Z. ■ • • ■ v I • «v m» •• v • v» zimskim voznim redom vec dvojezicnosti Divji prašiči nevarni tudi za promet V Tržiču odstopil občinski odbornik Primorski Št. 204 (20.832) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS SOBOTA, 31. AVGUSTA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Zora, ki je 50 let brisala meje Dušan Udovič Ne vem, če so imeli ustanovitelji potovalne agencije Aurora v mislih »prodor na vzhod«, kot bi lahko sklepali iz imena, ki so ga izbrali. Gotovo pa je imel to vizijo Egon Kraus, ko je na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja prezv-zel agencijo. Bolj kot za »prodor« je v resnici šlo za odpiranje do zaledja, ki ga je Trst takrat še v veliki meri odklanjal. Ali ga sprejemal vsaj z zadržki in sumničenjem, saj je zgodovina na tem ozemlju opravila svoje. A nič ni bolj logičnega in samoumevnega od dejstva, da si ljudje širokega teritorija, v katerega so se zarezale meje, želijo njihovega premoščanja. Krausova intuicija se je izkazala kot utemeljena. Kot smo lahko slišali v teh dneh, je bila ta pot zahtevna prav zaradi meje, ki je bila za turističnega operaterja vir nemajhnih komplikacij. Agencija Aurora je to realnost znala spremeniti v priložnost. Z leti je rasla in dobivala vse bolj to karakteristiko izrazitega povezovalca z deželami nekdanje Jugoslavije. To specifično nišo in z njo povezane velike kompe-tence je ohranila vse do danes, ko je njena dejavnost uspešno prisotna na svetovnih turističnih trgih. Njeno petdesetletno delovanje krepko presega zgolj turistično valenco. Poleg tega, da je ugledna postojanka slovenske podjetnosti v mestu, je s svojo dejavnostjo dala težko izmerljiv doprinos k pre-moščanju meja med državami in ljudmi različnih narodnosti. Dala je najboljši zgled, kako je treba delati in živeti v tem prostoru. Bralci Primorskega dnevnika pa so Aurori lahko še posebno hvaležni za desetine nepozabnih izletov. RIM - Voditelj Ljudstva svobode včaraj razkril svoje prave namene Berlusconi: Če padem jaz, pade tudi vlada NAPOLITANO Imenoval štiri dosmrtne senatorje RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj sprejel sklep o imenovanju štirih novih dosmrtnih senatorjev. To so dirigent Claudio Abbado, znanstvenica s področja genetike Elena Cattaneo, fizik Carlo Rubbia in arhitekt Renzo Piano. Predsednik je imenovanja utemeljil z velikim doprinosom, ki so ga imenovani vsak na svojem področju dali italijanski družbi in hkrati ugledu države v svetu. Imenovanja so vzbudila odobravanja, a tudi kritike, ki so prišle iz desnice, češ, da je hotel Napolitano na tak način utrditi položaj predsednika vlade Enrica Lette. Na 2. strani TRST - Stoletnica pisatelja Borisa Pahorja »Mislim,da se je življenje kljub vsemu splačalo« TRST - Prepoln Kulturni dom je v četrtek zvečer stoje pričakal pisatelja Borisa Pahorja. Prišli so najvišji politični predstavniki s slovensko premierko Alenko Bratušek in tržaškim županom Robertom Co-solonijem na čelu. Prišli so njegovi sorodniki, prijatelji, znanci, obču- dovalci in bralci njegovih številnih knjig in prevodov. Slovensko stalno gledališče je pod taktirko režiserke Nede Rusjan Bric stoletniku pripravilo prisrčno praznovanje z bogatim kulturnim programom. Na 3. strani RIM - Dan po objavi utemeljitve Kasacijskega sodišča o njegovi obsodbi je voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi včeraj sprožil novo ofenzivo in na srečanju z najbližjimi sodelavci razkril, da bo konec tudi Lettove vlade, če bo v parlamentu izglasovana prekinitev njegovega mandata zaradi dokončne obsodbe na procesu Mediaset. Berlusconi je še enkrat ponovil znani refren, da se že dvajset let nadaljuje ista zgodba, češ, da ga hočejo nasprotniki po sodni poti izločiti iz političnega življenja. Demokratska