, kjer se s pospeševanjem tehnologoje in razpoložljivih uničevalnih sredstev veCajo stopnja iracionalnosti, število nedolžnih žrtev in količina trpljenja. Obstaja mnogo drugih pojavov, ki kažejo na to, kako se naša hiper-organizirana družba lomi na robovih individualne in kolektivne norosti. Ni skučaj, da se naj- višja stopnja norosti rojeva v bazenih nasilja in tam, kjer je veliko nelagodja. Osebno me je na primer pretresla novica iz Italije, da je v tunelu zgorel vlak navijačev in da so v požaru umrli štirje mladeniči. Kak dan pozneje sem po Trstu videl doma natisnjene letake, ki so vabili tržaške navijače na svojstven protest proti možnosti, da bi prepovedali potovanja navijaških tolp. Jezik vabila je bil nasilen in prostaški, kaj se je potem zgodilo, ne vem. Očitno se subkultura fizične moči in jeze združuje in organizira. Menim torej, da gledamo nasilje, ki spremlja nogometna srečanja, podcenjevalno. Nič se ne zdi bolj norega od tega, kot umreti zaradi izida nogometne tekme. Težko je dojeti, kako grozljiva praznina se skriva za navijači, ki spremljajo svojo ekipo kot oblak kobilic, ki pusti za sabo opustošeno deželo. In vendar je tudi v tem divjanju košček vojne. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko srbskih, hrvaških in drugih nasilnih ultasov je šlo iz Stadiona v paravojaške enote, ki so divjale po ozemlju bivše Jugoslavije, od Vukovarja do Prištine. Šport sodi med mite naroda in to pozitivne mite. Športna zmaga je narodu v ponos na zdrav in spodbuden način. Vsak mit, in torej tudi športen, se lahko sprevrže v temno in iracionalno podobo. Nacisti so se tresli od jeze, ko je v Berlinu zmagal temnopolti Ovvens. Mit o večvredni arijski rasi je doživel hud udarec. Navijaških izgredov v Italiji ne bi primerjali s tistimi, kjer se mešata sovraštvo do nasprotnikovega kluba in do samega nasprotnika, ker je druge narodnosti. Zdi pa se mi, da so tragični dogodki, ki so vezani na šport, po svoje podobni neskončno večjim vojnim tragedijam. Konec koncev je lahko tudi nasilno navijanje svojevrstna vojna, ki nas kot vsaka vojna vodi v območje norosti. Ko bi želel naštevati primerja nasilja in vojne logike, bi lahko napolnil veC Časopisnih strani. Prehod iz velikih katastrof v naše vsakodnevne bitke za preživetje je ceneni trik in obrabljena retorična figura. Tudi znotraj te banalnosti pa se kaže zelo resnična ugotovitev, kako spremlja toliko velikih in malih dejanj obilica Čustev, paranoidnih položajev, ki meglijo razum. V teh primerih pokličemo na pomoč psihoterapevte, za velika in masovna dejanja norosti pa nam ne morejo pomagati. Ni bil mar Karadzic psihiater? Skratka, ob spremljanju dogodkov moramo računati, da ni vse, kar vidimo, slišimo in beremo, preračunana zgodba, ki jo lahko razstavimo, pregledamo z drobnogledom in ji damo razumn-mo diagnozo. Se tako tehnološki in znanstveno utemeljen svet nosi v sebi temne in nore demone. Trik norosti pa je divje razumski. Počasi se nam vojno blaznenje zazdi skoraj nekaj rednega, smrt navijačev pripišemo nedeljski rutini, ki spremlja nogometno prvenstvo, sobotno butanje avtomobilov v drevesa postane statistična smrt mladih, skratka, sobotni dogodek, ki se kaže kot neizbežna nuja itd. V neizogibnem in neizbežnem vsakdanu se tako tudi največja norost preobleče v rutino, z njo pa v razumno dejanje, ki ga lahko celo lepo in podrobno razložimo. Ce ga sami ne, pripravimo okroglo mizo z zgodovinarji, sociologi in politiki. Njihova naloga postane ta, da udomačijo norost in nam jo razložijo, kar nas umirja. Ce dobro pomislim, je to posel, ki ga v komentarjih tudi sam izvajam. Tolmačim in razlgabljam to, kar je v svojem bistvu nerazložljivo. Mo-gokrat so stvari dostopne razumu. Pred grozo bomb, smrti, nasilja in nadute jeze pa se take razlage mnogokrat stalijo kot sladoled pod soncem. In vendar se jih Človek loti, ker vejame, da lahko na dnu tunela zmaga razsvetljena luC razuma; Vodnikov zadovoljni Kranjec, ki zamenja junake iz Cankarjevega Blatnega dola. V hipertehnoloskem času pa bi morali biti vendarle Se posebno pozorni na iracionalna in nora jedra, ki so matere in očetje mnogim gopodarskim, političnim in vojaškim dogodkom. SLOVENSKA MANJŠINA / SEJA PREDSTAVNIKOV LEVE SREDINE IN VLADE Usklajeni popravki k zaščitnemu osnutku Predlog, noj bo osnutek na dnevnem redu zbornice pred počitnicami RIM - Rimski mlini so se, kot kaže, nekoliko premaknili v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Italiji. Vladno zavezništvo je premostilo nesoglasja glede predloga zaščitnega zakona in uskladilo popravke k zakonskemu osnutku, ki ga je izdelal poročevalec poslanske komisije za ustavna vprašanja Domenico Maselli. Uresničujejo se zagotovila, ki jih je med nedavnim obiskom v Rimu dobil sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri. Do pomembnega pozitivnega premika je prišlo med včerajšnjim srečanjem predstavnikov vlade in vladnega zavezništva v zvezi z zaščito slovenske manjšine. Na seji so bili med drugimi prisotni podtajnik v zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri, podtajnica v ministrstvu za odnose s parlamentom Elena Montecchi, vodja urada za manjšine pri ministrstvu za deželna vprašanja sen. Stojan Spetič, predsednik poslanske komisije za ustavna vprašanja Antonio Maccanico, poročevalec o zakonskem zaščitnem predlogu Domenico Maselli , poslanec Antonio Di Bisce-glie in podpredsednik deželnega sveta FJK Miloš Budin (Levi demokrati), Lapo Pistelli (Ljudska stranka), Mau-ra Cossutta (SKP), Mar-co Boato (Zeleni) in drugi. Na seji so se dogovorili o dveh zelo pomembnih točkah. Prva zadeva popravke k Ma-sellijevemu osnutku. Udeleženci seje so uskladili popravke (kar je nemajhen korak naprej, saj je bila razlika med LS na eni in levico na drugi precejšnja). Po oceni nekaterih udeležencev so usklajeni popravki »ustrezen odgovor na potrebe slovenske manjšine«. Drugi pomemben dogovor je, da bo vladno zavezništvo dalo pobudo zato, da bo zaščitni zakon vključen na dnevni red sej poslanske zbornice, da bo o tem predlogu ta dom parlamenta zaCel razpravljati na plenarnem zasedanju še pred polet- nimi počitnicami. To je obenem tudi pritisk na poslansko komisijo za ustavna vprašanja, naj pohiti z delom. Komisija ima vprašanje zaščitnega zakona na dnevnem redu jutrišnje seje in - Ce ne bo tehničnih zapletov zlasti v zvezi s sklepčnostjo, ki so v predvolilni kampanji vselej možni - bo komisija zaCela glasovati o prvih Členih Masel-lijevega osnutka. Svoje popravke k Ma-sellijevemu osnutku je predložilo tudi ministrstvo za šolstvo. Gre predvsem za tehnične popravke, ki prilagajajo to, km Masellijev osnutek predvideva za slovensko šolo v Italiji, reformi italijanskega šolstva. ZAŠČITA / SREČANJE Z MANJŠINCI V LJUBLJANI Kučan: »Zakon ni idealen, predstavlja pa dobro izhodišče« Zakon o globalni zaščiti manjšine naj bi odobrili čimprej LJUBLJANA - Predsednik republike Slovenije Milan KuCan je s predstavništvom Slovencev v Italiji vCeraj razpravljal o zakonu o globalni zaščiti Slovencev, ki je v proceduri v italijanskem parlamentu. Sogovorniki so izrazili pričakovanje, da bo postopek sprejetja zakona konCan julija. Predsednik Kučan je tudi poudaril, da bo za izvajanje zakona potrebna enotnost slovenske manjšine. »Pričakovanju, da bo postopek sprejetja zakona konCan julija, sem se pridružil tudi sam in mislim, da se temu pričakovanju pridružuje tudi vsa slovenska država,« je po srečanju z delagacijo povedal predsednik KuCan. Zakon po besedah slovenskega predsednika »ni idealen in ne rešuje optimalno vseh zahtev in pričakovanj Slovencev v Italiji«. Po njegovem mnenju in oceni delegacije italijanskih Slovencev pa zakon predstavlja dobro izhodišče za nadaljnjo izgradnjo pravne zaščite Slovencev v Italiji, tem omogoča vstop v vse institucije italijanske države, primerno težo pa daje tudi varovanju posebnih pravic in zaščiti manjšine. Po besedah predsednika KuCana je sedaj ključnega pomena, kako se bo zakon izvajal, potem Teo bo sprejet. Pri tem pa bo zelo pomembna enotnost manjšine, ki bo v svojih zahtevah morala Srečanja s predsednikom Milanom Kučanom (s katerim sta bila tudi sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Franco Jurij in konzulica R. Slovenije v Trstu Vlasta Pelikan Valenčič) so se udeležili deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Berdon, zastopnik Slovencev videmske pok- biti soglasna, tako kot je enotna v temeljnih pogledih na zakon. Predsednik Kučan je poudaril, da bi bilo potrebno izkoristiti dobro razpoloženje v vladni večini, ki izraža podporo tudi stališču italijanskega premiera Massi-ma D‘Aleme, da je rešitev tega problema ena od prioritet italijanske vlade v politiki do Slovencev. Slovenski predsednik je tudi menil, da bi bilo treba izkoristiti tudi dobro vzdušje med Italijo in Slovenijo - tega so visoko ocenili tu- rajine Viljem Černo, predstavnik sl°' venske komponente levih demokratov Igor Dolenc ter predsednik3 krovnih organizacij Rudi Pavšič i Sergij Pahor za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo in za Svet sloven s kih organizacij (od leve proti des na sliki, foto BOBO). di predstavniki manjšine, ki so dali posebno priznanje prizadevanjem ministrstva za zunanje zadeve. S sprejetjem zakona bi bila v veliki meri uresničena tudi deklaracija državnega zbora o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, potrjene pa bi bile tudi enake ambicije obeh držav za sodelovanje znotraj načel Sveta Evrope in Evropske unije - to pa je po Kučanovih besedah zagotovilo za dobrososedske odnose tudi v prihodnje. Začetek sezone na Višarjah TRBIŽ - Jutri in r petek 3. in 4. juniju začetek poletne seZ° -t. na Višarjah. Na proz Svetega Resnjega Teles bo Žičnica sprejela g c nnzphnn nnnildbo TH OBČINA TRST / SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINA DEVIN NABREŽINA Sklep o preuslroju smetarske službe Proti odločitvi SKR in Nord Libero Zamenjava v vrstah občinskega odbora Namesto Daniele Vodopivec bo v odboru Claudio Mitri Družba ACEGAS bo najbrž že od septembra dalje neposredno upravljala smetarsko službo v tržaški občini. Tako je sklenil občinski svet, ki je bil pozno sinoCi na tem, da odobri tozadevni sklep. Med debato so proti tej odločitvi nastopili edino svetovalci SKP in Nord Libero ter nekateri predstavniki Nacionalnega zavezništva. Pol svoboščin se je na koncu odpovedal napovedani obstrukciji, potem ko je občinski odbor sprejel nekatere popravke desne opozicije. Konvencija, ki jo bo občina podpisala z ACEGAS, bo veljala 50 let, kar je po mnenju nakaterih vsekako predolgo obdobje. Odbor in večina, ki ga podpira, pa pravita, da je tako dolgo Časovno obdobje potrebno za zaščito uslužbencev. Večina delavcev smetarske službe je vsekakor že pristopila v delniško družbo, preostale pa je uprava namestila med razne občinske službe. To so naredili na osnovi žrebanja, kar je ustvarilo nekaj polemik in trenj s sindikati, ki pa so v glavnem podprli preustroj smetarske službe. Proti se je opredelil edino avtonomni sindikat, ki je glede tega napovedal prizive in pritožbe na pristojna nadzorna telesa. Svetovalec SKP Igor Canciani je med nasprotniki tega sklepa. Njegova stranka je, kot znano, načelno nasprotovala preustroju mestnega podjetja za vodo, luC in plin v delniško družbo in hkrati privatizaciji vseh občinskih služb. Preustroj mestne smetarske službe bo sedaj najbrž spodbudil podobne ukrepe v okoliških občinah, ki se že precej Časa ukvarjajo s konvencijo z ACEGAS. V dolinski, zgoniski in repentabrski občini bo o tem tekla beseda po junijskih upravnih volitvah. To se bo zgodilo tudi v Miljah in v Nabrežini. Tamkajšnji župan Marino Vocci je konvencijo že nameraval sprejeti na zadnji občinski seji, zaradi nesoglasij v večinski koaliciji pa je bil sklep primoran odložiti na obdobje po volitvah, Čeprav v Nabrežini, kot znano, ne bo upravne volilne preizkušnje. Osnutku konvencije z več ali manj podobnimi političnimi in drugimi utemeljitvami nasprotujejo obe komunistični stranki ter Slovenska skupnost, medtem ko so Levi demokrati v bistvu podprli tako zastavljeni dogovor. O tem bo, kot rečeno, tekla beseda po volitvah. V odboru občine Devin-Nabreži-na je prišlo do zamenjave. Odbornica za bilanco in osebje Daniela Vodopivec je namreč 31. maja dala odpoved, nasledil pa jo je novi odbornik Claudio Mitri. Izbiri odbornice Vodopivčeve niso botrovala politična nesoglasja, paC pa le vse večje poklicne in družinske obveznosti. V poslovilnem pismu se odbornica zahvaljuje vsej upravi in osebju občine Devin-Nabrežina »za enkratno in neponovljivo izkušnjo, ki mi je bila nudena« in pozdravlja »z iskrenim voščilom, da bi se Se nadalje ohranilo gostoljubno in vedro vzdušje, v katerem sem vselej delovala«. Zupan občine Devin Nabrežina Marino Vocci se je bivši odbornici zahvalil »za dobro delo, ki ga je opravila v tem prvem in zahtevnem obdobju delovanja nove občinske uprave.« Istočasno je Vocci voščil uspeha polno delo nasledniku odbornice Vodopivec, Claudiju Mi-triju. »Njegovo imenovanje«, je podčrtal Vocci, »prispeva k krepitvi dvojnega cilja te uprave, ki namerava po eni strani obnoviti levosredinsko zavezništvo v znamenju Oljke, ne da bi po drugi strani pozabila na potrebo po sodelovanju z ljudmi, ki so zelo strokovne in poklicno usposobljene.« Sestinšestdesetletni Claudio Mitri ima za seboj bogat poklicni curri-culum. Delal je namreč v številnih industrijskih podjetjih in velikih italijanskih in tujih podjetjih grupe Iri - Finsider. Od leta 1970 do leta 1990 je bil na vodilnih mestih podjetja Italsider v Skednju, kjer je bil direktor proizvodnje in komercialni direktor. Poleg tega je opravljal številne javne funkcije na področju socialnega skrbstva in zdravstva. Bil je predsednik Sveta ustanove in elan Šolskega okraja, pokrajinski odbornik, elan upravnega sveta Konzorcija za socialno skrbstvo in zdravstvo, Komisar pri Itis-u, predsednik Deželnega združenja skrbstvenih ustanov, predsednik Visoke šole za socialno skrbstvo in tržaški občinski svetovalec. Mitri se poleg tega močno zavzema na področju prostovoljstva: udejstvoval se je vrsto let pri katoliških skavtih kot vzgojitelj in odgovoren za usposabljanje, skupaj z drugimi elani pa je leta 1965 ustanovil tržaško združenje Anfaa (Državno združenje adoptivnih družin ter družin, ki imajo otroke v varstvu). Se danes je elan upravnega sveta Združenja de Banfield in elan upravnega sveta Univerze prostovoljstva. Ob težavah železarne Kot smo že večkrat poročali, preživlja skedenjska železarna spet kritične trenutke. Glede na nove težave, s katerimi se sooča, je deželni komunistični svetovalec Paolo Fontanelli zahteval od druge svetovalske komisije za proizvodne dejavnosti, da Cimprej izvede obisk v železarni ter neposredno preveri položaj podjetja. VOLILNA KRONIKA V Borštu predstavitev liste Skupaj Dolinska volilna lista Skupaj-Insieme se bo drevi ob 20.30 predstavila vaščanom Boršta. Srečanje bo v sodelovanju s KD Slovenec v Srenjski hiši. Pri Briščikih Sardo in somišljeniki V Domu pri Briseikih bo drevi ob 20.30 predstavitev liste Skupaj-Insieme županskega kandidata Mirka Sarda. Jutri ob isti uri se bodo Sardo in kandidati za zgoniski občinski svet predstavili v občinski knjižnici v Saležu. Repen: mladi kandidati SSk Županski kandidat Slovenske skupnosti za občino Repentabor, Andrej Škabar, je izrazil svoje zadovoljstvo nad novimi mladimi kandidati, ki se trudijo, da bi občani soodločali pri važnejših upravnih odločitvah. Podčrtal je važnost sožitja, medsebojnega poznavanja ter ohranjanja domaCe kulture. S skorajšnjo priključitvijo Slovenije Evropski uniji in odpravo sedanje državne meje, je podčrtal Se Škabar, bo nastal resen problem kako uporabiti prostor sedanjega tovornega postajališča. SSk se bo zavzemala, da se opravi resna analiza s podporo domačinov za novo namembnost tega prostora, ki naj omogoči ohranjenje, Ce že ne povečanje delovnih mest. SKP polemična do stališč SIK V zvezi z volitvami v dolinski občini se je včeraj oglasil tajnik mestne sekcije SKP Vincenzo Cerceo. V tiskovnem sporočilu ugotavlja, da Stranka italijanskih in slovenskih komunistov v Dolini nima nobenega kandidata za občinski svet. To dejstvo so Cos-suttovi privrženci, piše v sporočilu, izkoristili za nov napad na SKP Ceš, da ta išče preširoke koalicije. To zveni še kar čudno, Ce pomislimo, da je SIK na vladi skupaj z bivšimi demokristjani. Po mnenju Cercea bi bilo bolj korektno, da bi SIK priznala, da nima dovolj moči in privržencev za Predstavitev svojih kandidatov. Predstavnik SKP zaključuje sporočilo z ugotovitvijo, da ima SIK v naši pokrajini le sto elanov. Praznik SKP na Trgu Hortis Na Trgu Hortis se nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove. Drevi bodo nastopile glasbene skupine Moron Brothers, GPV in Rudi Mentali. Volitve le v nedeljo, IS.junija Evropske volitve in volitve v dolinski, zgoniski in repentabrski občini bodo le v nedeljo, 13 .junija. VohšCa kodo odprta od 6.30 do 22.30. V teh dneh se po občinah izteka razdeljevanje volilnih potrdil na domove. Na glasovnici za Evropo je treba prekrižati simbol stranke in možni sta dve preferenci s priimkoma izbranih kandidatov. Za občinske volitve lahko voli-*ec odda le eno preferenco za izbranega kandidata. Številk na glasovnici ne pišemo. Glasovnice za evropske volitve bodo prešteli takoj P° zaprtju volišč, glasovnice za upravne volitve pa v Ponedeljek, 14. junija. OBČINA DOLINA / ZADNJA SEJA PRED VOLITVAMI Dolinski svet za ohranitev KGS Svetovalci so tudi odobrili obračun za finančno leto 1998 PredsinoCnjim se je v Dolini še zadnjic v tej mandatni dobi sestal občinski svet: glavna točka dnevnega reda, ki je med drugim tudi spodbudila ponedeljkovo srečanje, je bila odobritev obračuna za finančno leto 1998. O njem je poročal pristojni odbornik Milan Lovriha, ki se s tem dejanjem tudi poslavlja od upravno-poli-tiCnega življenja. Ob podrobnem poročilu glede finančnega poslovanja v prejšnjem letu, ki ga je dolinska občinska uprava zaključila s prebitkom dobre milijarde lir, kar bo omogočilo bodočim upraviteljem, da poslujejo brez višanja že itak previsokih davčnih obremenitev občanov. V tem smislu se je odbornik Lovriha priporočil tudi glede upravljanja občinskih služb, saj bi po njegovem mnenju, osnovanem na stvarni preveritvi, brez težav lahko znižali s troske za določene občinske službe za vsaj 10 odstotkov, ne da bi pri tem okrnili učinkovitosti. Ze v uvodnih pripo- » roCilih, ki običajno sledijo županovemu poročanju o občinskih zadevah, je odbornik Lovriha opozoril na težnje ustanove za industrijsko cono EZIT, ki paC namerava širiti svoje območje izven dosedanjih meja: predno pride do novih razlastitev, ki so nekatere vasi dolinske občine globoko prizadele, naj bi krajevna javna uprava posegla pri javni ustanovi za industrijske dejavnosti in prav s sredstvom, kot je regulacijski načrt, že vnaprej preprečila dodatno krčenje dragocenih zelenih površin. BodoCi upravi se je priporočila tudi svetovalka Geni Kozina, ki se prav tako poslavlja od javnega političnega življenja: spregovorila je o potrebi po stvamejsih pobudah, s