stranka je odgovorila, da zaradi njega ne bo kršila pravil pravne države Na 2. strani Polno soglasje med Slovenijo in FJK Na 4. strani Nočna nagca v Trstu Na 5. strani Turistične informacije na mobilnem telefonu Na 11. strani Italijanski podjetnik zbežal s stroji Na 11. strani l^o-^UHtav Z^ceit Literarni natečaj _ Založništva tržaškega tiska f 16 OPČINE - Včeraj v parku Finžgarjevega doma Začetek Drage 2013 v znamenju • ■ • • «V« I V I novih izzivov za manjšinsko šolo GORICA - Vegetarijanski festival Raj za vegetarijance in ljubitelje čistega okolja OPČINE - Z okroglo mizo Novi izzivi za manjšinsko šolo so se včeraj v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli 48. študijski dnevi Draga 2013. Prvo srečanje so oblikovali ravnatelj Marijan Kra-vos, psihoanalitičarka Vlasta Polojaz in raziskovalka Sara Brezigar, ki so se posvetili novim izzivom, ki jih zlasti na jezikovnem področju prinašajo velike spremembe, ki jih je v zadnjih dvajsetih letih doživelo slovensko šolstvo v Italiji s prilivom otrok iz mešanih in neslovenskih družin ter padcem števila otrok iz slovenskih družin. Govorniki so prepričani, da brez pomoči civilne družbe in institucionalnega okvira šola ne bo mogla sama biti kos tem izzivom. Na 4. strani \ X ! r J1 O" 3T fit - * ¿ >*■ •r I ' cM 9771124666007 2 Sobota, 31. avgusta 2013 ITALIJA, SVET RIM - Odkrita Grožnja Silvia Berlusconija »Vlade je konec, če me izrinejo« Napolitano imenoval štiri dosmrtne senatorje RIM - Dan po objavi utemeljitve Kasacijskega sodišča o njegovi obsodbi je voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi včeraj sprožil novo ofenzivo in na srečanju z najbližjimi sodelavci razkril, da bo konec tudi Lettove vlade, če bo v parlamentu izglasovana prekinitev njegovega mandata zaradi dokončne obsodbe na procesu Mediaset. Berlusconi je še enkrat ponovil znani refren, da se že dvajset let nadaljuje ista zgodba, češ, da ga hočejo nasprotniki po sodni poti izločiti iz političnega življenja. Demokratska stranka je odgovorila, da zaradi njega ne bo kršila pravil pravne države. Berlusconi si je v svoji izjavi privoščil primerjavo z letom 1948: »Predstavljajmo si, kaj bi se zgodilo, če bi tedanja Krščanska demokracija onemogočila voditelja KPI Togliattija, ali bi KPI onemogočila politično udejstvo-vanje De Gasperiju. Izbruhnila bi državljanska vojna«. Cavaliere je napovedal ofenzivo stranke Forza Italia »tako kot leta 1994«, obrnili pa se bodo predvsem na mlade in vse tiste, ki niso kazali interesa za politiko. Berlusconi je ob tem napovedal podporo referendumom Radikalne stranke Marca Pannelle o pravosodju. Član vodstva Demokratske stranke Dario Franceschini je takoj odgovoril, da stranka ne bo popustila takemu izsiljevanju in ne bo kršila pravil pravne države, da bi vladi podaljšala življenje. Beppe Grillo je medtem nadaljeval s svojimi napadi na predsednika republike, kateremu je očital, da skupaj z Violantejem išče načine kako bi rešil Berlusconija. Grillo sili na VATIKAN Parolin namesto Bertoneja M TI V *F mmw u RIM - Papež Frančišek naj bi že danes imenoval nadškofa Pietra Parolina (na fotografiji Ansa), ki je trenutno nuncij v Venezueli, na mesto državnega sekretarja Tarcisia Bertoneja. Slednji zapušča svoj položaj tik pred 79. rojstnim dnevom, ohranil pa bo položaj Camerlenga in predsednika kardinalskega kolegija spornega finančnega inštituta Ior, ki je bil dolgo v središču polemik. Kardinala Bertoneja je na položaj državnega sekretarja imenoval prejšnji papež Benedikt XVI. junija leta 2006, medtem ko je njegov naslednik Parolin nuncij v Venezueli od leta 2009 (tudi njega je imenoval papež Ratzinger). Po rodu jeiz Vicenze in bo z 58 leti med najmlajšimi pre-lati na tej funkciji. volitve, tudi z zloglasnim sedanjim Calderolijevem volilnim zakonom, ker je prepričan, da bo njegovo gibanje zmagalo. Ljudstvo svobode (PDL) Silvia Berlusconija pa bi bi verjetno zmagalo na splošnih volitvah v Italiji, je pokazala včeraj objavljena javnomnenjska raziskava. Berlusconi bi zmagal, čeprav je bil nedavno pravnomočno obsojen zaradi davčne prevare, ima pa še vrsto drugih pravnih težav.Javnomnenjska raziskava inštituta Swg je pokazala, da bi PDL na volitvah dobil 27,9 odstot- ka glasov, Demokratska stranka bi prejela 24 odstotkov, gibanje Pet zvezd pa 20,1 odstotka glasov. V primerjavi s februarskimi volitvami je raziskava nakazala majhen padec priljubljenosti PD, zelo velik padec za Pet zvezd, priljubljenost Ber-lusconijeve stranke pa je znatno poskočila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Raziskava je bila izvedena, preden je vlada pristala na zahtevo PDL po ukinitvi nepriljubljenega nepremičninskega davka. Caudio Abado, Elena Cattaneo, Carlo Rubbia in Renzo Piano ansa SIRIJA - Državni sekretar Kerry gotov napada s kemičnim orožjem, za kar naj bi imeli dokaze ZDA za poseg, Velika Britanija ne Poraz Camerona v britanskem parlamentu, ki je zavrnil resolucijo o vojaškem posredovanju - Hollande se ogreva za vojaško akcijo Prvič v zgodovini Velike Britanije ne bo ob ZDA ansa John Kerry ansa WASHINGTON / LONDON -Državni sekretar ZDA John Kerry je predstavil težko pričakovano obveščevalno poročilo o napadu s kemičnim orožjem pri Damasku minuli teden. Zatrdil je, da dokazi o tem, kdo je izvedel napad, ne bi mogli biti bolj jasni. Ameriška vlada je obenem izdala oceno, ki prav tako obtožuje sirski režim. V napadu naj bi umrlo 1429 ljudi, od tega 426 otrok. »Dokazi ne morejo biti bolj jasni,« je dejal Kerry in nato našteval vse, kar so zbrali ameriški obveščevalci, na koncu pa pribil, da Asadovemu režimu ne morejo dovoliti, da se izmuzne brez kazni. Dejal je še, da se bo predsednik Barack Obama o odgovoru na napad s kemičnim orožjem odločil ob svojem času in na podlagi ameriških vrednot ter interesov. »Vemo, da so Američani utrujeni od vojn in verjemite, utrujen sem tudi sam. Vendar pa samo želja po miru ne bo nujno zagotovila miru,« je dejal Kerry in dodal, da si ne ZDA morejo zatiskati oči pred diktatorji, ki uporabljajo kemično orožje. Kerry sicer znova ni napovedal, kdaj bo prišlo do vojaškega posredovanja v Siriji, glede na njegove besede pa ni gotovo, da se bo to zgodilo v kratkem. Govoril je namreč o tem, da se bodo nadaljevali pogovori vlade z ameriškim ljudstvom, kongresom in mednarodnimi partnerji. Po drugi strani pa je nakazal, da ZDA ne bodo čakale na poročilo preiskovalcev ZN, ki so včeraj zaključili z delom na terenu v Siriji. »Njihov mandat jim nalaga, da poročajo le o tem, ali je prišlo do kemičnega napada, ne pa o tem, kdo je kriv. Njihovo poročilo ne bo vsebovalo nič novega, kar ne bi vedeli že zdaj,« je dejal Kerry. Kot kaže, bodo ZDA torej zagotovo ukrepale, Kerry pa je zagotovil, da tokratna akcija ne bo v ničemer podobna posredovanju v Iraku, Afganistanu ali Libiji. Vojakov v Sirijo ne bodo pošiljali, spopad pa ne bo brez konca. »Obama je povedal, da bo odgovor omejen na kaznovanje zaradi uporabe kemičnega orožja,« je dejal Kerry in zagotovil, da ZDA ostajajo zavezane iskanju diplomatske rešitve krize v Siriji. Prav v času Kerryjevega nastopa pred novinarji pa je bila izdana tudi težko pričakovana ocena ameriške vlade o napadu s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska. Ocena pravi, da vlada z veliko mero gotovosti ugotavlja, da je napad izvedla sirska vlada, pri čemer je uporabila tudi živčni plin. Ocena temelji na pričanjih zdravstvenih delavcev, pripadnikov nevladnih organizacij in drugih prič, navedbah na družbenih omrežjih in besedah