katerimi naj bi dosegli boljšo raven sožitja, o večjem prizadevanju za ohranjanje okolja in vrednotenja nastajajočih turističnih pobud, opozorila je na potrebo po večji pozornosti do mladine in predhodnem predvidevanju problemov, ki lahko nastajajo v šolskem svetu. Med pomembnimi stališči, ki jih je dolinski občinski svet zavzel na tej zadnji seji, je tudi odločno nasprotovanje namenom deželne uprave, da preuredi krajevne ustanove in s tem ukine gorske skupnosti. Zupan Pangerc je prisotnim prebral besedilo, ki je nastalo tudi na podlagi srečanja s KGS in ga bodo enotno odobrili vsi občinski sveti okoliških uprav. V njem je razčlenjena utemeljitev bistvene vloge, ki jo za upravljanje območja in njegovega prebivalstva ima ustanova, kot je gorska skupnost, ki bi morala uživati še stvar-nejšo podporo prav s strani deželne uprave. V soglasno odobrenem stališču dolinski občinski svet zahteva, da Dežela tehtneje premisli vlogo in naloge gorskih skupnosti, še posebno KGS. Uvodna poročila je Zupan Pangerc začel s posvetilom in nato enominutnim molkom v spomin na nedavno preminulega pisatelja Fulvia Tomizzo, v poročanju o raznih zadevah je med drugim omenil uradno ustanovitev Odbora za Kmetijske dneve, v katerem so zastopane vse občine tržaške pokrajine, podpis sporazuma, na osnovi katerega bo Pokrajina izdelala zakonski predlog za zaščito in raz- voj kmetijstva oz. okolja, omenil je odredbo, ki bo stopila v veljavo in ki prepoveduje promet po cesti iz Boljunca v Gornji konec. Obžaloval pa je tudi dejstvo, da volilnice dolinskih občanov tokrat ne bodo dvojezične: sicer je posegel pri tržaškem prefektu De Feisu, ki je obljubil le, da bo po volitvah poskrbel za zgladitev krivice. Za zaključek seje pa sta se tako Zupan kot podžupan zahvalila vsem sodelavcem za štiriletno sodelovanje: odbornik Stefančič se je ob tej priložnosti od vseh tudi poslovil. (dam) NOVICE Zaprti fakulteti, ker so popustili temelji Včeraj so gasilci zaprli poslopje med Ul. Lazaretto Vecchio in Ul. Universita, kjer imata sedež filozofska fakulteta in fakulteta za psihologijo. Kaže, da so popustili temelji poslopja zaradi prenovitvenih del, ki jih opravljajo v spodnjem delu poslopja, kjer naj bi uredili večji avditorij. Pri delu pa očitno nekaj ni šlo tako, kot je bilo predvideno, in so se pojavile zaskrbljoce razpoke in drugi znaki popuščanja temeljev. Gasilci so iz varnostnih razlogov zaCasno zaprli tudi Ul. Universita, seveda pa je najbolj zaskrbljujoče zaprtje poslopja, v katerem delujeta fakulteti z okrog 4 tisoč študenti, kjer je arhiv obeh fakultet in knjižnica s 54 tisoC knjigami. Dekan filozofske fakultete prof. Silva Monti pravi, da so ji zagovotili zaključek del v roku enega leta, ni pa izkjljuCeno, da bi delo lahko trajalo tudi veC. To je prava katastrofa, saj niso dostopni niti arhivi, meni prof. Montijeva, ki je že zaprosila občino za začasne prostore, medtem ko je rektor prof. Delca-ro zagotovil, da se bodo za najnujnejše primere, kot so n.pr. skorajšnji izpiti, lahko posluževali prostorov v glavnem sedežu univerze. ČRNA KRONIKA / OBTOŽEN JE POSKUSA UMORA Nasilni kosovski begunec Napadel je svojo nekdanjo prijateljico in jo skoraj zadavil Karabinjerji so aretirali albanskega begunca s Kosova, ki je obtožen poskusa umora. Gre za 2 5-letnega pribežnika Sabana Ajvazija, ki je že dalj Časa v Trstu, kamor je pribežal po začetku represije na Kosovem. V našem mestu je živel z 32-letno žensko, ki pa ga je pred časom pustila in zahtevala, naj se izseli iz njenega stanovanja. Ajvazi je prejšnji večer potrkal na vrata svoje nekdanje prijateljice in, ko mu je odprla, jo je napadel, pretepel, kot je že storil večkrat. Tokrat pa jo je tudi zagrabil za vrat in ga tako silovito stisnil, da se je ženska onesvestila. Fant se je na srečo tako prestrašil, da je pomagal ženski, da je spet prišla k sebi, nato pa je pobegnil. Tako so vsaj ugotovili karabinjerji postaje v Istrski ulici, katerim je ženska prijavila napad, zaradi katerega se je morala zateci po prvo pomoč v bolnišnico, kjer je sodni zdravnik ugotovil, da je res utrpela poskus, da bi jo zadavil, saj so bili na vratu jasno vidni znaki rok, ki so jo stisnile. Karabinjerji so zasledili nasilnega Albanca s Kosova, ki je lani zaprosil za azil, in ga aretirali z obtožbo poskusa umora in povzročitve telesnih poškodb. Preiskovalcem je povedal, da je pribežal v Italijo iz strahu pred srbskim nasiljem, ker je svojcas deloval v okviru lokalne policije, zaradi Cesar so ga srbske oblasti mučile: to naj bi tudi potrdili vidni znaki, ki jih še vedno ima po vsem trupu. Tokratno nasilno dejanje ga bo verjetno drago stalo, saj bo nekaj Časa moral sedeti za rešetkami, verjetno pa lahko pozabi na dodelitev statusa begunca. Pet let zapora pobeglemu izkoriščevalcu Sodišče je obsodilo na pet let zapora, vendar jih verjetno ne bo odsedel. Gre za 42-letnega srbskega državljana Bori-voja OdadiCa iz Novega Sada, ki je bil obtožen, da je nelegalno pripeljal v Italijo nekaj deklet iz Moldove in jih izkoriščal kot prostitutke. Pred Časom ga je sodišče iz Benetk že obsodilo zaradi podobnih prekrškov, ko so ugotovili, da je izkoriščal z mlado moldovsko prostitutko, ki jo je imel zaprto v svojem stanovanju. Ko so ga agenti tržaške kvesture aretirali zaradi tega prekrška, so odkrili, da v svojem tržaškem stanovanju razpolagal še z dvema prostitutkama, tako da so ga aretirali. Vendar mu je sodišče zaradi zdravstvenih problemov dodelilo stanovanjski pripor, kar je OdadiC izkoristil, da je pobegnil. ŠOLSTVO / SOLA TOMA2ICA Trebenske »mlekarice« še enkrat zlate Raziskava je prejela posebno zlato priznanje v Ljubljani Trebenski osnovnošolci so zabeležili še en »zlat« uspeh. Njihova raziskava o tržaških mlekaricah, s katero so se udeležili natečaja Zveze prijateljev mladine, je prejela v vseslovenskem merilu »posebno zlato priznanje« in s tem v Ljubljani podvojila uspeh z regijskega tekmovanja, ki je bilo v Idriji. Ocenjevalna komisija je zapisala, da je raziskava uCencev šole Finka Tomažiča »nekaj posebnega«. »Najprej po svojem metodološkem pristopu, potem pa tudi po izredno nizki starosti uCencev, saj so v raziskavi sodelovali učenci od drugega do petega razreda, torej od osmih do desetih let starosti.« »V raziskavi so upoštevali vse, kar se tiCe dejavnosti tržaških mlekaric, to je kmetic iz tržaške okolice, ki so stoletja na zelo podoben naCin vsak dan nosile prodajat mleko v mesto. Pisni izdelek popisuje najširšo problematiko v zvezi z živinorejo in preživetjem na tržaškem podeželju pred svelikimi spremembami po drugi svetovni vojni. Vključuje anekdote v zvezi z mlekaricami, predstavlja podobo mlekaric na starih fotografijah in njihova oblačila, kakor so jih narisali mladi raziskovalci po pričevanju še živih mlekaric. Raziskavo dopolnjujejo še popis mlekaric po posameznih vaseh tržaške okolice, ki so prodajale mleko v prvi polovici stoletja, katalo-gni popis predmetov, ki so jih uCenci zbrali za razstavo, in ilustracije posameznih dogodkov, ki so jih pripravili uCenci drugega razreda.« Komisija je utemeljitev nagrade takole zaključila: »Raziskava temelji predvsem na zbranih pričevanjih, spominih in predmetih, ki so jih uCenci s pomočjo mentoric (Erike Kraljic in Kristine Kovačič) zbrali, in daje raziskavi posebno vrednost, ter na ogledih krajev, o katerih so poslušali spomine, na fotografskem gradivu, upošteva pa seveda tudi dostopno literaturo o tej dejavnosti.« Na podelitvi priznanj je Ervin Dolenc z ljubljanskega Muzeja za novejšo zgodovino omenil, da je prispelo na natečaj 154 nalog, na posameznih regijskih tekmovanjih so podelili 67 zlatih priznanj, na vseslovenskem tekmovanju v Ljubljani pa devet. Ena od teh je romala v Trebče. Na šoli so novi uspeh proslavili po... mlekarsko. Pretekli petek so se odpravili peš iz Trebe preko Kolonje v mesto po poti najstarejše trebenske mlekarice, sedaj 95-letne Stane Kralj. Svojo pot so uCenci in učiteljice zaključili v Ul. Severo, kjer so si privoščili sladoled, kar je tudi povsem v skladu s tem mlekarskim popotovanjem, saj ga navsezadnje proizvajajo iz mleka. OBČINA / RAZSTAVA KNJIGE / ČLOVEK NA OBEH STRANEH MEJE »Mali... redarji«, razstava o prometni vzgoji za šolarje in varnosti na cesti Zorko Simčič na obisku v DSI Uspešen epilog pobude o prometni vzgoji med šolarji Predstavili so ga trije literarni zgodovinarji Pred nekaj dnevi se je uspešno zaključila akcija prometne vzgoje za šolarje Vodi svoje življenje, ki so ga v sodelovanju s tržaškim šolskim skrbništvom in tržaško občinsko upravo priredili tržaški mestni redarji, sedaj pa bo imela prireditev še svoj slikarski epilog. Pretekli petek so namreC v dvorani občinske oglasne deske odprli razstavo z naslovom Majhni... redarji, na kateri je razstavljenih 60 lepakov in 170 risb sodelujočih otrok. Poleg tega si lahko udeleženci razstave ogledajo videofilm o prometni vzgoji in knjižno igro na isto tematiko, ki si jo je izmislil eden od tržaških mestnih redarjev. Razstava bo od- prta do sobote, 5. junija, in sicer od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure. Pri akciji Vodi svoje življenje je sodelovala večina italijanskih Sol in zavodov, med njimi so bile tudi Številne slovenske šole. S cestno vzgojo je povezana tudi manifestacija, ki jo bosta jutri priredili združenji Coped in Camminatrieste na Trgu Unita ob 10. uri. Častna predsednica združenja Coped, astrofizik Margherita Hack bo predstavila poziv za zaščito pešcev ter za odobritev zakona, ki naj šCiti žrtve prometnih nesreč, predstavljen pa bo tudi vsedržavni posvet o cestni varnosti in o pravici za žrtve prometnih nesreč. V ponedeljek, 31. maja, je bila v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu okrogla miza ob izidu ponatisa romana Prešernovega nagrajenca Zorka SimCiCa Človek na obeh straneh stene, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi družbi v okviru zbirke Žerjavi (prvič je roman izšel leta 1957 v Argentini). Ob avtorjevi prisotnosti in ob številni udeležbi je stekel razgovor, pri katerem so sodelovali Se literarni zgodovinarji prof. Jože Pogačnik, prof. France Pibernik in dr. Janez Dular. Ponatis Simčičevega romana je, kot že reCeno, izšel v zbirki Žerjavi pri CMD, katere namen je, kot sta povedala dr. Du- lar in prof. Pibernik, urednik zbirke Žerjavi, predstaviti slovenski javnosti vrhunske literarne dosežke iz zdomstva z izdajanjem vseh po- membnih zdomskih avtorjev. Prof. Pogačnik je spregovoril o Simčičevem romanu Človek na obeh straneh stene. Roman je govornik predstavil kot model književnega dela, ki zapira neko preteklost in anticipira neki razvoj slovenske književnosti. V pogovoru z udeleženci veCera je pisatelj Zorko SimCiC orisal nekaj značilnosti svojega pisanja. Poudaril je, kako je roman Človek na obeh straneh stene v bistvu tržaški roman, saj je glavnina dogajanja osredotočena na Trst, pripoved pa se konča v Argentini. V teku razprave je bil tudi govor o značilnostih emigrantske literature, ki je v 20. stoletju planetaren problem. Vsekakor, kar se slovenske emigrantske književnosti tiCe, je gradiva še ogromno. VeCer je popestril nastop igralca Albrehta, ki je podal nekaj odlomkov iz Simčičevega romana, (iž) LA CONTRADA / V SOBOTO IN NEDELJO Svevova enodejanka v poštni palači Predstava Terzetto spezzato je v lanskoletnem nizu Šalom Trst doživela lep uspeh Gledališče La Contrada bo ob koncu tedna na novem prizorišču ponudila enodejanko Itala Sveva Terzetto spezzato. Predstava je v lanskoletnem nizu Salom Trst, ki je nastala v sodelovanju teatra z Svevovim muzejem in Mestno knjižnico, naletela na velik uspeh, zato se je vodstvo gledališča odločila, da jo obnovi. Lansko poletno prizorišče, ko so predstavo uprizorili na obnovljenem trgu Hortis, bo letos zamenjala lepa stara palača osrednjega tržaškega sedeža poste. Režiserka Elena Vitas je morala predstavo zaradi novega prizorišča deloma prirediti, v njej pa tudi letos nastopajo Ariella Reggio, Adriano Giraldi in Maurizio Zacchigna (na sliki), ob igralcih pa nastopata še pianist Carlo Moser in sopranistka Elena Pontini. Prva predstava bo v soboto ob 21. uri, po-novbitvi pa v nedeljo ob 18. in 21. uri,- NOVICE KONCERT / OB 20-LETNICI SKD JOŽE RAPOTEC VČERAJ-DANES Skladatelj Uroš Rojko jutri v Trstu Tržaški konservatorij "G. Tartini" je v zadnjih letih stkal pomembne stike s slovenskimi inštitucijami tostran in onstran meje; ti stiki so Se bolj zanimivi, Ce gre za glasbene ustanove, saj je vendarle glasba jezik brez nacionalnih zaprek. Danes razred kompozicije Fabia Niedra gostuje pri kolegih na ljubljanski Akademiji za glasbo. Fabio Nie-der je Tržačan, ki je na domačem konservatoriju dolgo let poučeval klavir in se je letos odločil za stolico kompozicije, saj se je v zadnjih letih uspešno uveljavil na mednarodnem glasbenem prizorišču. Njegov razred mladih skladateljev se bo v Ljubljani srečal z razredom Uroša Rojka, profesorja na Akademiji. Podobno kot Nieder je tudi Rojko, ki je študiral pri Huberju in Ligetiju, posebno zanimiv skladatelj, ki si uspešno utira pot na svetovno znanih odrih. Jutri pa bodo ljubljanski mladi komponisti gostovali v Trstu, in sicer v veliki dvorani tržaškega konservatorija ob 17. uri. Ameriški študentje v tržaškem pristanišču Tržaško pristanišče je včeraj obiskalo stostiride-set študentov štirih fakultet univerze v Kansasu. Gostje so si ogledali kontejnerski terminal na Sedmem pomolu, ki ga upravlja nizozemska družba ECT, ter druge strukture. O dejavnosti pristanišča jim je spregovoril predsednik pristaniške oblasti Michele Lacalamita, nakar so si študentje ogledali še dokumentarec o pristanišču. Lacalamita je sprejel tudi deset študentov, sinov emigrantov iz naše dežele, ki živijo v Avstraliji in Latinski Ameriki. Pihalni orkester Breg v Prebenegu Slovensko kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebenega, ki je pomladilo svoj odbor, praznuje letos 20-letnico delovanja. Mladi nameravajo ta jubilej proslaviti z vrsto prireditev, ki bodo dosegle svoj višek z orednjo proslavo, še prej pa bodo drugi konec tedna v juliju priredili večdnevno glasbeno zabavno prireditev, ki naj bi bila zlasti po meri mlajšega rodu. Med vmesnimi pobudami je bil prejšnji petek na vrsti godbeni nastop. Prebeneški petkov večer je namreC poživil in razvedril Pihalni orkester Breg, ki ga vodi Fiorenzo Muscovi in ki je kar številnemu občinstvu postregel z venčki narodnih in umetnih skladb. Koncert je potekal kar na glavnem vaškem trgu. Danes, SREDA, 2. junija 1999 BOGUMIL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47 - Dolžina dneva 15.29 - Luna vzide ob 23.20 in zatone ob 7.54 Jutri, ČETRTEK, 3. junija 1999 KAREL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,2 stopinje, zračni tlak 1020,1 mb ustaljen, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 69-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,6 stopinje. LEKARNE Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Roma 15 (tel. 040 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 040 633050), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (tel. 040 200446) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (tel. 040 308982). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. d 20. ure in praznična od 8-do 20. ure) ., Za dostavljanje nujnin zdravil na dom tel. 04 350505 - Televita. Telefonska centra Zdravstvenega podjetja 1 bolnišnic: 040 399-llU' Urad za informacij Zdravstvenega P0^® 040 3995053 in 04 3995111 od ponedeljtj do petka od 8. do 13- ® ter ob ponedeljkih in do petka od 8. do 13- ur - ih in trtkih tudi od 14. di 1 ure. ;:e Urad za inforrnac bolnišnic: 040 3992 od ponedeljka do pe od 8. do 14. ure. SKD VRL6NTIN VODNIK - DOLINA ŠIŠAPfiNGMfi Odpravo na enega izmed himalajskih vrhov bo v sliki in besedi predstavil alpinist Roberto Valenti nocoj, 2. junija 1999 ob 20.30 v društveni dvorani KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK prireja srečanje s pisateljem in podpredsednikom Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur prof. BORISOM PAHORJEM in avtorico dr. VIDO VALENČIČ ob izidu knjige EVROPA NARODOV Srečanje bo v Vilfanovi dvorani, Ul. Gallina 5 v Trstu, v petek, 4. junija ob 20. uri —------------Vabljeni!----------- ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi na NASTOP GOJENCEV ki so obiskovali celoletni orglarski tečaj pod mentorstvom prof. Angele Tomanič iz Ljubljane. Koncert bo danes, 2. junya ob 20.30 v župni cerkvi na Opčinah Veliko bo danes veselja, rajanja in petja, saj praznovali bomo dan stoletja. Na Proseku »U kutu« se je rodil pred ..-imi je leti njego veličanstvo Edko Deseti Da čim lepše proslavljen bil bi Abraham Povabil nas bo, vsaj tako se upa, v svoj bogati hram. Tam bomo kolegi, Prijatelji ter vse kar leze mo gre, veselo praznovali do vesoljnega dne. Iz srca čestitamo kolegi in glavni svet Kmečke zveze S ČESTITKE . Juhuhu, pri nas se vese-'Uno, saj je JASMIN dobila “ratca MATEJA. Srečni t*ruzini Čestitajo otroci in °sebje Sempolajskega vrt- Vceraj sta prazn y ■ obletnico poroke MNKA in SERGK JJ^ogo sreče, veselja : 6®zni v njunem sku ?lvljenju jima želita KINO ARISTON - 16.30, 18.25, J:'20, 22.15 »La balia«, r. ^arco Bellocchio, i. Maya ,atisa, Fabrizio Bentivo-® t°> Valeria Bruni Tede-sdli. 2 EXCELSIOR - 18.00, r ^0. 22.00 »Harem suare« Q,.jeyzan Ozpetek, i. Marie gj ain, Alex Descas, Lucia . EXCELSIOR AZZURRA 18-20, 20.10, 22.00 »Bue-v.® vista social club« r. Win Wenders. AMBASCIATORI »lu30’. 17 18 *-40> 19-55, 22.15 atrix«, i. Keanu Reeves. r, ^lOTTO MULTISALA 1 iRn Giotto 8) - 16.00, t 20.05, 22.15 »Ed tv«, Hovvard, i. Elisabeth ' iRIO-rro MULTISALA 2 »C, i30, 18-20- 20.15, 22.15 dan e<< tii cubo). Prepove-»ittladinipod 14. letom. l8nn IONALE 1 " 16 00, Pia 20'°5, 22.15 »Tera-t)Px?. Pallottole«, i. Robert - tfOi Billy Cristal. 18 ^AZIONALE 2 - 16.30, a^0' 20.15, 22.15 »Tre SP\un matrimonio e un e<<> i- Gwyneth Pal- nj^tONALE 3 - 15.45, sp'e ' 20.00, 22.15 »Shake-love«, r. John bov, Ten. i. Gwyneth Pal-’ loseph Fiennes. NAZIONALE 4 - 18.40 20.30, 22.20 »Affliction«, i. Nick Nolte, James Coburn. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Carlotte al sado party«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.45, 19.50, 22.10 »8 mm - Delitto a luči rosse«, i. Nicolas Gage, Anthony Heald. Prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »La noia«, r. Cedric Kahn, i. Charles Berling, Sophie Gullemin, Arielle Domasle, Robert Kramer. J PRIREDITVE ŽUPNIJSKA GLASBENA SOLA V MACKOLJAH vabi na zaključni nastop gojencev, ki bo jutri, v Četrtek, 3. junija ob 18. uri v cerkvi. JUNIJSKI VEČERI - SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 4. junija na srečanje z značilnim zvokom judovske glasbe: z nami bo The Original Klezmer Ensemble. Začetek koncerta ob 21. uri na dolinski KTuži, v primeru slabega vremena pa v društveni dvorani. Ne zamudite priložnosti! DRAMSKA SKUPINA SKD IGO GRUDEN vabi na premiero komedije B. Nu-sica GOSPA MINISTRICA, ki bo v petek, 4. junija ob 20.30 v dvorani doma Albert Sirk v Križu. KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariane Černe, slikar, kipar in pesnik, rojen v Skednju«. Otvoritev razstave bo v petek, 4. junija 1999 ob 20. uri v društveni dvorani. Sodeluje Aljoša Žerjal, s filmsko lepljenko o tržaških umetnikih. Umik razstave: 5., 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delovnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MePZ IGO GRUDEN prireja zaključni koncert letošnje sezone v soboto, 5. junija ob 20.30 na Ušajevi domačiji v Nabrežini. Gost večera bo MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Vabljeni. H] OBVESTILA KRUT obvešča elane, da razpolaga še z dodatnimi 20. mesti za letovanje v Ve-rudeli (Pula), od 10. do 19.7.1999 (druga izmena). Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cice-rone 8, tel. 040-360072. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do 6. junija PRAZNIK TISKA NA TRGU HORTIS. Program: Danes, 2. junija koncert s skupinami Moron Brothers, GPV, Rudi Menta-li. Jutri, 3. junija glasba s skupino Blues Ete. Petek, 4. junija, ob 18.30 debata na temo: Umetno oplojevanje in zakon 194, koncert skupine Kili Joy. Sobota, 5. junija: koncert Jose Stevens in Blanca Stella Croce. Nedelja, 6. junija: igra ansambel Expander. SKD LIPA organizira fotografski natečaj na temo Majski sprehod po Bazovici. Fotografije bomo sprejemali danes, 2. in jutri, 3. junija, od 19. do 21. ure, na sedežu društva v Bazov-skem domu. Vsak udeleženec lahko odda največ štiri posnetke za vsako kategorijo (barvna in Cmobela tehnika). Za informacije tel. St. 040-226505 in 040-226659. SKD VALENTIN VODNIK vabi na večer diapozitivov z naslovom Sišapang-ma - Odprava na enega izmed himalajskih vrhov. Srečanje bo danes, 2. junija ob 20.30 v društvenih prostorih v Dolini, nas gost pa bo alpinist Roberto Valenti! TRŽAŠKO POKRAJINSKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV sporoča, da bo danes, 2. junija 1999 ob 17. uri v Modri dvorani sedeža Zdmženja tržaških trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolo 7, predavanje DIABETIS DANES - kako ga preprečiti in zdraviti. Predaval bo diabe-tolog dr. Francesco Dapas. FOTOKROŽEK TRST 80 vabi elane, ki so prispevali razne dia o Krasu, na srečanje z R. Jagodicem v petek, 4. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in založba MLADIKA vabita v petek, 4. junija na predstavitev knjige Draga Stoke Po prehojeni poti. Predstavitev bo v dvorani Zadružne kraske banke, Ulica Ricrea-torio 2 na Opčinah, s pričetkom ob 18. uri. Na predstavitvi bosta poleg avtorja sodelovala Se Časnikar Saša Martelanc in Livij Valencie. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK prireja srečanje s pisateljem in podpredsednikom Mednarodnega zdmženja za zaščito ogroženih jezikov in kultur prof. Borisom Pahorjem in avtorico dr. Vido Valentič ob izidu knjige EVROPA NARODOV. Srečanje bo v Vilfanovi dvorani, Ul. Gallina 5 v Trstu, v petek, 4. junija ob 20. uri. Vabljeni! ZDRUŽENJE LUPUSIN-FABULA vabi na odprtje razstave knjig, ki so jih ustvarili otroci slovenskih osnovnih Sol didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Ivanu pod mentorstvom Vesne BenedetiC MAVRICA V NOČI, v petek, 4. junija 1999 ob 18. uri v Občinski ludoteki narodov (Ul. Co-lautti 3 v Trstu). Razstavo in delavnico je omogočila NTKB PD SLOVENEC BorSt-Za-brežec priredi 29. PRAZNIK VINA v parku Hriben-ca v Zabrežcu. V petek, 4. junija, ob 19. uri zaključek športnega dne osnovnošolskih obok didaktičnega ravnateljstva v Dolini, zvečer ples z ansamblom Zamejski kvintet. V soboto, 5. junija zvečer ples z ansamblom Status symbol. V nedeljo, 6. junija ob 18. uri koncert Godbenega društva Nabrežina, zvečer ples z ansamblom Status symbol. Vse tri dni bo razstava vin domačih vinogradnikov. POJ, PLESI IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, dvodnevna prireditev v organizaciji pevskega društva Vesela pomlad in MarijaniSCa na Opčinah. V soboto, 5. junija ob 20.30 v dvorani Finžgarjevega doma KOCERT MPS Vesela pomlad, DVT Ver laetum in MePZ Resonet, v nedeljo, 6. junija ob 16. uri na dvorišču MarijaniSCa VELIKA OTROŠKA PRIREDITEV z nstopom OPZ Zvonček z Repentabra, OPZ Kraški cvet iz Trebe, OPZ A. M. Slomšek iz Bazovice in OPZ Vesela pomlad z Opčin ter Mladinske godbe na pihala Glasbene šole iz Sežane. Zbrane otroke bo zabavala pevka in priljubljena oboška animatorka ROMANA KRAJNČAN. Pričakujemo vas! SD MLADINA - Baletni odsek priredi v soboto, 5. junija t. 1. ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni! V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu je odprta razstava kriških ustvarjalcev, vsak dan od 18.30 do 20.30, ob nedeljah od 11. do 13.ure. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA iz Ricmanj toplo vabijo na razstavo roCnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 6. junija. Umik: od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 6. junija, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na prireditev VSI SMO PRIJATELJI. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 7. junija na predavanje dr. Antona Beblerja BALKANSKA KRIZA - Kosovo, Nato, Slovenija. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi uliti St. 3 s pričetkom ob 20.30. ITALIJANSKA OSNOVNA SOLA V ŽAVLJAH obvešča, da bo razstava o 25. letih delovanja odkar je bil uveden celodnevni pouk, odprta do 10. junija z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. DIJAKI IN PROFESORJI klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na ZGODOVINSKO RAZSTAVO OB 50-LETNICI SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Av-sbiji, v beh izmenah: od 21. do 25. junija, od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. I. V programu je predvidena jubanja smučarska Sola na ledeniku ter popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo obod in odrasli. Zaradi omejenega Števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem Času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. V OBČINAH Devin-Na-brežina, Zgonik in Repenta-bor so zaceli delovanti centri Le orme - Sledi, namenjeni otrokom od 6. do 10. leta in mladostnikom od II. do 18. leta starosti, v prostorih in po umikih navedenih v zgibankah, ki so bile razposlane po domovih družin, bivajočih v treh občinah. Za podrobnejše informacije se lahko zglasite vsak ponedeljek od 9. do 12. ure v Uradu za pravice in možnosti obok in mladostnikov, v poslopju nižje srednje Sole Igo Gruden, Nabrežina Kamnolomi 16, tel. Štev. 040-2024004, kjer bo obenem vsak dan delovala telefonska tajnica. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1. poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2. poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3. 'poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ORATORIJ 1999 ALI VESELI ŽIV ŽAV - Kje? V MarijaniSCu na Opčinah. Kdaj? PRVI TEDEN od ponedeljka, 5. do petka, 9. julija; DRUGI TEDEN od ponedeljka, 12. do petka, 16. julija. Program bo potekal od 9. ure do 16.30. Za koga? Za oboke iz osnovne Sole. Program: zgodba, ki se pripoveduje preko vsega delovanja; delavnice, petje, ples, pogovor, čas za ustvarjalnost, benutki zbranosti, doživetja, molitev, izleti itd. Prijavnica: telefonska tajnica 040-211113 ali 0335-8186940. Ostala obvestila ob prijavi. ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNO- ST prireja poletni center ob morju za vse osnovnošolske oboke. Poletni center bo od 23. avgusta do 3. septembra, na sedežu TPK Sirena v Barkovljah. Čakajo vas jadralni in ribiški teCaj, izleti, ekskurzije in zagotovljena zabava. Za informacije in prijave: Zadružni center za socialno dejavnost, Ul. Ci-cerone 8, tel.: 040-360324, vsak dan razen sobote, od 10. do 12. ure. ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se Cimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! 3 ŽOLSKE VESTI DTTZG Žiga Zois namerava v Šolskem letu 2000/01, poskusno uvesti večerni pouk na oddelku za knjigovodje. V ta namen želi zavod predhodno ugotoviti, če v našem prostoru sploh obstaja potreba po ustanovitvi omenjenega večernega tečaja in ce bi bilo za to tudi dovolj interesentov. Večerna Sola bi bila namenjena tistim, ki so v preteklosti opustili Študij na katerikoli višji srednji Soli in ki bi radi sedaj diplomirali na oddelku za knjigovodje kot tudi tistim, ki so zaposleni in ki zaradi tega ne morejo obiskovati rednega jubanjega pouka. Interesente vabimo, da do 10. junija 1999 kontaktirajo tajništvo zavoda, in sicer vsak dan, od 9. do 13. ure na tel. 040/567144 ali 54356. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je bžasko šolsko skbniStvo dne 28. maja 1999 objavilo razpis natečajev po izpitih in naslovih za mesta uCnega osebja v slovenskih otroških vrtcih in na osnovnih Šolah. ProSnje sprejema tržaško Šolsko skrbništvo, Ul. Cu-mano 2, do vključno 28. ju-nia 1999. Informacije nudimo v uradu SSS, Ul. Car-ducci 8, tel./fax 040-370301 ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30 SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča uCno osebje v staležu, da zapade v sredo, 30. junija 1999 rok za vložitev prošnje za dodelitev tržaškemu Šolskemu skrbništvu v smislu 7. Mena zakona 932/73. IZLETI PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 6. junija 1999 izlet v Furlanijo (Oglej, Villa Vi-centina). Zabavali nas bodo Veseli godci. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. St. 040-228050. Vabljeni tudi nečlani. KRUT prireja 7-dnevno križarjenje od 22. do 29. septembra, v Španijo in Maroko. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, od 9. do 13. in od 14.30 do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 SPREJMEM kakršnokoli delo, likanje, čiščenje, pospravljanje. Klicati v večer- nih urah na tel. St. 00386-67-755356. PRODAM motor Kawa-saki ZXR 400, letnik 90, prevoženih 20.000 km, po ugodni ceni. Tel. 040-360946 ob uri obedov. PRODAM scooter Cosa 2 150 MA AE, edini lastnik, tel. 040-304932 ali 040-281376. GORIŠKO PODJETJE iSCe skladiščnika za poletno sezono in do konca leta (6 mesecev). Obvezno B vozniško dovoljenje. Pisne ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, pod šifro SKLADIŠČNIK. VOLVO 460 GLT 2.0, modre barve, letnik 94, opravljena revizija, prevoženih 71.000 km, v odličnem stanju, prodam za 11.500.000 lir. Tel. St. 040/365260. NUJNO ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko v jutranjih urah. Tel. St. 040-280759 od 13. do 15. ure. PRODAM Štiri kamnite posode. Ogled v Doberdobu, Ul. Boneti 2. TEČAJI VEGETARIJANSKE kuhinje za začetnike v Saležu, 19. in 20. junija. Rezervacije na tel. St. 040-2296012 (po 20. uri). UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst pod Šifro TAJNIK/TAJNICA. UVOZNO-IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu iSCe uradnika s tehnično usmeritvijo, z opravljeno višjo Solo (po možnosti na DPZIO J. "Stefan) z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika. Pisne ponudbe z navedbo curriculuma poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK. PRODAM dve klavirski harmoniki, 60 basov, prva z dvema registroma, druga s tremi, generalno uglašene. Tel. 040-228168 v večernih urah. CE POTREBUJETE varstvo in nego za ostarele, tudi nepremične, pokličite v večernih urah na tel. St. 00386-67-25202. UVOZNO-IZVOZNO podjetje na Goriškem išče tajnika/tajnico z znanjem slovenskega, srbohrvaškega, angleškega in po možnosti ruskega jezika in z večletno prakso pri vodenju knjigovodstva. Pisne ponudbe z navedbo- »curriculuma« poslati na Servizi aizendali, Peric Adriano, Ul. S. Michele 334 - 34170 Gorica. NA KOKOSI smo našli ključe. Lastnik jih lahko dvigne v uradnih urah pri telefonski centrali na Občini Dolina. V PREBENEGU so Kocijančiči osmico odprli, da bi se ga nažrli in kmalu zaprli. OSMICO imajo pri Goljevih, v Samatorci St. 20. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO imajo »pri Batkovih«, Repen St. 32. V MAVHINJAH imata osmico Franc in Tomaž Fa-bec. Vabljeni vsi ljubitelji dobre kapljice. V SALEŽU St. 61 ima osmico Jožko Škrk. V MEDJE VASI ima osmico Walter. V PRAPROTU je odprt agriturizem Lupine ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel.: 040-200848. PRISPEVKI Ob obletnici smrti Franca Sossija darujejo Pierina in družina Sossi 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. Namesto cvetja na grob Alenke PuriC por. Ferluga darujejo Ladi Pertot, Vojka, Lici ter Egon in Nevenka Guštin 200.000 lir za Balinarsko sekcijo Primorje. Namesto cvetja na grob Alenke PuriC por. Ferluga darujeta Miranda in Renato Blason 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na direktorja Darka Švaba daruje podjetje Agroforest 300.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič, 300.000 lir za SKD Tabor, 300.000 lir za Tabornike Rodu modrega vala in 300.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ladija Sirce darujejo nečaki iz Rima, Ezio in Lo-redana, 100.000 lir za SD Vesna. t Zapustil nas je nas dragi oče in nono Rudolf KrižmanCič (RUDI BIZNER) Jutri, v četrtek, 3. junija od 11. ure do 13.20 bo pokojnik ležal v mrliški veži v Ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v soboto, 5. junija 1999 ob 13. uri iz bazovske cerkve na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo Ana, Marta, Mitja in Mara z družinami in drugo sorodstvo Zadnji poljubček, nono! Tvoja Demetrio in Ivana Žalovanju se pridružuje Leo Stopar z družino Bazovica, Trst, Montreal, 2. junija 1999 Mar prav zares odšla sta tja v neznano? Kako sta mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da vama ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič) Letos je zadnjega marca minilo 55 let, odkar nas je zapustil naš dragi, skrbni oce Franc Meula Pred 20. leti pa se mu je 2. junija pridružila naša ljuba, izredno dobra mama, tašča, nona in teta Ana Furlan vd. Meula Vedno bosta ostala v naših srcih. Vladimir, Santina, Mario in Maria z družinami ter ostalo sorodstvo Trst, 2 junija 1999 Rado, od nas si se prerano poslovil, spomin nate pa nikdar ne bo minil tvoja »sestra« Mirela, Tonko in Ketty ČEDAD / VČERAJ PREDSTAVILI LETOŠNJO IZVEDBO FESTIVALA Mittelfesl bo letos hodil po »Jantarjevi poti« V okviru pobude bo tudi tokrat lutkovni festival Včeraj so v dvorani občinskega sveta v Čedadu predstavili program letošnjega Mittelfesta, ki se bo odvijal v Čedadu od 17. do 25. julija. Pravzaprav so poleg letošnje izvedbe predstavili triletni vsebinski ciklus Mittelfesta z naslovom "Partire, Tornare" ( Odpotovati, vračati se), ki bo od letos do vključno leta 2001 simbolično poimenovan s tremi potmi, ki so v zgodovini zaznamovale srednjeevropsko civilizacijo: "Jantarjeva pot“ (1999), "Pot svile" (2000) in "Pot soli" (2001). Organizatorji so tako želeli vsebinsko povezati in simbolično osmisliti triletje prehoda v novo tisočletje. Gre nedvomno tudi za poudarek na teritorij naše dežele, ki je bil in je še vedno v različnih razdobjih križišče mnogih kulturnih srečevanj in ustvarjanj. Na včerajšnji predstavitvi je bil Mittelfest opredeljen kot najvidnejša kulturna manifestacija v Furlaniji-Julijski krajini, letos pa doživlja že deveto izvedbo. O programu so spregovorili predsednik združenja Mittelfest in obenem predsednik videmske Pokrajine Giovanni Pe-lizzo ter elani umetniškega vodstva festivala Carlo De Incontrera, Giorgio Pressburger, Mimma Gallina, Cesare Tomasetig in Roberto Piaggio. V osmih dneh Mittelfesta se bo po Ce- dajskih trgih, dvoranah in ulicah zvrstila serija predstav s področij gledališča, glasbe, poezije, plesa in filma. Ponovila se bo tudi vrsta lutkovnih predstav, ki bodo pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Na-diških dolin v številnih vaseh beneških občin. Na letošnjem Mittelfe-stu bodo sodelovale skupine iz 14 evropskih držav in obiskovalcem se vsekakor obeta velik kulturni užitek. Ob "Poti jantarja" se bodo.od Baltika do Jadrana zvrstile skupine iz Avstrije, Albanije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Makedonije, Italije, Hrvaške, Slovenije, Madžarske, Romunije, Slovaške, Češke in Uk- rajine. Iz osrčja slovanskega sveta do Jadranskega morja torej. Gledališke predstave se bodo po vsebini in avtorjih dotikale Jadrana, Prage, Krakova in Petrograda skozi dela Ripelli-na, Gogolja, Thomasa Manna in Predraga Mat-vejeviCa. Težišče bo na značilnostih, ki jih predstavlja nomadska identiteta. Nekatere predstave so scensko zasnovane tako, da bodo zaobjele velik del starinskega Ce-dajskega mestnega jedra. Bogat in raznolik je tudi program na področju glasbe, ki se bo začel z "mističnim" koncertom pevke Aliče, ki bo skladbe sodobnih avtorjev izvajala v kombinaciji s srednjeveškimi. Posebnost bo "psihogla-sba“ tržaškega glasbenika Giampaola Corala, ob 150 - letnici Chopinove smrti pa bo koncert Louisa Lortieja. Naj med drugim omenimo še nastope nekaterih pomembnih polifoniCnih skupin in koncert orkestra Verdi iz Trsta. Letos bo po zaslugi Cesareja Tomasetiga, ki je dejansko idejni oCe Mittelfesta, že CetrtiC na sporedu tudi poezija, z deli avtorjev med seboj oddaljenih zgodovinskih obdobij kot so Pavel Diakon, Danilo Kiš, An-drea Zanzotto in sam Cesare Tomasetig. (du) GLEDALIŠČE MIELA / FOTOGRAFIJA, FILM, VIDEO »Postaja Topolove« na obisku v Tista Glavni gost je bil Miroslav Janek Pred otvoritvijo svoje fotografske razstave, ki je sicer ni spremljala nikakršna formalnost, se je želel sprehoditi po Trstu in je malce zašel. Miroslav Janek, Češki cineast, ki se »ljubiteljsko«, kot sam pravi, posveča tudi fotografiji, je bil začuden, da ga je v tržaškem gledališču Miela sinoči pričakalo kar lepo število ljudi. V tem malem, vendar sila inovativnem teatru so sinoči večer posvetili »Postaji Topolove«, ki jo umetniško oblikujeta Donatella Ruttar in Moreno Miorelli (na sliki s Češkim gostom, f. KROMA). Miroslav Janek je na vabilo Miorellija prišel že na prvo izvedbo prireditve, poleti leta ’94, vendar ne kot »sodelujoči umetnik«. Ker pa velja pravilo, da mora vsakdo nekaj ustvarih, je sodeloval pri postavitvi instalacije, obenem pa veliko fotografiral. Ko se je v letih nabralo veliko fotografij, je vselej domiselni Miorelli predlagal, da bi fotografije iz obdobja ’94-’97 zbrali in objavili v publikaciji, tako je nastala knjiga »Topolo di Miroslav Janek«. Od vCeraj so fotografije Češkega ustvarjalca na ogled v gledališču Miela, in sicer tako ra-zobešene po stenah kot tudi zbrane v publikaciji. Kasneje se je Miroslav Janek predstavil še kot filmski ustvarjalec, v gledališču Miela so predvajali filma Unseen, ki ga je premierno prikazal v Topolovem leta ’97 in ki mu je prinesel veC nagrad, in pa LJUBLJANA / ZALOŽNIŠTVO Novosti Slovenske matice na različnih področjih Slovenska matica (SM) je predstavila štiri nove knjige, dve s humanističnega in dve z naravoslovnega področja: Dnevnik 1914-1918 geometra in udeleženca prve svetovne vojne Franca Zupančiča je uredila njegova vnukinja Jasmina Pogačnik; Zmage in porazi pesnikov so izbor enajstih literarnozgodovinskih študij Lojzeta Krakarja (1926-1995), ki osvetljujejo manj znano plat delovanja pomembnega slovenskega pesnika in prevajalca; obsežna monografija Geografija Slovenije ducata avtorjev, ki sta jo uredila akademika Ivan Gams (fizični del) in Igor Vrišer (družbeni del), je po delih Antona Melika prva celovita tovrstna predstavitev Slovenije, odkar je ta samostojna država; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike ter medicine (dvojna številka 13-14) pa je publikacija, ki s podporo SM že tri desetletja zapolnjuje praznino nesistematičnega raziskovanja in predvsem poučevanja teh vsebin. Poleg tega je matica ponatisnila zanimivi knjigi, ki sta v zadnjem Času pošli, in sicer drugo dopolnjeno izdajo dela Friedricha Nietzscheja Tako je govoril Zaratustra, delo Hermana Potočnika Problem vožnje po vesolju pa je izšlo tudi kot obeležitev 70-letnice izida nemškega izvirnika (1929). (STA) Drugi del Sledi odrskih senc "teatromana" Vasje Predana Za drugi del gledališkega dnevnika pod naslovom Sled odrskih senc Vasje Predana (prvi je izšel leta 1995), kronike gledališkega in tudi širšega družbenega življenja na Slovenskem v letih od 1995 do 1998, je po mnenju akademika Matjaža Kmecla značilna "ljubezniva obsedenost" pisca z gledališčem. Odtod njegova oznaka Predana kot "teatromana", zasvojenca z gledališčem. Tega Predan sam, že skorajda petdeset let predan gledališki kritiki - kar je tudi v Evropi gotovo redkost danes v Društvu slovenskih pisateljev ni zanikal, vendar obenem številnim zbranim igralcem, pisateljem in drugim ustvarjalcem "priznal", da "nekaterih ekstremnih poganjkov gledališča ne zna veC brati". Zato dvomi, da bo nastal še kak naslednji del Sledi odrskih senc. (STA) JOHANN STRAUSS ML. JUTRI 100-LETNICA SMRTI Z valčkom do srca vseh Tradicionalni novoletni koncert v dunajski dvorani Musikve-rein, ki si ga na televizijskih ekranih vsako leto ogleda na milijone ljudi, je najodmevnejši poklon kralju valčkov Johannu Straufiu mlajšemu. Vendar je to le del tistega kipenja StrauBove glasbe, ki še danes utripa ne samo v avstrijski prestolnici, ampak tudi drugod med ljubitelji glasbe. Čeprav so preveč mitizirani časi avstrijskega kulturno-gospodar-skega razcveta neizprosno minili, je kljub temu vsakemu radovednežu, ki se poda na dunajske ulice, dano preizkusiti in naužiti se edinstvene atmosfere, ki jo je mogoče uživati v tem milijonskem mestu. Krasno opevana modra Donava se mirno dotika živahnega dunajskega centra, na številki 54 na PraterstraBe še stoji StrauBovo stanovanje, sredi mestnega parka kraljuje kip skladatelja z violino v rokah. Po vsem mestu pa so razpršeni sledovi StrauBa in njemu sodobnih skladateljev. Na praznovanje 100-letnice smrti Johanna StrauBa ml. (rodil se je na Dunaju 25. oktobra 1825, tam pa umrl 3. junija 1899) se je Dunaj slovesno pripravil na ta proslavljanja, ki so za Dunajčane pravi jubilej. V vseh gledališčih, muzejih, in kavarnah je že dalj Časa mrzlično: na ogled so razstave (uradno razstavo so pripravili v Historisches Museumu), na voljo so najrazličnejši koncerti (med katerimi bi omenili vsaj Open Air Gala z Dunajskimi filharmoniki pod vodstvom Zubi-na Mehte na trgu Heldenplatz in opereto »Die Fledermaus« z Dunajskimi simfoniki pod taktirko Nikolausa Harnoncourta). Ob tem pa velja še poudariti, da se je glasbeno založništvo Barenreiter po natančnih raziskovanjih in mu-zikoloških posvetovanjih lotilo katalogacije StrauBovih del, katerih število se je po odkritju novih partitur znatno povišalo. V tem trenutku šteje StrauB-Edition skupno 651 del, med katerimi je 189 valčkov, 198 polk in 17 operet. Tisti, ki si ne morejo privoščiti izleta na Dunaj, pa se s StrauBom lahko spoprijaznijo preko trajnih zvočnih zapisov na GD-plošCah. Najboljše izvedbe nam podajajo slavni VViener Philharmoniker, pred katerimi so se zvrstili bolj ali manj specializirani dirigenti: od živahnega Willyja Boskovske-ga (založba Decca) do uravnovešenega Lorina Maazla preko novejših doživetih interpretacij Claudia Abbade (oba Deutsche Grammophon) in Riccarda Mutija (Philips), ne da bi pozabili natančnega Herberta von Karaj ana z Berlinskimi filharmoniki (Deutsche Grammophon). Toliko slave in priljubljenosti si je Johann StrauB pridobil, ker je znal s svojim preprostim in dostopnim glasbenim izrazom zadovoljiti tako visoke buržuaz-ne kroge kot preproste ljudi. Na note njegovih slovitih valčkov so vsaj enkrat zaplesali nemara vsi. Pa tudi veliki skladatelji prejšnjega stoletja so ga cenili in spoštovali. Richard VVagner je StrauBa svojCas označil za »najbolj muzikalnega duha v Evropi«. S Franzem Lisztom je bil v velikem prijateljstvu in od njega je Črpal navdih za večjo orkestralno dodelanost valčkov. V StrauBovo stanovanje je rad zahajal Johannes Brahms, ki je Johannu še posebej zavidal skladbo »Na lepi modri Donavi«. O sposobnostih StrauBovega orkestra pa je v nekem članku zapisal Hector Berlioz, ki je poudaril navdušenje in natančnost pri izvajanju. Kljub neštetim pohvalam pa se kot skladatelj Johann StrauB vendar ni zaprl v slonokoščeni stolp: kot glasbenik se je s svojo violino še naprej preizkušal po lokalih. In Čeprav je pogosto namenoma igral tako rekoC »za ljudi«, je vsako svojo interpretacijo znal povzdigniti na visoko umetniško raven. In v tem je tudi njegova vrednost: pri Straufiu se kmečki Landler istoveti z luksuznim valčkom, ljudska glasba nepretrgano prehaja v klasicistično orkestracijo. Vse to pa je vpleteno v mrežo tistega občutenega lirizma, ki napaja vsako notno stran dunajskega mojstra ter s svojo očarljivostjo in prikupnostjo zapeljuje srce slehernega poslušalca. AJ Opera baroque. Filmski večer je obsegal še štiri videe, vezane na prireditev »Postaja Topolove«. Na programu so bili »Stazione di Topolo« Carla Delveda iz leta ’97, Axis Mundi SreCa Dragana (’94), Ash- italijanska nagrada slovenskemu. slovaropiscu Ob 53. obletnici razglasitve Italijanske republike je prejel nagrado profesor Sergij Siene, avtor Velikega italijan-sko-slovenskega slovarja, ki ga je izdalo založništvo literature DZS. Omenjeni slovar zapolnjuje vrzel med jezikoma narodov, ki ju sicer veže dolgo obdobje kulturnega, duhovnega, umetniškega in gospodarskega sosedstva. Kot sodobno in praktično zasnovano leksikalno orodje temelji slovar na modernem pisnem in živem pogovornem jeziku, vključuje pa tudi izrazje iz tehničnih, znanstvenih, gospodarskih in pravnih strok, dodajajo v sporočilu iz založbe. Slovar na približno 1300 straneh prinaša več kot 80.000 glavnih geselskih in podgesel-skih iztoCnic. Dokaj bogato je obdelana tudi sodobna frazeologiji' Ob dejstvu, da je najtežje prevajati iz civilizacijsko, geografsko, časovno in duhovno sorodnih jezikov, ker smo sodobniki tu nekaj bolj občutljivi, velja omeniti, da je šele z izidom tako pomembnega leksikografskega dela m0' goce nazorno videti, koliko in kje se jezikovna sistema sosednjih (a ne tudi sorodnih) jeziko zbližujeta, kje P razhajata. (STA) (’99, r. Atlantio TURČIJA / SOJENJU KURDSKEMU VODITELJU NOVICE Ocalan je zavrnil vse točke 139 strani dolge obtožnice Za nekatere poboje naj bi bile krive odpadniške skupine PKK V požaru v Indiji umilo najmanj 32 ljudi NEW DELHI - V silovitem požaru, ki je izbruhnil na nekem trgu v New Delhiju, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 32 ljudi, so sporočih viri v tamkajšnji bolnišnici. Število žrtev bo še višje, saj je 40 ljudi v kritičnem stanju. Skupno je bilo ranjenih okoli sto ljudi. Požar je izbruhnil potem, ko so v skladišču nekega transportnega podjetja eksplodirali kemični izdelki, močan veter pa je nato ogenj bliskovito razširil na gosto naseljeno četrt Lal Quan v starem delu mesta. IMRALI - Po prvem dnevu procesa, ko je kurdski voditelj Abdulah Ocalan pozival k miru, je včerajšnji dan na sojenju voditelju PKK potekal v znamenju rušenja posameznih točk obtožnice. Zaprt v z neprebojnim steklom ograjenem prostoru je Apo zavrnil obtožbe iz 139 strani dolge obtožnice in poudaril da PKK ni kriva za pokol vojakov leta 1993, ko je bilo ubitih 33 turških vojakov. Pokol so po Ocalanovih besedah proti njegovi volji zakrivili pripadniki odpadniških skupin PKK, ki so zapustili njegovo gibanje. Isto trditev je Ocalan ponovil v zvezi z umorom švedskega premiera Olafa Palmeja. Tudi za njegovo smrt naj bi bili krivi odpadniki, ki so delovali povsem avtonomno. Ocalan pa je precej besed namenil tudi ravnanju turških sosed in dejal, da si Grčija, Sirija in Iran zatiskajo oči pred delovanjem Kurdske delavske stranke. Ocalano-ve izjave je posredovala turška televizijska postaja TRT, ki poleg uradne agencije Anatolija edina lahko posreduje podatke o zaslišanjih v sodni dvorani na otoku hnrali. Na vprašanje sodišča, kako se je PKK oskrbovala s težkim orožjem, je Ocalan odgovoril, da ji je pri tem pomagala Grčija, obenem pa je zavrnil uradne stike z oblastmi v Atenah. Kurdski voditelj je še dejal, da ima PKK v Iranu svojo bolnišnico, Vendar prav tako nima stikov z uradnim Teheranom. V zvezi s Sirijo pa je povedal, da ta ni uradno podpirala delovanja PKK, da pa njenih aktivnosti tudi ni preprečevala. Po njegovem mnenju pa šta tako Grčija kot Sirija želeli izkoristiti PKK. Med svojim zagovorom pa je Ocalan tudi včeraj govoril o miru: »Obdobje uporov je mimo in za nasilje v demokratični državi ni prostora. Sam bi rad s svojimi sposobnostmi pripomogel, da se jezik nasilja nikdar več ne vrne. Zato se ta sodni proces lahko spremeni v najpomembnejši mirovni proces v zgodovini Republike Turčije, kjer bodo vse tragedije in trpljenje le še trpek spomin, Kurdska delavska stranka pa bo postala zgolj politična stranka in del demokratične republike.« Kurdski voditelj je tudi poudaril, da PKK ni nikoli imel stikov z italijanskimi Rdečimi brigadami, kot tudi ne z drugimi terorističnimi organizacijami, kot so ha, Eta ali japonska Rdeča ara-mada. Zanikal je tudi, da bi Kurdi imeli stike s Hezbolahom in ekstremističnimi levičarskimi organizacijami v Turčiji. Glede regularnosti samega procesa pa mnenja niso povsem enotna. Predstavnik Sveta Evrope na procesu, Avstrijec VValter Schwimmer, ki je v ponedeljek prisostvoval začetku sojenja, pravi, da nima razlogov, da ne bi verjel v korektnost predsednika sodišča. Drugačna so mnenja v Italiji. Premier D’Alema ne skriva svojega prepričanja, »da je proces v nasprotju s civilizacijski- EU / KMETIJSTVO Belgijsko živilsko moko je treba umakniti iz prodaje DRESDEN - Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je po tridnevnem neformalnem sestanku kmetijskih ministrov EU v Dresdnu poudaril, da bi lahko bil prvi korak pri reševanju problema uporabe živalske nioke s kancerogeno snovjo dioksin pri vzreji perutnine umik zastrupljene moke iz prodaje in 3 perutninskih farm. Nemški minister za go-spodarstvo Karl-Heinz bunke pa je po srečanju dejal, da Nemčija zaradi Škandala z dioksinom raz-Biišlja, da bi v sili na last-Bo pest uvedla prepoved uvoza belgijskih proizvodov iz piščančjega mesa. belgijsko ministrstvo za knietijstvo pa sedaj anali-"dra še svinjsko meso. Ob-slaja namreč določen sxUb, da so z dioksinom okužena tudi krmila za svinje. Francosko kmetijsko ministrstvo je prepovedalo prodajo perutnine na kakih 30 perutninskih farmah na sevem Francije, ki so perutnino pitale z živalsko hrano, uvoženo iz Belgije, ki bi utegnila vsebovati dioksin. Nizozemski proizvajalec živalske hrane Hendrbc pa je zaradi afere z zastrupljeno belgijsko perutnino 500 rejcem prašičev in 50 izvoznikom perutnine ukazal, naj prekinejo oskrbo klavnic po državi. Švica je prepovedala prodajo desetih ton piščancev, uvoženih iz Belgije, ki bi lahko vsebovali dioksin. Grške oblasti pa so zasegle sedem ton zmrznjene perutnine ter 1, 5 tone jajc in drugih perutninskih izdelkov, uvoženih iz Belgije. Abdulah Ocalan je včeraj zavrnil vse obtožbe (Telefoto AR) Med umikom z juga Libanona ubita vojaka proizraelske milice JEZZINE - Med pripravami za umik Vojske južnega Libanona (ALS) iz kraja Jezzine na jugu Libanona sta bila ponoči in včeraj zjuhaj ubita dva pripadnika te proizraelske milice, en pa je bil huje ranjen, so sporočih izraelski vojaški viri. Med umikom pripadnikov milice je na cesti med vasjo Rum in krajem Jezzine eksplodirala bomba. Odgovornost toine Lahad, je napovedal, da bo njegova milica »v torek začela umik, ki bo trajal od 10 do 15 dni«. Litovski predsednik imenoval novo vlado VDLNIUS - Litovski predsednik Valdas Adamkus je imenoval novo vlado pod vodstvom Rolandasa Paksasa. Sest ministrov in premier nove vlade so člani Konservativne shanke, dva Shanke krščanskih demokratov, eden pa je predstavnik Sredinske shanke. Pet minishov je neodvisnih. V vladi je sedem novih minishov, zunanji minister pa ostaja Algirdas Saudargas. Novo vlado mora potrditi še parlament, ki ima na voljo 15 dni za razpravo o njenem programu, ki jo bo nova vlada predstavila v sredo. za napad je že prevzel prohanski Hezbolah. Poveljnik ALS, upokojeni libanonski general An VATIKAN / ZGODOVINSKI PAPEŽEV OBISK V ARMENIJI Papež Janez Pavel II. danes v Erevan, nato pa na Poljsko V svojo domovino se vrača že osmič - Prvi obisk leta 1979 Na Pilskupskem trgu v Varšavi, kjer bo papež Janez Pavel II. daroval mašo, so v teku še zadnja dela (AP) mi načeli evropskega pravnega reda,« od zunanjega ministra Dinija pa je zahteval, da od Turčije doseže, da bo lahko tudi italijanska delegacija prisostvovala procesu. Tudi vzdušje, v katerem poteka proces, je skrajno napeto. Turška policija je na istanbulskem letališču napadla člane italijanske mirovne delegacije, ki je bila v Turčiji, »da bi izrazila solidarnost s kurdskim ljudstvom in Ocalanom.« Tudi nekateri sorodniki padlih turških vojakov niso nič kaj spravljivo razpoloženi in zahtevajo smrtno obsodbo za Ocalana, včerajšnji turški tisk pa kurdskega leaderja obtožuje, da je njegovo kesanje prišlo prepozno in se sprašuje, v kolikšni meri je iskreno. TIENANMEN Kitajska svari pred obletnico pokola PEKING - Kitajska je pred deseto obletnico krvave zadušitve demokratičnega gibanja leta 1989 v Pekingu posvarila pred morebitnimi aktivnostmi ob spominu na žrtve. Zunanje mini-strstvo je take akcije označil za prevratniške. Vprašanj glede zahtev po odškodninah družinam žrtev pokola, do katerega je prišlo 4. junija leta 1989, se je predstavnik ministrstva izognil. Pred desetimi leti je vlada »sprejela primerne in odločne ukrepe, ki so bili potrebni za razvoj in stabilnost države«, je še menilo ministrstvo. VARŠAVA, EREVAN -Papež Janez Pavel II. danes začenja najdaljšo turnejo, v okviru katere bo prvič obiskal Armenijo, že osmič pa svojo domovino Poljsko. Ravno 20 let po prvem obisku v domovini bo papež 5. junija znova obiskal Poljsko. Takrat, leta 1979, je bil prvi obisk vrhovnega poglavarja katoliške cerkve v socialistični državi prava senzacija in množice ljudi so prišle poslušat novoimenovanega papeža. Njegov nastop je za številne opazovalce pomenil ključni henutek političnega preobrata na Poljskem - tam je bila zasejana kal za prvi neodvisni sindikat v nekdanjem vzhodnem bloku in tako posredno tudi za zlom komunizma. Zgodovinsko pomemben bo tudi obisk v Armeniji, saj bo zaznamoval 2000-letnico Kristusovega rojstva in 1700-letnico krščanstva v Armeniji. Janez Pavel II. v to nekdanjo sovjetsko republiko na Kavkazu prihaja na povabilo armenskega patriarha Katolikosa Garegi-na L, ki je bil v Vatikanu marca letos in decembra 1996. Papež se bo sestal tudi z armenskim predsednikom Robertom Kočarjanom. Na programu obiska, ki ga bo zaključil v petek, 4. junija, so molitve v Ečmiadzinu ter obiska spomenika žrtvam turškega genocida leta 1915 in bolnišnice v Ašotsku, ki je bila zgrajena po pohesu leta 1988 s pomočjo denarja iz Vatikana. Osrednja tema papeževega najdaljšega, kar 13-dnevnega obiska na Polj- skem, bo enotnost. Vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve bo obiskal več kot 20 mest in na zgodovinskih krajih po vsej državi počastil najbolj slavne trenutke Poljske in papeštva v zadnjih dveh desetletjih. Program obiska je zelo obsežen, saj želi papež uresničiti cilj, da bo v času papeževanja obiskal vseh 40 škofij te pretežno katoliške države. Obisk se bo začel v baltskem pristaniškem mestu Gdansk, kjer se je tudi s pomočjo Karola VVojtile rodila Solidarnost. Papež bo nato 11. junija spregovoril obema domovoma poljskega parlamenta, kar bo njegov prvi nastop v nacionalnem parlamentu. Doslej je namreč obiskal Evropski parlament (1988) in Združene narode (1995), pred nacionalnim parlamentom pa še ni nastopil. Janez Pavel II. se bo med obiskom srečal s predstavniki poljske vlade, sodniki, verskimi voditelji in tujimi diplomati. Na srečanjih in v nagovoru parlamentu se bo zavzel za krepitev nacionalne in verske enotnosti ter skušal odpraviti dvome glede približevanja Poljske Evropski uniji. Kot je povedal Koprovvski, želi papež pokazati, da demokratičen narod živi v širokem kulturnem kontekstu ter da je pomemben element njegovega življanja verska raznovrstnost in pluralizem. Nekateri Poljaki sicer menijo, da ima cerkev preveč vpliva na vsakodnevno življenje, in nasprotujejo verskim simbolom v državnih ustanovah in verskem pouku v šolah, vendar pa papežev napovedan obisk v para-lamentu, kot kaže, ni naletel na negatievn političen odziv. Tudi nekdanji komunisti, ki so sedaj glavna opozicijska sila, bodo Janeza Pavla II. sprejeli kot rojaka, ki ga na Poljskem zelo spoštujejo, je povedal tiskovi predstavnik njihove poslanske skupine Andrzej Urbanczyk. Več kot 90 odstotkov Poljakov je katoličanov, vendar pa v novi pluralistični družbi cerkvene klopi ostajajo vse bolj prazne. Poljaki tudi zavračajo vmešavanje cerk- ve v vprašanja o konha-cepciji, splavu in zakonski razvezi. Kljub temu pa večina prebivalstva nestrpno pričakuje papežev obisk. V neki anketi je 84 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je za njih obisk pomemben dogodek. Le 13 odstotkov vprašanih obisk nekdanjega nadškofa Krakovva Karola VVojtile ne zanima. Skoraj tretjina vprašanih pa načrtuje obisk enega od 24 krajev, ki jih bo papež obiskal med turnejo po Poljski. Organizatorji sicer pričakujejo dva milijona romarjev. (STA) GORICA / V ZVEZI S SELITVIJO SPLOŠNE BOLNIŠNICE Tudi občinski svet zavrnil referendum Večina nato odobrila sklep v podporo načrtu selitve Občinski svet je pred- tretjinske večine vsaj v sinoči zavrnil pobudo za petih rajonih. Prav tako posvetovalni referendum bi bila dvotretjinska veCi-o lokaciji splošne bolniš- na potrebna tudi v obcin-nice in možnosti Cezmej- X skem svetu, nega sodelovanja z bol- Ze uvod v razpravo je nišnico v Šempetru, ?oCa- 'bil dokaj polemičen, saj sno pa je tudi odobril sklep, ki ga je predlagal svetovalec Zappala (CCD), v prid selitvi bolnišnice. Referendum so v občinskem svetu predlagali svetovalci Alessan-dro Bon (zeleni), Ottavio Romano (SKP) in Mauro Mazzoni (Občani za Evropo). Slo je za ponoven poskus, potem ko je ti. odbor garantov na občini zavrnil pobudo Zelenih za razpis referenduma na zahtevo občanov, v rajonskih svetih pa je podoben predlog sicer prejelskoraj povseod večino glasov, ne pa potrebne dvo- so se pobudniki referenduma zgražali zaradi pristranskega stališča občinskega tajnika Ginija in funkcionarke iz računovodstva: prvi je predlog sklepa opremil z odklonilnim mnenjem, sklicujoč se prav na sporno odločitev