novinarjev ter na »signalnih in geoprostorskih« obveščevalnih podatkih. Vlada ocenjuje, da je v napadu umrlo najmanj 1429 ljudi, od tega 426 otrok. Ameriška vlada je sicer objavila le del ocene, celotno, ki vsebuje tudi zaupne informacije, pa bo delila le s kongresom in nekaterimi ključnimi zaveznicami. Natančnih dokazov oziroma t.i. kadeče se pištole v oceni ni, vendar pa obveščevalci govorijo o visoki oziroma najvišji stopnji gotovosti, da je za kemični napad odgovorna vlada Sirije. Samo posnetki na družbenih spletnih omrežjih govorijo o uporabi kemičnega orožja na kar 12 lokacijah okrog Damaska 21. avgusta zjutraj. Američani pravijo, da so prestregli komunikacije med režimskimi častniki o napadih, vladne sile pa da so bile pripravljene s plinskimi maskami. Napadi, na katere so se pripravljali tri dni, so bili izvedeni na lokacijah, ki so pod nadzorom upornikov ali zanje potekajo boji. Pred napadi so bili blizu prizorišč strokovnjaki za kemično orožje sirske vlade. Sateliti so ugotovili, da so bile rakete in granate izstreljene z območij, ki so pod nadzorom vlade, eksplodirale pa so na območjih pod nadzorom opozicije. Tri bolnišnice v Damasku so v manj kot treh urah od napadov sprejele 3600 bol- nikov s simptomi izpostavljenosti živčnemu plinu. Ameriški obveščevalci imajo kakih sto video posnetkov iz obdobja po napadu, na katerih je videti trupla brez fizičnih poškodb in ljudi s simptomi zastrupitve, kot je pena okrog ust in nosu. Ameriški obveščevalci trdijo, da opozicija nima zmogljivosti, da bi te posnetke ponaredila. Prav tako tudi nima raket, s katerimi je bilo izstreljeno kemično orožje. Sirski režim ima velike zaloge kemičnega orožja, že v preteklosti pa naj bi ga večkrat uporabil v manjšem obsegu. Obveščevalci sklepajo, da je napad posledica nemoči režimskih enot, da bi s konvencionalnim orožjem premagale opozicijo v delih Damaska, zato so uporabile močnejše, kemično orožje. Medtem so ZDA glede Sirije ostale brez najpomembnejše zaveznice. Britanski parlament je namreč v četrtek zvečer zavrnil osnutek resolucije o vojaški akciji proti Siriji, kar pomeni, da bodo ZDA, če se odločijo za napad, morale to storiti same. Za posredovanje, tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN in morda tudi brez razprave v parlamentu, pa je še naprej Francija. Spodnji dom britanskega parlamenta je v četrtek pozno zvečer z 285 proti 272 glasovom zavrnil osnutek nezavezujoče resolucije o posredovanju proti Siriji zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja 21. avgusta v predmestju Damaska. Britanski premier David Cameron je poslance neuspešno prepričeval, da je bil z uporabo kemičnega orožja storjen vojni zločin in da Velika Britanija ne sme stati ob strani. Po glasovanju je napovedal, da bo odločitev parlamenta spoštoval, obenem pa tudi, da si bo na mednarodni ravni še naprej prizadeval za izvajanje pritiska na režim v Damasku in za »oster odgovor« na napad, ki ga je po njegovem že mogoče pripisati režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada. Analitiki sicer ugotavljajo, da je odločitev britanskega parlamenta zelo hud uda- rec tako za Camerona osebno kot tudi za odnose med Veliko Britanijo in ZDA. To naj bi bil celo prvi primer od leta 1782, ko britanska vlada ni prejela podpore parlamenta za vojaško posredovanje. Obrambni minister ZDA Chuck Hagel je v odzivu dejal, da »gre za odgovornost vsake države, da sprejema lastne odlo-čitv«», francoski predsednik Francois Hollande pa je poudaril, da odločitev britanskega parlamenta ne bo vplivala na stališče Pariza. Iz EU so sporočili, da to odločitev »jemljejo na znanje» in da »notranjih razprav v članici unije ne komentirajo«. Sirska opozicija je izrazila obžalovanje in ocenila, da britanski poslanci ne razumejo resnične situacije v Siriji. Rusija je na drugi strani odločitev pozdravila. Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina za zunanjo politiko Jurij Ušakov je ocenil, da je glasovanje v parlamentu pokazalo, da javnost vse bolj razume tveganje morebitnega napada na Sirijo. Medtem je sicer tudi v ZDA slišati vse več opozoril pred ukrepanjem. Več demokratskih in republikanskih kongresnikov je predsednika Baracka Obamo znova zaprosilo, naj pojasni, kaj bo vojaška akcija prinesla in kakšna bo pravna utemeljitev zanjo. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 33.934,30 € -260,00 SOD NAFTE (159 litrov) 115,16 $ -1,26 EVRO 1,3235 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA I I I 30. avgust 2013 valute evro (povprečni tečaj) 30.8. 29.8. ameriški dolar 1,3235 13347 japonski jen 130,01 130,10 bolgarski lev 1,9558 1,558 češka krona 25,735 25,713 danska krona 7,4594 7,4597 britanski funt 0,85395 0,86320 madžarski forint 300,78 302,81 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7028 0,7027 poljski zlot 4,2633 4,293, romunski lev 4,4320 4,4513 švedska krona 8,7503 8,6875 švicarski frank 1,2310 1,2290 norveška krona 8,0905 8,0590 hrvaška kuna 7,5683 7,5583 ruski rubel 44,0050 44,3665 turška lira 2,6868 2,7650 avstralski dolar 1,4820 1,4975 braziljski real 3,1122 3,1861 kanadski dolar 1,3936 1,4001 kitajski juan 8,0979 8,1686 indijska rupija 87,8470 92,0650 južnoafriški rand 13,6670 13,9236 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 31. avgusta 2013 3 100-LETNICA BORISA PAHORJA - V četrtek zvečer v tržaškem Kulturnem domu Pokazali ste nam, da je biti Slovenec nekaj dostojanstvenega Vse najboljše, Boris Pahor: levo organizatorji med uvodnimi nagovori, desno čestitke premierke Alenke Bratušek, spodaj utrinka iz kulturnega programa kroma TRST - Ne zgodi se ravno pogosto, da je tržaški Kulturni dom razprodan in da so ljudje pripravljeni slediti dogajanju na odru tudi preko televizijskih ekranov in velikega platna, ki so jih namestili v foajeju in mali dvorani. Še manj pogosto se zgodi, da množica, ki je zasedla vseh 538 razpoložljivih sedežev velike dvorane, vstane in s petdesetčlan-skim zborom zapoje zdravico malemu velikemu starcu, ki stoji sredi odra s šopom rdečih nageljnov v rokah. Ne zgodi se ravno pogosto, a včasih se k sreči zgodi. Kajti na notah priljubljene ljudske Kolikor kapljic, tolko let, se je v četrtek nekaj po 23. uri zaključil slavnostni večer ob stotem rojstnem dnevu Borisa Pahorja. Večer, ki je želel biti poklon Trsta in vseh Slovencev v Italiji pisatelju in človeku, ki je postal simbol in emblem primorskega človeka, antifašista in demokrata, kot je v uvodnem pozdravnem nagovoru podčrtala predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja La-pornik. Večer, ki so se ga udeležili tudi številni politični predstavniki iz Italije in Slovenije in mu je prisotnost predsednice slovenske vlade Alenke Bratušek ter ministrice Tine Komel dala še bolj slavnostni pečat. »Spoštovana gospa Alenka Bratušek, dobrodošli v Trstu in hvala!« S temi besedami, izrečenimi v slovenščini, je premierki izrekel dobrodošlico tržaški župan Roberto Cosolini, ki je Borisu Pahorju pred nekaj dnevi podelil naziv zaslužnega občana in še enkrat podčrtal, da celotna mestna skupnost občuduje tako njegovo literarno delo kot moralno integriteto neu-trudljivega pričevalca. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je izpostavil tri dejavnike, katerim je bil Pahor zvest vse življenje: ljubezen do slovenskega naroda, absoluten odpor do vsake diktature in skrb za človekovo dostojanstvo. Priznal je, da so v preteklosti odnose med njegovo organizacijo in slavljencem zaznamovala tudi nekatera nesoglasja. »Delovali smo v določenem zgodovinskem kontekstu, se opredeljevali in včasih bili med sabo kar napeti in trdi.