garantov, druga pa je ugovarjala, da manjka finančno kritje. Pobudniki so finančno kritje vključili v amandma k sklepu o referendumu, večina pa je sklep zavrnila in s tem jasno pokazala, da paC noCe ljudskega glasovanja o bolnišnici: po eni strani se je napireC skrivala za pomanjkanjem finančnega kritja, sočasno pa je tudi onemogočila odobritev tega kritja. Izid glasovanja, ki je bilo na zahtevo Bona tajno, je pokazal, da je v večinski koaliciji še precej nasprotovanja selitvi bolnišnice. Za referendum je namreč glasovalo 10 svetovalcev, proti 14, šest pa je bilo belih glasovnic. Ce upoštevamo, da je bila odsotna kar polovica svetovalcev Oljke (z njihovo prisotnostjo bi dosegli relativno večino za referendum in vsaj moralno zmago nasprotnikov selitve, Četudi ne bi prišli do potrebne dvotretjinske večine), je na dlani, da je marsikateri svetovalec iz večinskih vrst pri tajnem glaso- vanju, in torej na varnem pred pritiski strankarskih vodstev, glasoval za referendum ali se vsaj vzdržal. Sledilo je še glasovanje o Zappalajevem sklepu v podporo sehtvi, ki naj bi popravil januarski»spo-drsljaj«, ko so na isto temo prevladali transverzalni glasovi proti selitvi. Opozicija je zapustila sejo iz protesta, ker je predsednik Roldo po njihovi oceni nekorektno vključil točko na dnevni red. Večina je skušala napako popraviti s tem, da je 24 svetovalcev naknad- x no odobrilo vključitev v dnevni red, nato pa je za sklep, s katerim se občinski svet formalno podreja odločitvi dežele za selitev, glasovalo 21 svetovalcev večine. POKRAJINA / VODITELJI ENEL Kaj se obeta z liberalizacijo eletričnega trga Problem distribucije v Gorici V naslednjih mesecih se obetajo pomembne novosti tudi v goriški pokrajini v okviru izvajanja zakonskega odloka št. 79 o liberalizaciji električnega tržišča. O njih je tekla beseda na srečanju na goriški pokrajini, ki so se ga udeležili v imenu pokrajinske uprave predsednik Brandolin in podpredsednik Brancati, v imenu družbe ENEL pa njen deželni delegat Volpato ter ravnatelj tržiške termo-centrale Voltan. Zakonski odlok št. 79 predvideva, da bi družba ENEL morala prodati del svojih proizvodnih struktur, konkretno v našem primeru elektrarne, ki bi bile v stanju proizvesti najmanj 15 tisoC MW. Predsednik Brandolin je predstavnike ENEL vprašal, ali so že pripravih načrt v tem smislu. Deželni delegat Volpato pa se s tem v zvezi ni hotel veliko odpeti, češ da so načrti ENEL še vedno oviti v najstrožjo poslovno tajnost. Ze omenjeni zakonski odlok predvideva nadalje, da bi moralo za distribucijo elektrike na območju ene občine skrbeti najveC po eno podjetje. To odpira problem zlasti na območju goriške občine, kjer poleg ENEL za distribucijo elektrike skrbi tudi Mestno podjetje za storitve (AMG). Očitno bosta morali podjetji najti dogovor. Na srečanju na Pokrajini je bil govor tudi o sodelovanju med družbo ENEL in raznimi krajevnimi elektriškimi podjetji za izboljšanje storitev na tem področju. NOVICE Goriški avtoprevozniki vse bolj zaskrbljeni V teh dneh se je zbrala skupina avtoprevoznikov, ki so včlanjeni v Združenju industrijcev goriške pokrajine, ter razpravljala o perečih problemih, s katerimi se spopada ta sektor pri nas. Načelnik skupine Fulvio Gianesini je v svojem poročilu med drugim ožigosal dejstvo, da se»nekateri tuji avto-prevqzniki«vse bolj poslužujejo ponarejenih dovolilnic za bilteralni tranzit. Goriški avtoprevozniki zahtevajo, naj pristojni organi poostrijo nadzor. Gianesini pa je izrazil predvsem veliko zaskrbljenost zaradi padanja prometa vsled vojne v Jugoslaviji. To negativno vpliva tudi na promet z Makedonijo, Bolgarsko, Madžarsko in Hrvaško. Goriški avtoprevozniki bodo poskušali dobiti javne prispevke za prebroditev sedanje težke faze. Predstavitev dveh zanimivih knjig o zgodovini naših krajev Goriška knjižnica Franceta Bevka in Goriški muzej vabita nocoj ob 20. uri v grad Kromberk pri Novi Gorici na predstavitev knjig Slovenska osamosvojitev v letu 1918 in Komu Trst, Slovenci in Italijani med dvema državama. O prvi knjigi bo spregovoril avtor dr. Jurij Perovšek, pri predstavitvi druge knjige, prve celostne obdelave dogajanj v letih 1945-1947 na Primorskem, pa bo ob avtorici dr. Nevenki Troha sodeloval prof. dr. Dušan NeCak. Ob tej priložnosti bodo knjigi prodajali s popustom. Med izletom v Istro umri geometer Vincenzo Miranda V Sovodnjah, kjer je živel z družino, je boleče odjeknila vest o prerani smrti geom. Vincenza Mirande. Star je bil komaj 51 let. Krogu njegovih dragih ga je v nedeljo v hipu iztrgala srena kap, ko je bil na izletu s prijatelji v Bujah v Istri. Geom. Miranda se je priselil v Sovodnje, kjer je stanoval v Prvomajski ulici. Bil je zelo poznan, saj je bil v prejšnjih letih načrtovalec številnih javnih del v tej in drugih bližnjih občinah, veliko pa je delal tudi za zasebnike. Poleg žene zapušča sina Artura, ki je prevzel očetov poklic, in hčerko Eleno. Pogreb bo najbrž v petek ali soboto, Cim bodo urejeni birokratski posto-pi za prenos trupla, ki leži v mrliški veži v Umagu. Vaje na strelišču pri Doberdobu Občina Doberdob nam je posredovala informacijo o razporedu orožnih vaj na vojaškem strelišču nad Selcami v mesecu juniju. Vaje bodo danes nato pa še 7., 9., 10,15., 17., 18., 22., 24. in 25. junija vsakič med 8.30 in 17.30. V tem Času je prepovedan dostop na območje strelišča, ki bo označeno z rdečimi zastavicami in zastraženo. Policija prijela skrivača iz Ligurije Agenti goriške policije so v noči na torek izsledili v nekem mestnem prenočišču 33-letnega V.G. in 58-letnega S.S. iz Ligurije, ki sta bila obsojena v La Spezii vsak na 2 leti 7 mesecev in 21 dni zaporne kazni zaradi kraje, posesti orožja in razpečevanja mamil. Pri njiju so agenti našli tudi »zanimiv material«. GORE/NEZGODA Kotaleča se skala v dekle V ponedeljek se je med potekom slovenskega državnega prvenstva jadralnega padalstva pripetila nesreča blizu vzletnega mesta na Kobariškem stolu pri Kobaridu. Nekaj po 13. uri so se iz neznanih razlogov po pobočju začele kotaliti skale in ena izmed njih je zadela v 21-letno študentko Katjo D. iz okolice Kranja, ki se je pripravljala na spust. Skala je močno udarila v dekle ter jo vrgla kakih 5 metrov nižje po pobočju. Resno ranjeni Katji D. so nudili prvo zdravniško pomoč reševalci iz Tolmina, nato pa jo je odpeljal helikopter SV v Klinični center v Ljubljano. Tri predstavitve kandidatnih list Nadaljujejo se predstavitve kandidatnih list za občinske volitve v treh slovenskih občinah. Nocoj so na vrsti kar tri predvolilna srečanja. V Sovodnjah, kjer je lista Občinske enotnosti sinoči predstavila županskega kandidata Igorja Peteja-na, kandidate za občinski svet in upravni program, bo nocoj ob 20. uri v sejni sobi občinskega sveta predstavitev liste Skupaj za Sovodnje. Navzoči bodo županski kandidat Vlado Klemše in kandidati za občinski svet, ki bodo predstavili volilni program novoustanovljene skupine, ki se letos prvič predstavlja na občinskih volitvah. Stranka Slovenske skupnosti prireja nocoj dve predstavitvi svojih kandidatov in programov. Ob 20.30 bosta v občinski sejni dvorani v Doberdobu deželni predsednik SSk Bernard Špacapan in tajnik Andrej Berdon predstavila župansko kandidatko Martino Pahor in kandidate za občinski svet. Ob 21. uri bo v Sedejevem domu v Ste ver j a-nu predstavitev tamkajšnje kandidatne liste z županskim kandidatom Hadrijanom Corsijem na Čelu. Pozdravila bosta deželni tajnik Andrej Berdon in pokrajinski tajnik Aleš Figelj. KOBARID / V PONEDELJEK MED RAFTINGOM Čeha utonila v Soči KINO GORICA VTITORIA1 17.30-20.00-22.20 »The matrbc«. I. Kea-nu Reeves in Carie-Anne Moss. vrrroRiA 318.15-20.15- 22.10 »Harem suare«. Rež. Ferzan Ozpetek. CORSO RdeCa dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Letters from a killer«. L Patrick Swayze. Modra dvorana: 18.00-20.00-22.15 »Terapia e pal-lottole«. I. Robert De Niro in Billy Cristall. Rumena dvorana: 17.30- 19.45- 22.00 »Ed TV«. I. Matthew Mc Conaughey. TRZtC EKCELSIOR 17.45-20.00- 22.10 »Attacco al potere«. PRIREDITVE V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v petek, 4. junija, ob 20. uri, Časnikar in zgodovinar Marko Wal-tritsch, predstavil svojo knjigo z naslovom SOVODNJE SKOZI CAS. Vabljeni! Pe KONCERTI V vodah Soče sta v ponedeljek pri Trnovem nad Kobaridom med raf-tingom utonila dva češka državljana. Truplo enega so že istega dne našli, drugega pa še vedno pogrešajo. Ugotovljeno mrtev je 50-letni Ladislav Caharvat, po-grešanec pa 51-letni Flo-rian Jiri. Moška sta bila v 12-clanski skupini čeških turistov, ki so prišli na Kobariško, da bi se spustili po gornjem toku SoCe. S seboj so s Češke pripeljali tudi dva gumijasta Čolna oziroma rafta. Z njima so se spustili v ponedeljek okrog 10.30 v Čezsoči v smeri proti Kobaridu. Okrog 15. ure so prispeli do parkirišča pri kampu Trnovo ter nameravali izstopiti iz reke na istopa-lišču, ki je resnici na ljubo namenjeno za kajakaše. Prav tu pa se je zgodila tragedija. V tem delu je SoCa že dokaj deroCa. Prvemu raftu s 6 Cehi na krovu se ni uspelo ustaviti pri izstopališCu.Voda ga je odneska kakih 150 metrov niže. Posadka je tedaj hotela raft obrniti in ga je zaplejala pravokotno na strugo reke. Pri tem pa je trčila v sklalo in modri tok je gumijasti Čoln prevrgel. Vsi elani posadke so popadali v vodo. Štirje so odplavali na brežje, dva pa sta se izgubila. Tudi drugi raft je doživel podobno usodo. Obtičal je med dvema skalama in se prevrnil, toda v tem primeru je k sreči uspelo priplavati na breg vsem, ki so bili na njem. Rešenci so takoj zaceli iskati pogrešana Cahar-vata in Jirija. Ker pa ju niso mogli najti, so ob- vestili klub Alpin Ac-tion s Trnovega, ki je sprožil alarm. Kmalu za tem so začeli pregledovati strugo SoCe na območju nesreče kajakaši Alpin Actiona ter nato še pripadniki Gorske reševalne službe, gasilci in potapljači iz Kanala. Neki kajakaš, in sicer Miha Zamuda iz Bovca, je okrog 20.30 v nekem tolmunu kake 3 km pred Kobaridom našel truplo enega izmed pogrešanih, se pravi Ladislava Caharvata. Drugega po-grešanca pa so iskali tudi včeraj skoraj ves dan, a brez uspeha. Zaradi naraslega vodostaja so iskanje v popoldanskih urah prekinili. Zal pa ni skoraj nobene možnosti veC, da bi ga našli živega. Omenimo naj, da je bil prav pogrešani Flo-rian Jiri neformalni voditelj skupine. GLASBENA MATICA Gorica vabi na ZAKLJUČNI PRODUKCIJI, ki bosta: v četrtek, 3. junija, v Kulturnem domu v Sovodnjah; v petek, 4. junija, v Glasbeni sobi (MuCeniška ulica, 6) v Doberdobu. Obe produkciji bosta ob 18. uri. SKSRD TR2IC prireja v sklopu revije »Monfalcone-state« koncert partizanskega pevskega zbora Finka Tomažiča v soboto, 5. junija, ob 21. uri na trgu Republike v Tržiču. Točni poslušalci bodo lahko sledili glasbi v udobnih sedežih. V slučaju slabega vremena koncert odpade. Vstop je prost. Vabljeni! KD SKALA - GABRJE vabi na Koncert na borjacu v soboto, 12. junija, ob 20.45 na prireditvenem prostoru v Gabrjah. Nastopil bo moški pevski zbor Skala Gabrje pod vodstvom Mirana Rusije ter, kot gost, mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Sa-leža. OBVESTILA KNJIŽNICA D. FEIGEL obvešča, da bo od 7. junija do 17. septembra odprta po poletnem umiku: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo tajništvo odprto vsak torek in Četrtek, od 9. do 13. ure. V DIJAŠKEM DOMU bo od 14.6. do 23.7. in nato še od 30.8. do 10.9. SLOVENSKO POLETNO SREDISCE. Odprto bo od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30. Otroci bodo v središču ob igri, delu in športnih dejavnostih preživeli nepozabne dni. Za otroke iz sovodenjske in do-berdobske občine bo urejen prevoz. Prijave (število mest je omejeno) v Dijaškem domu tel. 0481/533495. 3 ŠOLSKE VESTI OTROCI VRTCA in OS V ROMJANU vabijo na zaključno prireditev v petek, 4. junija, ob 17.30 v športni palači Filiput v Ronkah. Predstavili bodo tudi brošuro: Igra s knjigo -v likovni delavnici z ilustratorko Jasno Merku. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v Ul. Malta 2. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija ter za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija. SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da bo poletni seminar slovenskega jezika in kulture za slovenske šolnike v Italiji, ki ga prireja ministrstvo za šolstvo in šport RS skupaj z zavodom za šolstvo RS, od 22. do 27. avgusta v Kranju (hotel Creina). Za šolnike z Goriškega je rezerviranih 10 mest. Interesenti naj do 30. junija predložijo prošnje na ravnateljstvih. IZLETI KSD KRAS vabi na izlet na avstrijsko Koroško v soboto, 12. junija. Vpisovanje in informacije pri Vandi Vižintin (tel. 0481-78241) od 17. do 19. ure do 5. junija. SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL iz Doberdoba obvešča, da je bil izlet na jezera Maggiore, Lugano in Orta prenešen na 3., 4. in 5. september. Vpisovanje pri Mili- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo 8-dnevni avtobusni izlet v Miinchen, Niimberg, Hamburg, Oslo in Kobenhavn od sobote, 10. julija dalje. Prijave do konca junija na sedežu društva (ob sredah od 10. do 11. ure) ali pri poverjenikih. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garza-rolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manh° 14/B, tel. 480405. POGREg! DANES: 12.45, Guglielmo Visintin iz bolnišnice sv. Jj1 sta v Ronke; 13.15, Teredo Movia iz splošne bolniške v Zagraj. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 OPČINE / 23. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA S skupnimi močmi je treba poiskati pot iz krize zaradi vojne na Kosovu Pečenik: »Združenje je zelo aktivno na gospodarsko-političnem področju« TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje je zelo aktivno na številnih področjih, Se najbolj pa sedaj, ko so zaradi vojne na Balkanu mnoga podjetja v krizi. Pomembno je tudi dejstvo, da so vse javne ustanove priznale Združenje in ga enakopravno vključile v gospodarsko-politična dogajanja skupno s sorodnimi stanovskimi organizacijami. SDGZ je navezalo stike s pristojnimi ministrstvi, da bi pomagali podjetjem v težavah, sektor trgovine na drobno pa mora biti glede na novi deželni zakon o trgovini pripravljen na vsako spremembo tržišča in prilagoditi ponudbo novonastali situaciji. Konkretno je treba tudi misliti na skupne nastope v bodočem velikem distribucijskem centru, ki bi moral nastati ob meji in izrabiti pravi trenutek, da ne bi zamudili še zadnje priložnosti. To so nekateri izmed glavnih poudarkov 23. občnega zbora SDGZ, ki je bil v ponedeljek zvečer v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na srečanju, ki je bilo izrazito delovnega značaja, so predstavniki Združenja predstavili prisotnim zajeten pregled delovanja, ki ga je SDGZ opravilo v zadnjih šestih piesecih od 22. rednega in izrednega občnega zbora novembra lani ter decembrske seje novega deželnega predsedstva do strokovnega posveta o davku na dodano vrednost v Portorožu in drugih številnih pobud. Na občnem zboru je imel glavno poročilo predsednik SDGZ Marino Pečenik, ki je v svojem uvodnem posegu podčrtal potrebo po analizi odprtih problemov. Kot je povedal, so novembra lani pri Združenju z zadovoljstvom ugotavljali, da se je delovanje slovenskih podjetij na tradicionalnih območjih bivše Jugoslavije vnovič okrepilo, sedaj pa so posli zamrznjeni zaradi konflikta na Balkanu. Slednji je zadal udarec kratkomalo vsem dejavnostim, od mednarodnega sektorja in prevozov do male trgovine in gostinstva. Pečenik je obsodil konflikt, v katerem »so največje žrtve tisti, ki so najmanj krivi«. V vzhod-nib državah pa se po njegovih besedah še ni uveljavila tržna miselnost, zaradi česar čaka SDGZ še mnogo dela. Odnosi z Republiko Slovenijo so taki kot pred šestimi meseci, tako da ohranja Združenje dobre stike z Obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije. Predsednik SDGZ je vsekakor podčrtal, da z ostalimi državnimi organi še niso vzpostavili »optimalne dialektike, ki bi morala obstajati med matico in domovino.« Govor je bil nato o stikih, ki jih ima Združenje z javnimi upravami, katere so SDGZ priznale kot polnopravnega člana gospodarske in politične stvarnosti. Pečenik je nato z zadovoljstvom pozdravil tesno sodelovanje med krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter izrazil upanje, da bo prišlo v kratkem do enega samega telesa, ki bo predstavljalo celotno manjšino, ob tem pa je ugotovil, da je v njunih delovnih programih premalo prisotno gospodarstvo. Pečenik je nato omenil povezovalno vlogo SDGZ pri nastanku združenj na Tržaškem, kot je PIT, zaustavil se je tudi na problemu izvolitve vodstva Trgovinske zbornice. Združenje vlaga nadalje s podjetjem Servis veliko truda v Benečijo, , aktivno je tudi, kar zadeva evropske programe, tržaški načrt Urban, preustroj deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA, projekt Interreg in probleme, vezane na vstop Slovenije v EU. Po predsednikovem poročilu je predsednica nadzornega odbora Marija Marc ocenila delovanje SDGZ kot zelo zadovoljivo in dejala, da bi morali seje vsaj enkrat letno prirediti v Benečiji. Po razpravi so odobrili obračun 1998 in proračun 1999, nakar je predsednik sekcije za mednarodno trgovino Edi Ferluga opozoril na probleme, ki jih imajo podjetja zaradi kosovske krize. Kot je med drugim povedal, je minister za zunanjo trgovino Piero Fassino ustanovil urad za proučitev posledic vojne in za pripravo ustreznih posegov za ublažitev ško- de, ki so jo utrpela podjetja. Predsednik sekcije trgovine na drobno Ervin Mezgec je v svojem posegu opozoril na velike spremembe, ki jih bo vnesel novi deželni zakon o trgovini. Poudaril je, da je treba s skupnimi močmi izkoristiti vse dane možnosti. Prihodnost je neznanka, po predvidevanjih pa bo padec poslovnega obsega 9-odstoten. Naj omenimo, da so na občnem zboru razdelili tudi knjigo, ki jo je izdala družba Nomisma. Pri tem je sodelovalo tudi Združenje, delo pa zaobjema študijo o perspektivah za razvoj trgovine na Tržaškem. Aljoša Gašperlin Na sliki (f. Kroma): Vojko Kocjančič, Marino Pečenik in Marija Marc TARIFE / DRUGA FAZA V FIKSNI TELEFONIJI Uporabniki proti podražitvam Združenja potrošnikov napadajo authority in grozijo s stavko RIM - Le dobre štiri mesece po zadnjem telefonskem »škandalu«, ko so upravljale! mobilne telefonije čez noč zvišali tarife za klice s fiksnega na mobilni telefon, se uporabnikom obetajo nove podražitve, tokrat v fiksnem mestnem prometu. Impulzi bi se morali skrajšati, naročnina pa podražiti - napovedujejo dobro obveščeni, čeprav neuradni viri - vse skupaj Pa sodi v okvir širšega manevra za uravnavanje telefonskih tarif glede na fizično razdaljo, ki jo premostimo s klicem. Zdaj je torej na vrsti druga faza tarifnega usklajevanja, ki bi morala biti pripravljena do konca tedna, potem ko bo authority za telekomunikacije projekt orisala predstavnikom konfederalnih sindikatov, Confindu-strie in združenj potrošnikov. Prav ta združenja, ki so imela avdi-cijo včeraj, so novim podražitvam ze Uapovedala vojno, in to predvsem za-radi faz, v katere je razdeljen ves ta-rifni manever. Organizacije uporab-Uikov telefonskih storitev namreč Protestirajo, ker so najprej na vrsti Ppdražitve (telefonska naročnina naj bi npr. zvišala od 16.800 na 18.500 lir Lrusecno brez davka Iva) in šele v retji fazi prilagoditev tarif v medme-stUem in pocenitev mednarodnem prometu, kjer je Italija še vedno nad evropskim povprečjem. Združenja grozijo s telefonskimi stavkami in drugimi oblikami protesta, če bo do podražitev prišlo pred celovito uveljavitvijo manevra. V polemiko je včeraj posegel tudi minister za telekomunikacije Salvato-re Cardinale, ki sicer še ni seznanjen s podrobnostmi tarifnega manevra, vendar pravi, da je njegov namen prilagoditi tarife v Italiji z evropskimi, kar pomeni njihovo pocenitev v korist državljanov. »Manever za uravno-vešenje tarif je bil zasnovan v treh fazah, toda realizirati ga je treba v celoti. za dokončno oceno čakam, da bom seznanjen s podrobnostmi,« je dejal minister. Podobne probleme kot s telefoni imajo uporabniki tudi z avtomobilskim zavarovanjem, kjer je v bistvu propadla predvidena liberalizacija zavarovalnih tarif, ker so se poleg velikega zvišanja zavarovalnih premij znižale garancije za zavarovance. To kritiko najdemo v poročilu, ki ga je garant za za konkurenco in trg poslal v senatno komisijo za industrijo. Komisija namreč izvaja vrsto avdicij o predlogih zavarovalnih družb za približno ZO-odstotno zvišanje premij. Javna poraba maja občutno nižja kot lani RIM - Majska proračunska poraba je znašala 10.000 milijard lir, medtem ko je dosegla v enakem mesecu lanskega leta 16.380 milijard. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bila vredna 55.300 milijard, kar je za 10.700 milijard manj kot v enakem obdobju leta 1998, ko je znašala 66.001 milijardo Ih. Kot ugotavlja v tiskovni noti zakladno ministrstvo, se gibanje javnih računov izboljšuje, čeprav tehniki opozarjajo, da je letos prišlo do časovnih zamikov pri nekaterih plačilih, zaradi česar primarjava z lanskim letom ni povsem homogena. Majski rezultat je vsekakor pozitiven, kajti občutno skrčenje porabe v tem mesecu zagotavlja posebno koristno »doto« za prihodnje mesece. Generali najbogatejša po vrednosti zbranih premij MILAN - Tržaška zavarovalnica Assicurazioni Generali je po lestvici združenja italijanskih zavarovalnic ANIA za lansko leto tista kompanija, ki je zbrala največ zavarovalnih premij v Italiji, povrhu pa ji na tretjem mestu sledi hčerinska družba Alleanza. Ta pa ima primat v sektorju življenjskega zavarovanja, kjer se uvršča pred materinsko zavarovalno družbo. Med prvimi desetimi zavarovalnicami ni nobene tuje, kajti prva je komaj na 12. mestu francoska Axa, za katero se je svojčas zanimala tržaška grupa krilatega leva. Toda poglejmo si lestvico združenja Ania: na prvem mestu je Generah, druga je Ras, tretja Alleanza, četrta Ina, peta Sai, šesta Assitalia, sedma Milano Assicurazioni, osma Unipol, deveta Lloyd Adriatico in deseta Carivita. Slednja je mlada banka-zavarovalnica skupine Cariplo, ki je na 10. mestu spodrinila zgodovinsko Fondiario, medtem ko je prav tako zgodovinska turinska zavarovalnica Toro zdrknila na 19. mesto. Med prvimi petnajstimi sta od tujih družb še Commercial Union in VVinterthur. TEČAJNICE ? EVRO= 1.936. I EVRO= 1.936,27 LIRE 1. JUNIJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 1.06. 31.05. ameriški dolar 1,0434 1,0456 japonski jen 126,35 127,18 grška drahma 325,35 324,90 danska krona 7,4313 7,4318 švedska krona 8,9675 8,9680 britanski funt 0,65050 0,65240 norveška krona 8,2355 8,2375 češka krona 37,563 37,553 ciprska lira 0,57803 0,57850 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 249,20 249,64 poljski zlot 4,1575 4,1518 slovenski tolar 194,3397 193,8187 švicarski frank 1,5928 1,5943 kanadski dolar 1,5404 1,5411 avstralski dolar 1,6187 1,6074 novozelandski dolar 1,9661 1,9531 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 1. JUNIJ 1999 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0512 1,0348 britanski funt 0,6568 0,6438 švicarski frank 1,6067 1,5738 danska krona 7,5672 7,2816 norveška krona 8,4100 8,0330 švedska krona 9,1871 8,7477 kanadski dolar 1,5676 1,5098 grška drahma 341,09 296,60 japonski jen 130,60 122,70 avstralski dolar 1,6930 1,5816 slovenski tolar 203,82 193,62 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNI KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 1. JUNIJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0511 1,0308 1842 1878 britanski funt 0,6614 0,6470 2928 2993 kanadski dolar 1,5551 1,5176 1245 1276 japonski jen 128,5793 125,4979 15,06 15,43 švicarski frank 1,6108 1,5807 1202 1225 norveška krona 8,3699 8,1691 231 237 švedska krona 9,1250 8,9082 212 217 grška drahma 325,3093 318,9634 5,95 6,07 danska krona 7,5558 7,3758 256 263 avstralski dolar 1,6388 1,6048 1182 1207 slovenski tolar 198,5917 192,6636 9,75 10,05 hrvaška kuna 8,2394 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 1. JUNIJ 1999 INDEKS MIB 30:-0,90% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 1,946 -0,81 INA 2,257 +1,23 ALITALIA 2,872 +1,19 ITALGAS 4,216 +2,68 ALLEANZA 10,809 +1,52 MEDIASET 8,216 +2,68 AUTOSTRADE 7,107 +2,00 MEDIOBANCA 11,005 +2,00 BNL 2,945 -0,30 MEDIOLANUM 6,700 +1,71 COMIT 6,894 +0,29 MONTEDISON 0,853 +1,23 BCA Dl ROMA 1,404 +0,42 OLIVETTI 2,903 -1,85 FIDEURAM 5,467 +0,29 PIRELLISPA 2,670 -0,78 INTESA 4,851 -1,22 RAS 9,681 +3,31 BCA POP BS 39,860 +2,99 ROLO BCA 1473 23,160 +1,62 EDISON 8,521 +1,17 SAN PAOLO IMI 13,033 -0,26 ENI 5,981 -0,21 TIM 5,635 +1,20 FIAT 3,117 +1,03 TELECOM ITA 9,832 -0,52 FINMECCANICA 0,874 -0,38 UNICRED1T 4,609 +0,87 GENERALI 34,280 +0,70 UNIM 0,448 -1,19 mmamrn rr ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana POLITIKA / OBISK PARLAMENTARCEV SDS potrdila podporo SSk in manjšini nasploh Srečanja v Trstu, Beneški Sloveniji in na Goriškem Včerajšnje tržaško srečanje delegacij SSk in Socialdemokratov Slovenije (f. KROMA) TRST, GORICA, ČEDAD - Odnosi med matico in manjšino tudi v luči bližnjih evropskih volitev so bili glavna tema včerajšnjega tržaškega pogovora med delegacijama Slovenske skupnosti in Slovenskih socialdemokratov (SDS). Delegaciji sta vodila Andrej Berdon in Ivo Hvalica, srečanja na sedežu SSk pa sta se udeležila tudi kandidat SSk-SVP za Strasbourg Jože Pirjevec in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. Berdon, ki je SDS pozdravil kot prijateljsko stranko, je gostom predstavil kandidaturo prof. Pirjevca in gledanja SSk na zaščitni zakon za slovensko manjšino. Pozitivno je ocenil nedavno deklaracijo slovenskega parlamenta o zaščiti Slovencev v Italiji, ki jo je SSk poslala vsem italijanskim parlamentarcem. Tajnik SSk je tudi povedal, da bo južnoti-rolski predstavnik Michl Ebner, ki ima spet realne možnosti za izvolitev, v evroparlamentu zastopal tudi stališča slovenske stranke. Pirjevec, ki ima včasih vtis, da je manjšina dejansko napoto Sloveniji, je Ljubljani očital, da premalo upošteva vsestranske vloge Slovencev v Italiji. Medtem ko Italija kulturno in politično prodira na Vzhod, je Slovenija še vedno preveč sramežljiva pri obravnavanju dela slovenskega naroda, ki je ostal izven njenih meja. Tisti, ki bodo 13.junija podprli volilno navezo SVP-SSk, so po Pirjevčevem mnenju stoodstotni Slovenci, za vse ostale pa je to vprašljivo. Pahor je delegaciji SDS, v kateri je bilo kar devet parlamentarcev, obnovil zgodovino Slovencev od fašizma v bistvu do danes. V tem okviru je številne cepitve, ki so zaznamovale za- mejsko levico, označil kot razdiralne za slovensko manjšino. Danes je po njegovem skrajna levica bolj zavedna od socialdemokratske oz. t.i. reformistične levice, ki je glede zagovarjanja manjšinskih pravic preveč popustljiva, še zlasti odkar je na vladi. Ivo Jevnikar je nato gostom iz Slovenije predstavil zadnje publikacije krožka Virgil Scek. Hvalica je priznal, da uradna Slovenija še vedno preveč odmaknjeno spremlja dogajanja v zamejstvu, kar velja tudi za dobršen del slovenskih občil. Socialdemokrati bodo naredili vse, kar je v njihovi moCi, da bi se ta negativni trend ustavil, začenši z reše- vanjem konkretnih problemov, kot je npr. vidnost slovenske nacionalne televizije v FJK. Hvalica je izrazil podporo Pirjevčevi kandidaturi in voščil Slovencem v Italiji, da bi čimbolj enotno, tako v Ljubljani kot v Rimu, zagovarjali interese manjšine. Po pogovorih v Trstu je delegacija SDS v spremstvu deželnega podtajnika SSk Damjana Terpina krenila na Goriško. Najprej se je ustavila v Doberdobu, kjer si je ogledala župnijsko dvorano. Po delovnem kosilu v Standrežu pa je v Gorici obiskala Kulturni dom in Kulturni center Lojzeta Bratuža. V Kulturnem domu sta goste iz Slovenije sprejela ravnatelj Igor Komel in elan upravnega odbora Vili PrinCiC, v Bratuže-nem centru pa predseni-ca Franka Žgavec, predsednik ZSKP Damjan Paulin, elan deželnega vodstva SSO Janez Povše ter elani deželnega tajništva SSk Erika Jazbar, Aleš Figelj, Marin Brecelj in Marjan Terpin: Na srečanjih so se predstavniki SDS lahko dokaj podrobno seznanili s slovenskim kulturnim, športnim in političnim življenjem na Goriškem. V pogovorih je bila večkrat poudarjena misel, da bodo po polnopravnem vstopu Slovenije v EU med drugim odpadle mnoge pregrade, ki danes ločujejo Slovence v matični državi in v zamejstvu, kar odpira številne nove možnosti povezovnja in sodelovanja še posebno v goriškem prostoru. V nadaljevanju so predstavniki SDS obiskali dvojezični šolski zavod v Spetru, kjer sta jim predsednik zavoda Pavel PetriCiC in ravnateljica Živa Gruden orisala stanje zavoda, njegovo dosedanjo ko-licinko in kakovost rast, prostorsko stisko, obenem pa jih seznanila tudi s tem, kako naprej, saj mora slovenski otrok po končanem šolanju v dvojezičnem zavodu na italijansko nižjo srednjo šolo. Po obisku v Spetru so se gostje iz Slovenije v spremstvu gostiteljev SSk vrnili na Goriško in sicer v Steverjan, kjer jim je župan Hadrijan Corsi priredil sprejem. SLOVENIJA / KULTURNA DEDIŠČINA Projekt za oživljanje slovenskih vodnjakov Popravili bodo vodnjak pri Mevliču na Sežanskem in Fromov vodnjak na Goriškem DOMŽALE - Poslovni sistem Helios, ki je lani skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ustanovil Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, je letos poleg akcije CišCenja kraških jam in brezen podprl tudi projekt oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov. Komisija je med sedpiimi prijavljenimi izbrala dva projekta: vodnjak pri MevliCu pri vasi Lokev v občini Sežana in vodnjak v Frimovem gozdu v občini Za-lovci na Goričkem. Za oživitev obeh vodnjakov bo iz sklada dodeljen milijon tolarjev. Vodnjak pri MevliCu v občini Sežana je bil zgrajen leta 1844 iz klesanih kamnitih blokov kraškega kamna, je okrogle oblike, premera 7 metrov in podobne globine. Zaradi zahtevnejše rekonstrukcije obnove in večjih dimenzij vodnjaka je predvidena vrednost obnovitvenih del 3, 6 milijona tolarjev, od tega bo Helios prispeval dobrih 20 odstotkov, ostalo pa bo prispevala KS Lokev in krajani s prostovoljnim delom. Frimov vodnjak na Goričkem leži tristo metrov od središča naselja Zalovci in je globok pet metrov. Grofovska družina Frim ga je zgradila leta 1850 za lastne potrebe. Po načrtih, ki so pripravljeni, bo vodnjak v celoti zgrajen iz lesa. Projekt bo končan predvi- doma avgusta in bo veljal skoraj milijona tolarjev, od katerih Četrtino prispeva Helios, ostalo pa občina Zalovci. Deželna zgibanka za turiste (seveda brez slovenščine) TRST - Deželno odborništvo za turizem je skupaj z zastopniki avtocestnega podjetja in družbe Tarvisio 2006 predstavilo zgibanko, ki jo bodo letos poleti delili turistom na avtocestnih vhodih, pa tudi v sosednji Avstriji. Na včerajšnji predstavitvi je deželni odbornik Sregio Dressi poudaril, da bodo s zgibanko posredovali turistom vrsto informacij o avtocestni mreži in o turizmu nasploh: v zgibanki so tudi orisali, je pristavil odbornik, pobude ob skorajšnjem jubilejnem letu 2000, za katerega bodo konec poletja aktivirali poseben informacijski center v Palmanovi, ter kandidaturo za olimpijado leta 2006 brez meja, ki se bo odvijala na tromeji med Italijo, Avstrijo in Slovenijo (kljub temu pa se deželni upravi niti tokrat ni zdelo primerno, da bi :ljub temu pa se deželni upravi kako svojo javno tiskovino objavila tudi v slovenščini). BALATON 99 / ITALIJANSKA VOJSKA NA MADŽARSKO Včeraj vlak, danes helikopterji V Trstu sodna preiskava zaradi prekinitve železniškega prometa Pravdnišvo pri tržaškem sodišču je uvedlo preiskavo o sobotnih dogodkih na openski postaji, zaradi katerih je bil nekaj ur prekinjen ves železniški promet s Slovenijo. Sodstvu so prijavili 23 manifestantov, ki so obtoženi prekinitve železniškega prometa: kaže, da gre v glavnem zapripadnike t.i. Socialnih centrov, skrajnolevicarskega gibanja iz Veneta, pa tudi nekaterih iz Trsta. V okvim tranzita enot italijanske vojske prek Slovenije na Madžarsko bo danes slovenski zračni prostor preletela skupina petih lahkih helikopterjev vrste AB 206. Helikopterji bodo leteli na relaciji Nova Gorica-Višnja gora-Slovenska Bistrica-Maribor-Madžarska. Predvidoma ob 10.30 bodo helikopterji opravih vmesni pristanek na mariborskem letališču, kjer se bodo oskrbeli z gorivom in nato odleteli v smeri proti Madžarski, so sporočili iz Ministrstva za obrambo. TRST - Včeraj popoldne je z openske železniške postaje odpeljal zadnji od desetih konvojev z oklepnimi vozili in drugo opremo namenjeno na Madžarsko, kjer se bodo kmalu začele vojaške vaje Blatno jezero 99. Prejšnje dni so mirovniki demonstrirali proti odhodu vlakov, Ceš da gre za priprave za Natov kopenski napad na Srbijo, kar so vojaška poveljstva odločno demantirala, saj so skupne vaje napovedali že dolgo pred začetkom Natovega bombardiranja. Da bi preprečili odhod ene od kompozicij, s katero prevažajo tanke divizije Arieta za vaje brigade Pozzuolo, sta se v soboto med manifestacijo mirovnika celo uklenila na tračnice, kar pa ni trajalo dolgo, saj so policisti s kleščami preščipnili verigo. Neprimerno uspešnejša pa je bila birokracija, saj je zaradi napake na dokumentaciji (zgrešeno so zapisali mere vagonov) zadnji od desetih vlakov lahko odpeljal šele včeraj. LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA KOROŠKE ENOTNE LISTE S Haiderjem se položaj manjšine slabša EL poziva Slovenijo, naj izkoristi vsako priložnost in naj pritiska na Avstrijo LJUBLJANA - Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem po izvolitvi voditelja koroških svobodnjakov (FPO) Jorga Haiderja se slabša, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil deželni tajnik Enotne liste (EL) Bernard Sadovnik. Znano je, da je Haider nedavno preklical razpis za ravnatelje štirih ljudskih šol v dvojezičnih občinah. V razpisu je bilo kot pogoj navedeno tudi znanje slovenščine, kar je koroški deželni glavar ocenil kot nepotrebno. Koroški Slovenci po besedah Sadovnika občutijo tudi zadržanost Slovenije do svoje manjšine na Koroškem. Menil je, da ni pripravljenosti slovenske vlade, da uresniči resolucijo, ki jo je sprejel slovenski parlament. Po napovedih Sadovnika bo število dvojezičnih Slo- vencev ob takšnih pogojih zelo nazadovalo. V naslednjih desetih letih naj bi tako bilo le še 7.000 do 8.000 koroških Slovencev. EL vidi rešitev v skupnem politič- nem nastopu, izboljšanju prometne infrastrukture in predvsem v gospodarskih vzpodbudah. Uresničevanje samo ustavnih dolžnosti je premalo, potrebujemo vsebinska Poslanec Frischenschlager kritičen do Haiderja CELOVEC - Avstrijski poslanec v Evropskem parlamentu Friedhelm Frischenschlager je v Celovcu v ponedeljek ostro kritiziral koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja, ki je minuli teden preklical razpis za štiri delovna mesta direktorjev dvojezičnih šol na južnem Koroškem. Po Frischenschlagerjevih besedah je Haiderjeva manjšinska politika popolnoma v nasprotju z njegovimi izjavami v vladnih sporočilih. Po Haiderjevem mnenju namreč znanje nemškega in slovenskega jezika pri direktorjih dvojezičnih šol ni potrebno. V razpisu za mesta direktorjev je bilo kot pogoj navedeno tudi znanje slovenščine, kar je Haider označil kot "nepotrebno". Frischenschlager se je v pogovoru z novinarji dotaknil tudi Haiderjevega zavračanja povezave Al-pe-Adria in članstva Slovenije v Evropski uniji. Pomembno je, da pri "pristopu Slovenije EU Haiderjevo stališče ne postane realnost", je še dejal avstrijski poslanec. (STA/APA) izhodišča, je dejal Sadovnik in dodal, da bi morala slovenska vlada dvostranske stike na najvišji ravni izkoristiti tudi za pogovore o manjšinski zaščiti na zvezni ravni. Poslanec evropskega parlamenta avstrijskega Liberalnega foruma in podpredsednik delegacije evropskega parlamenta za stike s Slovenijo Frischenschlager je v zvezi s tem omenil primer trojeziCnega vrtca v avstrijskem Boecksteinu, ki je zaživel tudi zaradi "pritiska iz Bruslja". Na vprašanje o zahtevah avstrijske strani o priznanju staroavstrijske manjšine v Sloveniji pa je Frischenschlager menil, da je to potrebno rešiti v evropskem duhu. Deželni tajnik EL je ob tem opozoril, da Avstrija pogojuje svoje priznanje manjšin z določenimi odstotki prebivalstva. (STA) I ŽELEZNICA / PRI ČERVINJANU~h Zaradi okvare prekinjena povezava Trst - Benetke CERVINJAN - Včeraj je prišlo do okvare na električnem omrežju na železniški progi Trst - Benetke na odseku od Ville Vicentine od Cer-vinjana: žerjav podjetja, ki vzdržuje in popravlja progo, je okrog 14.30 prišel v stik z električnimi žicami, tako da je nastal kratki stik in je padel drog napeljave. Vlake so zato ustavili na postaji v samem Cervinjanu in v Ronkah, potnike pa so prepeljali z avtobusom. Iz Trsta je neposredno do Benetk v popoldanskih urah peljal samo brzec in-tercity, ki je vozil prek Gorice, Vidma in Trevisa, sicer pa so potniki ostalih vlakov v TržiCu morali stopiti na avtobus, ki jih je prepeljal do Cervinjana. Do veCera je promet še bil prekinjen, žal pa nam ni uspelo, da bi se dokopali do toC-nejših informacij: kaže, da naj bi popravila opravili okrog polnoči. Kot dobro vedo vsi potniki, ki skušajo telefonirati za informacije, so stiki italijanskih železnic z javnostjo katastrofalni. Tako smo včeraj popoldne veC urn telefonirali na razne številke, ki so objavljene na tržaškem telefonskem imeniku, a zaman: nikjer se ni oglasil nihče, osrednji informacijski urad pa je znal samo, da je p°' vezava Trsta z Benetkami prekinjena. Kronist se je odločil, da b° prek interneta protesti ral pri direkciji želez nic in odkril, da m 1 elektronska pošta ze leznic ne deluje, ker ja v popravilu. Čestitamo- KOLESARSTVO / GIRO D'ITALIA KOŠARKA / PRIPRAVE ZA EP NOVICE Zmaga in slovo Maria Cipollinija Danes v Trevisu etapa na kronometer Drevi v Kopru Slovenija proti »azzurrom« Začetek tekme ob 20. uri CASTERLFRANCO -Kralj Sprinta, Italijan Mario Cipollini, se je z zmago v 17. etapi poslovil od letošnjega Gira. "Tu sem svojo nalogo opravil, zdaj pa se moram zadeti pripravljati na Tour in svetovno prvenstvo, kjer bo proga povsem drugačna kot v naslednjih etapah Gira," je dejal Cipollini, ki je letos dobil štiri etape, skupno pa na Giru že 29. Cipollini, dlan Saeca, je ponovno dokazal, da je resnično najboljši Sprinter v karavani pok-lienih kolesarjev. V zadnjih metrih najlažje etape Gira od Lumezza-ne do Castelfranca v Venetu (212 km) je kot za Salo prehitel rojaka Mat-tea Tosatta in z visoko dvignjenimi rokami prečkal belo črto. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal domači "gusar" Marco Pan-tani, za katerega se z razliko od Cipollinija Giro pravzaprav šele začenja, saj na vrsto prihajajo "njegove" gorske etape. "Upam, da pred hribi ne bom izgubil preveč časa. Jalabert in Gotti sta zelo nevarna, jaz pa nisem v najboljši formi, zato se lahko zgodi marsikaj, " je previden pred zahtevno italijansko javnostjo Pantani. Vrstni red 17. etape (212 km): 1. Mario Cipollini (Ita/Saeco) 5:42:49 (povprečna hitrost: 37, 629 km na Uro); 2. Matteo Tosatto (Ita); 3. D ari o Pieri (Ita); 4. Sergej Smetanin (Rus); 5. Massimo Straz-Zer (Ita); 6. Jemen Blijle-vens (Niz); 7. Alessan-dro Petacchi (Ita); 8. Gabriele Missaglia (Ita); 9. Piagio Conte (Ita); 10. Rtiguel Martin Perdigue-r° (Spa) vsi isti čas Skupni vrstni red: 1. Marco Pantani (Ita) 78:35:36; 2. Paolo Savol-delli (Ita) +2:05; 3. Lau-rent Jalabert (Fra) 2:06; 4. Ivan Gotti (Ita) 2:33; 5. Daniel Clavero (Ita) 2:43; 6. Gilberto Simoni (Ita) 5:48; 7. Sergej Gončar (Ukr) 5:57; 8. Niklas Axelsson (Sve) 6:25; 9. Oscar Camen-zind (Svi) 6:38; 10. Daniele de Paoli (Ita) 8:18. Danes bo na sporedu 18. etapa posamično na kronometer od Trevisa do Trevisa (45 km). Favorit je Francoz Jalabert, ki bi lahko Pantaniju danes tudi odvzel roza majico. Borovci začeli z visoko zmago Bor Radenska je začel včeraj nastope na košarkarskem turnirju za Trofejo Sarti z visoko zmago proti Barcola-ni s 94:68 (47:32). KOPER - V okviru priprav za evropsko košarakr-sko prvenstvo, ki se bo začelo 21. t.m. v Franciji, bosta Slovenija in Italija drevi ob 20. uri igrali prijateljsko tekmo. Sečanje, za katero vlada ne samo v Kopru veliko zanimanje, bo v telovadnici v Bonifiki. Slovenska reprezenanca je na pripravah v Novi Gorici trikrat premagala Makedonijo. Trener Boris Zrinski je s formo igralcev zadovoljen. Poudaril pa je, da je do začetka prvenstva v Franciji še kar precej časa in da zato pričakuje, da bodo fantje za to veliko preizkušnjo povsem nared. Nastop na EP bo še toliko bolj pomemben, saj bo Slovenija skušala doseči uvrstitev za olimpijske igre. Reprezentanca, s katero razpolaga Zrinski, je zelo kakovostna, saj ima v svoji sredi nekaj odličnih posameznikov, kot so Rašo Ne-sterovič, Marko Milič, Jure Zdovc in drugi. Drevišnje srečanje bo dokaj važentest tudi za »az-zurre«, ki merijo na eno izmed kolajn na bližnjem EP. Kaže, da je zvezni trener Tanjevič po tem obdobju že izbral nekatere »zanesljive potnike« za Francijo. Ti naj bi bili: Pozzecco, Basile, Meneghin, Myers, Mian, Chiacig, Galanda, Fučka, Marconato in De Pol. Drevi v Kopru bo kar nekaj predstavnikov iz naše dežele, kar bo dalo današnji tekmi še večji čar. Prva peterka naj bi bila naslednja: Meneghin, Myers, Chiacig, Fučka in De Pol. Tekmo bosta neposredno prnašala TV Slovenija 2 in Koper-Capodistria. _________TENIS / ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE__________ Znana sta oba ženska polfinalna para S. Graf-M. Seleš in M. Hingis - A. Sanchez - Srebotnikova v polfinalu mešanih dvojic PARIZ - Na odprtem prvenstvu Francije v Parizu sta znana oba Zenska polfinalna para in prvi moški. Nemka Steffi Graf se bo pomerila z Američanko Monico Seleš, Švicarka Martina Hingis pa bo igrala s Španko Aranbco Sanchez Vicario. V moški konkurenci sta prva polfinalista Slovak Dominik Hrbaty in Američan Andrea Agassi. V mladinski konkurenci sta nastopila dva slovenska predstavnika, a žal neuspešno. Tina Hergold je izgubila z Belgijko Kim Clijsters z 2:6 in 1:6, Andrej Kračman in njegov partner v igri dvojic Ceh Jakub Hašek pa nista bila kos britanskemu paru Childs/Dickson (6:4, 6:3). Slovenska svetla točka tako ostaja Velenjčanka Katarina Srebotnik, ki se je v paru z Južnoafričanom Pietom Norvalom uvrstila v polfinale mešanih dvojic. V četrtfinalu sta premagala Japonko Ay Sugiyamo in Indijca Mahesha Bhupathija z 2:6, 6:3 in 7:5. "To je lep uspeh, saj sva premagala nosilca druge skupine in to v napetem tretjem nizu. Vodila sta namreč že s 5:2, toda uspel nama je dvojni "break" in velik preobrat. Na koncu sta bila Japonka in Indijec kar malce preveč potrta, midva pa sva se seveda sladko smejala, " je dejala 18-letna Srebotnikova. Na ženskih turnirjih, še posebej na tako velikem tekmovanju, kot je grand slam, kjer morajo igralke dva tedna igrati maksimalno zbrano, favoritinje ponavadi "prilezejo" do zaključka. Tako je tudi v polfinalu Pariza, kamor so se uvrstile le igralke, ki so že pred turnirjem veljale za favoritinje. Največ težav v četrtfinalu je imela Grafova, kar je bilo glede na nasprotnico -Američanko Lindsay Davenport - tudi pričakova- ti. Prvi niz je dobila Nemka s 6:1, v drugem je odločitev padla v podaljšani igri, v odločilnem tretjem pa je bila Grafova suverena s 6:3. Hingisova je nadigrala kvalifikantko Avstrijko Barbaro Schett š 6:2 in 6:4, Seleseva je bila boljša od Španke Conchite Mar-tinez (6:1, 6:4), Sanchezo-va pa je še eni avstrijski Barbari - Plischke - prepustila vsega štiri igre (6:2, 6:2). V prvih moških četrtfinalnih obračunih je Slovak Dominik Hrbaty premagal 9. nosilca Čilenca Marcela Riosa s 7:6, 6:2, 6:7 in 6:3, Američan Andrea Agassi (na sliki) pa je bil premočan za Urugvajca Marcela Filippinija (6:2, 6:2, 6:0). ^KOŠARKA / NBA LIGA Spursi s točko Tesno so premagali Portland SAN ANTONIO - V finalu zahodnega dela se-Venioameriške poklicne košarkarske lige NBA je ®*ipa San Antonio Spurs doma premagala Por-land Trail Blazers s 86:85 in vodi z 2:0 v zmagah. 1 retja tekma bo v petek v Portlandu. Devet sekund in devet desetink pred koncem je ječanje odločil Sean Elliott s šesto trojko v tem poboju. Tik pred tem je ob vodstvu gostov podajo brajda prestregel Stacey Augmon, Elliott pa je Mto s skrajnimi napori ujel žogo in ravnotežje ter jo na prstih vrgel prek dvignjenih rok centra Ra- sbeeda VVallaca. Se sam ne vem, kako mi je uspelo zadeti. Koša ^s®rtl niti videl," je priznal Elliott, ki je nanizal 22 ck, zgrešil pa je en sam met za tri točke. "Sit sem ; da neprestano izgubljamo s San Antoniem. Pre-J" ’Can pa sem, da imamo s tako zavzeto igro še . Mj priložnosti, da se uvrstimo v finale lige NBA, Je menil Damon Stoudamire, ki je dosegel 15 točk sedem podaj za Portland, nesrečno pa je tik ed odločilnim metom Elliotta zgrešil prosti met. ^an Antonio je v drugem polčasu zaostajal že za jtock (prva četrtina 31:20, druga 17:14 za goste), jtj.^ec Arvidas Sabonis (s 17 točkami je bil prvi sl ®c San Antonia, a v zadnji četrtini ni igral), Ra-tjn6eb VVallace (13) in Grant (10) so bili v prvi četr-1 Neustavljivi (skupaj 18 točk). V PADERBORNU Ministri UE o skupnem boju proti dopingu PADERBORN - Športni ministri držav Evropske unije so danes v nemškem Paderbornu začeli dvodnevno srečanje o skupnem boju proti dopingu. Ministri EU bodo sprejete sklepe posredovali Mednarodnemu olimpijskemu komiteju, od katerega zahtevajo strožje ukrepanje pri zlorabi nedovoljenih snovi v športne namene. Večina ministrov podpira uvedbo enotne najmanj dveletne prepovedi tekmovanj za vse športnike, ki si za dosego izidov pomagajo z dopingom, ne glede na to, če so za uživanje teh snovi krivi sami ali ne. Zadevo je februarja v Lausanni obravnaval MOK, a jo je takrat zaradi pravnih pomislekov opustil. Sprejem enotne minimalne kazni, ki jo podpira tudi večina mednarodnih športnih panožnih zvez, sta takrat preprečili mednarodna nogometna in kolesarska zveza. Zato je MOK sprejel kazni, ki jih je možno spreminjati. Ministri EU, predvsem predstavniki Francije, Velike Britanije in Anglije, pa zahtevajo enotne kazni za kršitelje. Ministri EU bodo skušali določiti tudi strukturo antidopinške agencije MOK. Pri tem ministri posebej poudarjajo pomen neodvisnosti agencije ter njeno kadrovsko zasedbo in financiranje. MOK je za delovanje agencije že namenil 25 milijonov dolarjev, finančno pa naj bi jo podprla tudi unija. ŠPORT NA KOROŠKEM SAK ostal v 3. ligi Zmagal je v koroškem derbiju (1:0) CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so si predčasno zagotovili obstanek v regionalni ligi-sredina, tretji najvišji avstrijski nogometni ligi! V 24. krogu prvenstva so pred domačo publiko zmagali v koroškem derbiju proti Lienzu z 1:0 (0:0). Zlati gol je - kot že teden prej proti novemu prvaku Hartbergu -dal sredinski igralec Danny Roy minuto pred koncem tekme. Zmaga enajsterice trenerja Dinka Vrabca je bila povsem zasluzena, saj so obrambni igralci Lienza kar trikrat za že prama-ganega vratarja rešili na liniji. Z vnovično zmago si je SAK zasigural osmo mesto na 14-mest-ni letstvici ter si v zadnjih dveh krogih lahko še izboljša svoj položaj na lestvici. Fide - mojster Guido Kaspret koroški prvak ’99 v hitropoteznem šahu CELOVEC - Celovški Fide-mojster Guido Kaspret (Elo 2300), ki je že uspešno nastopil tudi na turnirjih v Sloveniji in Italiji, je osvojil naslov koroškega prvaka ’99 v hitropoteznem šahu. Drugi je postal Sepp Steiner (Gospa Sveta), tretji lanskoletni prvak Christian Starc (Pošta Celovec). Deželno prvenstvo je izvedla šahovska sekcija Slovenske športne zveze, ki praznuje letos svojo 50-letnico. Ivan Lukan V Sydneyju začeli s prodajo vstopnic za Ol SYDNEY - Prireditelji OI v Sydneyju (SOCOG) so včeraj začeli s predprodajo vstopnic za igre. SOCOG pričakuje, da bodo s prodajo petih milijonov vstopnic zaslužili okrog 600 milijonov avstralskih dolarjev, zato je jasno, da vstopnice, ki jih je treba plačati vnaprej, niso poceni. Cene vstopnic so znane že -dlje časa, SOCOG pa je v ponedeljek natančno opredelil, koliko bo kakšnih kart. Naj dražje so vstopnice za otvoritveno prireditev. Kar 80 odstotkov od skupno 110.000 vstopnic bo stalo 1.382 dolarjev ali dobrih 165.000 slovenskih tolarjev. Sedem odstotkov vstopnic za otvoritev bo kategorije B po 985 dolarjev (118.000 SIT), cene vstopnic kategorij C in D pa bodo po 505 (60.000 SIT) in 105 dolarjev (12.000 SIT). Le malo cenejše so karte zaključne prireditve. Drago pa bo tudi na najbolj odmevnih športnih tekmovanjih. V naj dražjem cenovnem razredu po 455 dolarjev (55.000 SIT) bo 80 odstotkov vstopnic za finala v plavanju, enaka je cena za polovico košarkarskih tekmovanj ter del tekmovanj v atletiki. Drago bo tudi v boksu, kjer bo 80 odstotkov vstopnic po 355 dolarjev (43.000 SIT). Irski navijači za bojkot tekme z Jugoslavijo DUBLIN - Za irskimi politiki so tudi navijači pozvali k bojkotu kvalifikacijske tekme proti ZR Jugoslaviji. Združenje navijačev (IFSA) je pozvalo vse svoje člane, naj se ne udeležijo tekme z ZRJ zaradi vloge te države v kosovskem konfliktu. "Ge bi šli na tekmo, bi si uničili sloves, ki ga irski navijači sicer uživamo po celem svetu. Pozivamo tudi zvezo, naj tekme ne odigra, " je za tiskovno agencijo PA dejal predstavnik IFSA. O tekmi danes v Dublinu in Bruslju razpravljajo tudi irski in evropski politiki. Po poročanju PA se bo irski minister za šport Jim McDaid pridružil evropskim kolegom, ki so v ponedeljek Evropsko nogometno zvezo (UEFA) pozvali, naj tekmo odpove. Na Irskem so vsi proti tekmi, pri izvedbi pa pravzaprav vztraja le še nogometna zveza, ki se zaveda, da bi tekmo ob samovoljni odpovedi za zeleno mizo bržkone s 3:0 dobila ZRJ. Irski politiki so že napovedali bojkot tekme, prav tako pa so razmišljali, da nogometašem ZRJ ne bi dali vstopnih viz. Pred tem se bodo posvetovali s kolegi iz Evropske unije. Obvestila SZ SLOGA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 9. t.m. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prireja, pod pokroviteljstvom ZSSDI, Košarkarski kamp Opčine ’99 za letnike 1985 in mlajše. Kamp bo v dveh izmenah: od ponedeljka, 21. in sobote, 26. t.m., ter od ponedlejka, 28. t.m. do sobote, 3.7. Za prijavo, vpisnino in eventualne informacije na sedežu SD Polet na Opčinah, Prosvetni dom, Ul. Ricreatorio 1, tel. in fax 040-213403, ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 10. do 12. ure. SD POLET vabi vse otroke od 4. do 10. leta starosti na začetniški tečaj kotalkanja, ki bo trikrat tedensko na Pikelcu pri Poletu od 16. do 17. ure pod vodstvom strokovnih trenerjev. Tečaj je brezplačen! TeCaj bo potekal od 14. do 25. junija. Za podrobnejše informacije tel. st. 040-211758. SD MLADINA - Baletni odsek priredi v soboto, 5. junija t. 1. ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni! SZ SLOGA prireja odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika 87 in mlajše. Kamp bo trajal od ponedeljka, 14. do srede, 23. junija 1999 vsak dan od 9. do 17. ure, v soboto pa do 13. ure. Prijave sprejemamo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na sedežu ZSSDI, ali na telefonski številki 040-635627. SD PRIMORJE sklicuje 36. redni občni zbor danes, 2. junija v društvenih prostorih ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo; 2. blagajniško poročilo, 3. razrešnica, 4. razprava, 5. razno. SK DEVIN priredi poletni smučarski kamp v Avstriji, v treh izmenah: od 21. do 25. t.m., od 5. do 9. julija in od 19. do 23. julija t. 1. V programu je predvidena dopoldanska smučarska sola na ledeniku in popoldanska razvedrilna dejavnost. Kampa se lahko udeležijo otroci in odrasli. Zaradi omejenega števila je zaželjeno rezerviranje mest v kratkem času. Informacije nudi tajništvo v urah obedov na tel. 040-2024017. TPK SIRENA sporoča, da so v teku vpisovanja v jadralne tečaje za otroke od 7. do 14. leta, in sicer: L od 21. 6. do 2. 7., II. od 5 7. do 16. 7. in III. od 19. 7. do 30. 7. Informacije in navodila vam nudimo na pomorskem sedežu - Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure, tel./fax 040-422696. JK CUPA prireja celodnevne tečaje jadranja za letnike ’87 do ’93, in sicer od 14. 6. do 25. 6., od 28. 6. do 9.7., od 12.7. do 23.7. in od 26.7. do 6.8. Za informacije tel. St. 040-299858.. Grafični bienale: 200 umetnikov iz 30 držav V ljubljanskem Gradu Tivoli tečejo zadnje priprave na 23. mednarodni grafični bienale. Na njem bo sodelovalo "le" 200 umetnikov iz 30 držav, vključno s Slovenijo. Od tega števila je 55 vabljenih umetnikov, ki se bodo predstavili v Jakopičevi galeriji. Slovenski selektor je likovni kritik Jure Mikuž, predstavnik Slovenije pa Lojze Logar, Cigar grafike so nastale v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Prireditev bodo odprli v soboto, 19. junija, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ko bodo podelili tudi nagrade, trajala pa bo do 30. septembra. Se pred odprtjem bienala bo v Četrtek, 17. junija, v Cankarjevem domu simpozij na temo Gra- fika na prelomu tisočletja. Na bienalu bodo podelili nagrade, o njih pa bo odločala petčlanska mednarodna žirija v sestavi Zoran Kržišnik (Ljubljana), Yon-gwoo Lee (Seul), David Kiehl (New York), Ryszard Stanislavski (Varšava) in Pierre Restany (Pariz). Sirija bo začela delati 15. junija. Nagrajenci naj bi bili znani na novianrski konferenci 18. junija. Poleg nagrad ljubljanskega bienala bodo podelili tudi nagrado najboljšemu mlademu avtorju, ki jo prispeva italijanska družba SanZanobi. Kot novost organizator Mednarodni grafični likovni center napoveduje nagrado za najboljšo nacionalno selekcijo. Ljubljanski grafični bienale se ponaša z epitetom naj starejše bienalske grafične razstave na svetu. Ponuja pregled trenutnega ustvarjanja na področju reproduktivnih tehnik v originalni umetniški grafiki vseh vrst in smeri. Med spremljevalnimi prireditvami so napovedane otroške delavnice v juliju in avgustu, demonstracije grafičnih tehnik in odtisko-vanje na blago v septembru ter nagradna akcija za obiskovalce Bienala. Med obiskovalci, ki bodo izpolnili anketne lističe, jih bodo izžrebali 40, katere Čaka posebna nagrada oziroma samo za njih organizirana dejavnost s še "skrivnostno" vsebino. Poleg tega bo 500., 1000., 2000., 3000. itn. obiskovalec prejel darilo - grafiko. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Pomladanska simfonična sezona 1999 - nastopa Orkester Gledališča Verdi pod taktirko dirigenta Gaborja Oetvosa. V petek, 4. junija ob 20.30. Na sporedu skladbe Richarda Straussa. Pomladanska simfonična sezona 1999 - nastopa Quatour Oliver Messiean z Myung-Whun Chung. V soboto 5. junija ob 21. uri, izven abonmaja. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek 7. junija, ob 20.30 bo v sklopu »Poletnih koncertov« na sporedu recital pianista Gianluce Luisi. _____________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 7. junija ob 20. uri nastop francoskega nacionalnega orkestra. Dirigent Charles Dutoit. Veliki baletni dogodek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, v nedeljo, 13. in v ponedeljek, 14. junija bo nastopila Švedska skupina Balet Cullberg. V nedeljo 13. 7. ob 20. uri s »Trnuljčico Petra Ilijca Čajkovskega in v ponedeljek 14. 7. ob 20. uri s »Giselle« Marie-Louise Ekma-nove. V torek, 15. junija ob 19.30 bo koncert priznanega mednarodnega mojstra Davida Livelyja. Na klavirju bo izvajal skladbe Bacha, Mendelssohna, Bartholdyja, Debussyja in Stravinskija. Koncert bo v dvorani Slovenske filharmonije V soboto, 19. junija, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani otvoritev 23. mednarodnega glasbenega bienala. Nastopil bo Orkester Slovenske Filharmonije, dirigent Marko Letonja. V programu bo 3. simfonija za tolkala in orkester A. Ajdiča. Križanke Od 1. do 3. julija ob 19.30 bo v ljubljanskih Križankah 40. Jazz Festival Ljubljana 1999. V vseh treh večerih bodo nastopili priznani mojstri. ZaCela se je predprodaja vstopnic. Na dan prireditev bodo cene vstopnic višje. Opera balet Danes, 2. junija ob 19.30 Peter Iljic Čajkovski »Trnuljčica«. Jutri, 3. ob 11. uri in v soboto, 5. junija ob 19.30 Bedrich Smetana »Prodana nevesta«. V četrtek, 10. junija ob 20. uri Leo Delibes »Co-pelia na Montmartru«. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK bo do 13. junija podalo delo »Pasijon« v režiji Antonia Calende, igra Piera Degli Espositi. Stalno gledališče La Contrada V soboto, 5. ob 21.00 in v nedeljo, 6. junija ob 18.00 in 21.00 bo v postni palači na Trgu V. Ve-neto 1, gledališče La Contrada podalo delo Itala Sveva »Terzetto spezzato«. Režija E. Vitas. GORICA Kulturni dom V sklopu sezone Gorica - Kinema bo v Četrtek 10. junija večer posvečen Emiru Kusturici in si- cer bo Kinoatelje predstavil dva njegova najbolj značilna filma iz začetnega obdobja: »Neveste prihajajo« in »Se spominjaš Dolly Bell«. V Četrtek 17. junija bo na sporedu iranski film »Tišina« Mohsena Makhmalbafa. Pomladna sezona Gorice - Kinema se bo zaključila v četrtek 24. junija z večerom »Film Video Monitor Previevv«, na katerem bo predstavljena 14. izdaja Film Video Monitorja, ki bo oktobra in nova realizacija Kinoateljeja. ______________SLOVENIJA_________________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Bernard Shaw »Pigmalion«. Ponovitve do 4. junija, 7., 8. in od 16. do 19. junija vedno ob 20. uri. 9., 10., 11., 14. in 15. junija vedno ob 20. uri, Dario Fo, »Burkaški misterij«. V soboto, 5. junija ob 20.00 Curth Flatovv »Mož, ki si ne upa«. V soboto, 12. junija ob 20.00 Boštjan Tadel,»Policija, d. d.« 5lh Festival of contemporary performing art -exodus, Ljubljana Plesni teater Danes, 2. junija ob 22.30, Ksenija Hribar »Sentimentalne reminescence«. Jutri, 3. junija ob 22.00 v priredbi Plesnega teatra »Skriti vrtovi pogleda«. V petek, 4. junija ob 22.00 Torifune, Butoh-Sha, Japonska »Kenka«. Rezija Vuki o Mikami. V soboto, 5. junija ob 19.00 Carol Brovm Dan- ces, Velika Britanija »Kot goreča hiša«. Ob 22.00 v priredbi Plesnega teatra »PiPiF«, koreografija Matej Kajžar. Cankarjev dom Danes, 2. junija ob 21.00, »Paracelsus in / and Frankenstein«, koncept in režija Barbara Novakovič Kolenc. V petek, 4. junija ob 19.00 Mateja BuCar »Tel-borg«. V soboto, 5. junija ob 17.00 v priredbi Plesnega teatra in Cankarjevega doma »Otok«. Avtor in koreograf Matjaž Farič. Šentjakobsko gledališče Jutri, 3. junija ob 19.00, Small City Theater, So-fia, Bolgarija »Trpljenje mladega VVertherja«. Režija Lilija Konstantinova. r« FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Atelje Nadia Bassanese (Trg Giotti 8): do 4. junija bo razstavljala Giosetta Fioroni. Urnik ogleda: od torka do petka od 17.00 do 20.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Urnik: do 30. junija od 10.00 do 20.00, od 1. julija do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3: do 4. junija bo razstavljala Claudia Raza. Ogled možen ob urah odprtja knjigarne. V razstavnih prostorih paviljona ARAC v Ljudskem vrtu (Ulica Giulia 2) je na ogled razstava: ABC Černigoj uCenci po sledovih mojstra. Razstava bo na ogled do 6. junija z naslednjim urnikom ob delavnikih in praznikih: od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. V razstavnih prostorih Turistične in letoviščar-ske ustanove (Ul. S. Nicold, 20) je na ogled razstava slik »L’Adiriatico di Pisani«. Razstava bo odprta do 15. junija in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 13. ure. Galerija Torbandena (UL Tor Bandena 1): bd petka, 4. junija razstavlja Gonzalo Gonzalez. Na ogled novejša dela. SV. IVAN Dijaki in profesorji klasične vzporednice liceja F. Prešeren vabijo na »Zgodovinsko razstavo ob 50-letnici slovenske klasične gimnazije v Trstu«. Ogled bo možen do petka, 11. junija, vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 12.30, v torek in petek tudi od 17.30 od 19.30. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. KD Ivan Grbec - Skedenjska ulica 124 - vabi na spominsko razstavo »Mariano Černe, kipar, slikar in pesnik, rojen v Skednju«. Otvoritev razstave bo v petek, 4. junija, ob 20. uri v društveni dvorani. Sodeluje Aljoša Žerjal s filmsko lepljenko o tržaških umetnikih. Urnik razstave: 5., 6., 11., 12. in 13. junija od 18. do 20. ure (ob delavnikih), od 10. do 12. ure (ob nedeljah). MIUE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. TRNOVCA - BAJTA V umetnostni galeriji »Skerk« je odprta razstava; L. Spacal, Pomlad na Krasu. Urnik obiskov: Četrtek, petek in sobota od 18.00 do 20.30, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Razstava bo odprta do 3. julija. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in slik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Center »Emil Komel« Se jutri, 3. junija ob 20.00 bo v Komorni dvorani zaključni notranji nastop S.C.G.V. E. Komel. V torek, 8. junija bo v Veliki dvorani zaključni nastop uCencev S.C.G.V. E. Komel, z naslovom »Najmlajši učenci pojejo, plešejo in igrajo«. V soboto, 12. junija bo v Komorni dvorani ob 16.30 »Državni klavirski nateCa«j v izvedbi C.R.A.I. Poste Italiane. V soboto 12. junija bo v Veliki dvorani, ob 20.30 zaključni nastop gojencev Sole klasičnega baleta »Tersicore« iz Manzana. VENETO BENETKE Gallerie delVAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA_______________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke KovaC in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. KOMEN Stara šola: na ogled je razstava barvnih fotografij Boštjana Budihne, pod naslovom »Brez naslova«. Razstavo si lahko ogledate ob praznikih do 6. junija. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. V okviru poletne likovne kolonije Vipavski križ 1998 bo do 19. junija skupinska razstava. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so Se naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16-ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, St. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafiti16 zbirke tega umetnika na ogled Se razstava-»Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do l9-ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejsK zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsa dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava. LJUBLJANA h Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelski^ izdelkov Slovenije »Mojstrovine Sloveni]6 Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M derne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je st®. t razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je onp od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorg* de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled mo od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob deljah od 10.00 do 14.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o TriglaVS narodnem parku in etnološka zbirka, s razstavi. d RAI3 Mk slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.45 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.00 14.30 15.25 16.10 17.50 18.00 18.10 18.35 19.30 20.00 20.35 20.50 22.45 22.50 0.10 0.30 Euronevvs Dnevnik Aktualna jutranja oddaja Poletna Unomattina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Grandi speranze (dram., VB ’46, i. John Mills) Dnevnik Nan.: lo volero via Vreme in dnevnik Nan.: Remington Steele Dnevnik Evropske volitve: Soočanja Nan.: II tocco di un ange- 10 (i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rastlin Mladinski variete: Počitniški Solletico (vodita Mauro Serio in Irene Fer-ri), vmes risanke, 17.00 mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Dnevnik Zakulisne zanimivosti koncerta “Pavarotti & Friends” Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Kviz: Caccia al lupo! Film: Con gli occhi deli’ amore - Breaking Free (dram., ZDA ’95, r. D. Mackay, i. Gina Phillips, J. London) Dnevnik Koncert ob prazniku republike Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme 11 grillo, Media/Mente RAI 2 8.00 10.15 11.05 11.25 11.45 12.05 13.00 13.30 14.00 16.05 16.10 17.55 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.45 23.25 23.30 0.25 2.00 Varjete za najmlajse Nan.: L' arca del dr. Bayer Aktualno: Un mondo a co-lori Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: NaS prijatelj Charly Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nan.: Primer za dva, 15.10 Marshall Kratka poročila Film: Un padre in piu (dram., Fr. ’97), vmes (17.15) dnevnik Komični filmi Vreme, dnevnik, šport Sereno variabile Nan.: Sentinel (i. Richard Burgi, G. Maggart) Variete: Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik Variete: Festa di classe (vodi Amadeus) Evropske volilne tribune Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme Film: Tutto cio che brilla (dram., Fr. ’97, r. L. Jeu-net, i. A. Girradot) Aktualno: LavOra Jk RAI 3 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma Harem Šport: Giromattina Dnevnik, Šport Aktualno: Tisoč in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Pravljice in risanke Kolesarska dirka po la-liji, 18. etapa, 17.05 Proces etapi Vremenska napoved Nan.: Projekt Eden Dnevnik, deželne vesti Šport: T-Giro Nad.: Un pošto al sole Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Blu notte Šport: Giro notte Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Rai news 24 - Superzap -Pregled tiska - Vreme §2 RETE 4 ITALIA 1 6.30 8.25 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.30. 1.00 1.20 Nad.: Un volto. due don-ne Nan.: Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Cuore selvaggio, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreCe Nad.: Sentieri - Steze Film: James Tont opera-zione U.N.O. (kom., It. ’65, i. L. Buzzanca) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Un giustiziere a New York Film: Pane, amore e... (kom., It. ’55, r. D. Risi, i. S. Loren, V. De Sica) Film: L’ impero del cri-mine (krim.. ZDA ’91) Pregled tiska Film: Delitto a Posillipo CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.15 10.45 12.00 13.00 13.30 13.45 14.50 16.40 17.45 18.35 20.00 20.30 21.00 23.00 23.05 0.15 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Elettorando Nan.: Komisar Scali, 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Nan.: Tutto Bean Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Fiorenza Marchegiani) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Chicago Hope Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodij Variete: Passaparola (vodi Claudio Lippi) Dnevnik Variete: Izbor oddaje Striscia la notizia Film: La scorta (dram., It. ’93, r. R. Tognazzi, i. C. Amendola, E. Lo Verso) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Elettorando NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street Nan.: Ocean Girl, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Mac Gyver TV film: Le amiche della sposa (dram., ZDA 89, i. S. Hack, Sela Ward) Šport, 12.25 Odprti studio Nan.: V osmih pod eno streho Risanke Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona) Nan.: Gli amici del cuore (i. Helene Rolles) Variete za najmlajse in risanke M Nan.: Baywatch Odprti studio Šport Nan.: Družina tretjega tipa (i. John Lithgovv), 19.30 Pappa e ciccia Glasb, oddaja: Sarabanda Predstavitev glasb, oddaje Festivalbar (vodita Fiorello in A. Marcuzzi) Variete: Izbor oddaje Ciro Odprti studio, šport Evropske volitve Šport stduio Film TELE 4 M 16.45, 19.30, 23.00 Do-■ godki in odmevi ji Film: Detective Story M Vendetta di una donna y Aktualna oddaja iBElii Nan.: Sharky and George, 18.00 Get Smart Osebnosti in mnenja Nan.: Katts & Dog Quadrato europee Planet Europe Tržaške popevke 18.30 20.30 21.00 23.35 0.30 (•) MONTECARLO 12.15 13.00 14.00 16.00 20.40 23.45 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: II Santo Film: Li trovero a ogni costo (dram., ZDA ’80) Variete: Tappeto volante Film: Tuono blu (pust., ZDA ’83, i. R. Scheider) Film: A up passo dalla morte (tihriller, ZDA 72) Sr Slovenija 1 fr" Slovenija 2 Vremenska panorama Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Sprehodi Tedenski izbor: Video- v naravo: Kako drevo živi ring -"Oldies, 10.30 9.45 nad. Najlepse počit- Nadaljevanka: Saint Tro- niče (8. del), 10.10 Od- pez (Fr., 10. del) daj a za otroke TV prodaja Tedenski izbor: dok. Tenis: Grand Siam (četrt- nan. Dogodivščine iz ži- finale, moški) valskega vrta, 11.10 Pro Kolesarska dirka po Ita- et contra liji Nan.: Župnik za deset Oddaja TV Maribor: Po tednov Sloveniji Poročila, vreme, Šport Nanizanka: VVildbach Vremenska panorama (Nemčija, 1. ep.) Tedenski izbor : Obzorja TV igrica: Kolo sreCe duha, 14.20 Ljudje in Videoring s Tino zemlja, 15.10 dok. feljton: Košarka: Slovenija - Ita- Iluzije na mreži, 15.40 lija (prijateljska tekma) Pomp Tenis: Grand Siam (četrt- Mozaik finale, moški) Kviz: Male sive celice Film: Cena zadetka (ZDA Obzornik, vreme, šport 1995, r. Jerry Ciccoriti, i. Dok. oddaja: Boj za ob- Aidan Devine, Kevin stanek - Skalno gorovje (VB, 3. del) Conway, R. Gammell) Dobrodošli doma Risanka Dnevnik, vreme, šport Film: Mladic Rex - Mali komisar (Avstrija 1997, r. O. Hircbbiegel, i. R. Ghod-badloo, C. Neubauer) Odmevi, vreme, kultura Šport, marketing Osmi dan Koncert orkestra Sloven- ske filharmonije: Simfonija St. 2, op. 52 Hvalnica Dok.: Boj za obstanek (pon.) K Koper Euronevvs Oboska odd.: Gugalnica S Dok.: Marco Polo Express TV PRIMORKA | Slovenski magazin Globus Pogovorimo se o... Program v slovenskem je-' 16.00 Videostrani ziku: Potovanje v zeleno Videospot dneva Primorska kronika Pred goriskim sejmom Tv dnevnik, šport Glasb.: Pop rock svet Otroška odd.: Gugalnica Oddaja za zamejce v Ita- Košarka: Slovenija - Italija liji: Med Sočo in Nadižo (prijateljsko srečanje) Resnice o vinu Dok.: Formula 1 Program za otroke BjRfl Aktualna odd.: Meridiani Videostrani Bmj Vsedanes - TV dnevnik Dnevnik, vreme, iz tiska Film: Element zločina Optimalna talna obloga (Danska 1984, i. M. Bjro VeCr z bio-hironom Elphick, E. Knight) Premor Vsedanes - TV dnevnik, Glasb, odd.: Postaja GO vreme Dnevnik TV Primorka A Radio Trst A 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.25 Koledar in Pravljica; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Cesta s cipreso in zvezdo (A. Rebula, r. M. Prepeluh); 9.30 Pot-puri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem;. 12.40 Primorska Poje: MPZ Matajur; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock Party; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Trie-ste Prima - pianist A. Vasiliauskas; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Soul mušic; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. skih koncertnih prizorišč; 19.30-22.00 Športna sreda. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Opčine H.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 8.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6'45 Prvih 50 let; 7.00 Jutranjik; 9.45 Na reše-tu- odgovori na vprašanja poslušalcev; H-00 Aktualno; 12.30 Opoldnevnik; 13.00- 15.00 Daj, povej... živalski blues, za oblože-no mizo; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Pri-Viorski dnevnik; Glasbena kronika s primor- Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Konec tisočletja; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Svetovna reportaža; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Srečanje otroških in mladinskih zborov v Šmihelu; 21.04-22.00 Zgodovina in literatura - Človek in njegova usoda; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Priimki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT ~ Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Sreda, 2. junija 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER J_ . SREE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 A VREMENSKA SLIKA Nas Skandinavijo in zahdono Evropo sta območji nizkega zračnega pritiska. Topla fronta se bo čez dan pomikala prek naših krajev, hladna pa bo dosegla zahodne Alpe. Z jugozahodinimi vetrovi doteka k nam topel in suh zrak. 1010 K0BENHAVfr 9/18 BERLIN 8/18 o DUNAJ 16/31 VARŠAVA o MOSKVA o KIJEV -/- 6 LJUBLJANA 16/31 ° -a. BEOGRAD 20/30 / ŽENEVA 15/27 ° 'X SPLIT -/- osOFIJA 15/31 .^m ~^kopje = _ ^N«/29 ^ v \< •• N . \.ATENEVj« '* D0L2INA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.47. Dolžina dneva 15.29. f LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.20 in zatone ob 7.54. PLIMOVANJE Danes: ob 5.55 najnižje -56 cm, ob 12.41 najvišje 25 cm, ob 17.41 najnižje -6 cm, ob 23.21 najvišje 38 cm. Jutri: ob 6.29 najnižje -52 cm, ob 13.27 najvišje 24 cm, ob 18.27 najnižje -2 cm, ob 23.54 najvišje 31 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 23,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje vplivalo zmerno obremenilno, sredi dneva pa bodo tudi toplotne obremenitve. Spanje bo moteno. ^remenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH „c °C 500 m 25 2000 m... 14 1000 m 21 2500 m 11 1500 m 17 2864 m.. 8 -J DANES TRBIŽ ČEDAD— 18/29 O OVIDEM 18/29 _ CELOVEC O 16/30 O 11/26 KRANJSKA GORA Q TRŽIČ 14/28 O KRANJ N: MESTO 16/31 O Jutri bo sončno. Popoldne bo začel pihati jugozahodnik. Proti večeru bodo v gorskem svetu možne posamezne nevihte SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sončno vreme, na območju Alp bodo popoldne posamezne nevihte. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Vseh tri tisoč primerkov Sonyjevega psa robota v hipu prodali po internetu Neanderatlec krepkejši kot homosapiens MADRID - Neandertalec je bil veliko težji kot je bil bomo sapiens ali kot je človek danes. V povprečju je tehtal okoli sto kilogramov, so odkrili španski paleontologi, ko. so preučevali ostanke predzgodovinskega človeka, starega približno 300.000 let. Raziskavo so naredili na podlagi ostankov okostja, ki so jih raziskovalci krstili za "Elvisa". Elvis naj bi bil moškega spola, star približno 35 let, visok od 173 do 180 centimetrov in težak približno 100 kilogramov. Je prednik neandertalca, ki je izumrl pred približno 30.000 leti. Na podlagi tega raziskovalci sklepajo, da je bil neandertalec težji, kot so predvidevali doslej, in fizično močnejši, kot je bil bomo sapiens ali kot je človek danes. (STA) TOKIO - Na internetu je zdaj mogoče kupovati ali prodajati kar vse po vrsti: avtomobile, knjige, pornografske filme in celo pse robote. Prav ste prebrali, pse robote. Prvi tak primerek se imenuje Aibo in prihaja iz tovarne Sony, velja pa malo manj kot štiri milijone lir. Komaj so ga dali v online prodajo na japonskem trgu, je vseh 3000 razpoložljivih primerkov pošlo v komaj dvajsetih minutah. Pravijo, da so ostab brez besed tudi sami izdelovalci, ki so sicer upali v uspeh svojega umetnega psa, a si niso predstavljali pravega naskoka nanj. Tisti, ki so ostali praznih rok, imajo še eno možnost, saj je drugih 2000 psov v teh urah v prodaji na ameriškem trgu. Potem pa nič več, kajti japonska multinacionalka je napovedala, da je bila prodaja poskusna in da zaenkrat nima namena proizvajati drugih primerkov, Čeprav ni izključeno, da si bo spričo takega uspeha premislila. Ime Aibo je v resnici kratica, ki pomeni »robot z umetno intehgenco«; pes je visok 26 in dolg 27 centimetrov, opremljen z hipermodernimi senzorji, telekamerami in mikroskopskimi mikrofoni, s katerimi sprejema in se odziva na zunanje dražljaje. Umetna živalica ni ravno prikupna, a v zameno laja, maha z repom, podaja taco, se giba, hodi in teče, seveda vse na daljinsko upravljanje. Naomi Campbell prvič na modnih revijah Libanona BEJRUT - V Bejrutu so v soboto pripravili prestižno modno revijo, na kateri je britanska manekenka Naomi Campbell skupaj z desetimi drugimi vrhunskimi modeli iz Evrope predstavila kreacije libanonskega modnega oblikovalca. Naomi Campbell je na revijo priletela po koncu snemanja svojega drugega filma Ujetnik ljubezni, ki bo v kinematografe predvidoma prišel še letos. Vlak duhov v madridski podzemni železnici MADRID - V madridski podzemni železnici je pred dnevi prišlo do nenavadnega dogodka. Eden od vlakov je namreč brez voznika prevozil bi postaje. Potniki so sicer poskušali vlak ustaviti z zasilno zavoro ter odpreti avtomatska vrata, pri tem pa se jih je več poškodovalo. Podjetje, ki upravlja s podzemno železnico, je že naročilo podrobno preiskavo dogodka. (STA) Za »Spominski dan« v Alabami tudi letos tekma balonarjev DECATUR - Ob ameriškem redijo tudi tekmo balonarjev-»Spominskem dnevu« v Deca- Letos se jih je zbralo kar 6 turju v Alabami vsako leto pri- (AP)