« Danes, ko so se zrušile nekatere ideološke cerkve, pa je čas za nov pogled, je prepričan Pavšič. »Smo ljudje z mnogimi šibkostmi in nam ni vedno lahko dojemati tega, kar lahko opredelimo kot skupno dobro. Kljub temu lahko danes skupaj delamo v korist naroda in za nadaljnje življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vaše delo nas opozarja na skupno dolžnost, ki jo imamo do slovenskega občestva in to ne glede na trenutne razlike v mnenjih.« Razpoznavnost Borisa Pahorja je velika pridobitev za celotno slovensko skupnost, je zaključil Pavšič in slavljen-cu zaželel: »Bodite z nami z mislijo, z besedo, s pričevanji in z dejanji. To je moje voščilo za Vas in upanje za nas.« Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je izrazil željo, da bi bil Pahor vsem Slovencem v ponos in vzor pri odpravljanju nestrpnosti in ideološkega sovraštva, iskanju notranjega miru in ideološke svobode. Iz Knjige o Radi, ki jo je pisatelj kot znano poklonil pokojni ženi Radoslavi Premrl, je prebral odlomek, v katerem pisatelj opisuje svoje vzpone po slovenskih gorah in odnos do narave, ter mu zaželel, da bi še dolgo živel v harmoniji »s skrivnostnim bogom, Naravo«. Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica Pokrajine Trst, je zagrizena bralka Pahorjevih del. Pisatelj je zanjo simbol »tržaškosti« in ne samo mestne slovenske duše. Njena uprava mu je že leta 2010 izročila častni pečat, ker ceni in spoštuje njegovo literarno delo ter njegovo pripravljenost vedno znova obsoditi nespoštovanje človekovih pravic. To je človek, ki vidi, trpi in obsoja, je še dejala predsednica, človek, ki s svojim obnašanjem izkazuje pogum, ki ga v preteklosti vsi nismo bili zmožni, a bi ga danes morali skušati izenačiti. Pokazali ste nam, da je biti Slovenec nekaj dostojanstvenega, je Pahorju dejala slovenska premierka Alenka Bra-tušek, istočasno pa tudi dokazali, »da je resnično človeško dostojanstvo v tem, da smo sposobni jasno oceniti, kaj je tisto, kar nas žali, namesto da bi v razbesnje-ni užaljenosti udrihali po vsem, kar bi nas lahko ogrozilo. (...) Verjamem, da bi, če bi zmogli slediti vašemu zgledu, lahko ustvarili državo, ki nam bo vsem v ponos.« Naučili ste nas tudi, da lahko življenje na presečišču kultur iz ljudi potegne najboljše (pozornost, strpnost, trud razumeti drugega), ali najslabše - tisti »strah, ki edino možnost obrambe vidi v zaničevanju in preziru do drugačnega, strah, ki požiga in se šopiri v sovraštvu, da bi tajil svojo nemoč,« je izpo- stavila premierka in dejala, da iskreno podpira Pahorjeva prizadevanja za ohranitev spomina na žrtve fašističnih taborišč in postavitev memoriala v Viscu. Obljubila je, da bo prihodnji teden na to opozorila italijanskega kolego Enrica Letto, saj je prepričana, da lahko tudi tako utrjujemo odnose med državama. Pahorjevo življenje v besedi, sliki in glasbi Borisa Pahorja so Slovensko stalno gledališče in ostali organizatorji četrtkove slovesnosti želeli počastiti tudi s kulturnim programom. Okrog petin- štiridesetminutni dvojezični spored je režirala Neda Rusjan Bric, v njem pa so se besede in fotografije tržaškega pisatelja prepletale z verzi, ustvarjalci in kraji, ki so mu pri srcu. Desetminutni video Polone Zupan je lepo predstavil slavljenčevo življenjsko zgodbo, od nedolžnega otroškega kopanja s tržaškimi mulci mimo ozračja groze, ki se je med fašizmom vsesalo vanj, spoznanja, da se ne more res odpovedati ljubezni, in posledičnega izstopa iz semenišča, grozljivega spogledovanja s smrtjo v nacističnih taboriščih. In potem Pariz, kraj novega rojstva in ljubezni, kjer se nekdanji taboriščnik počuti državljan sveta in ne hrepeni po vrnitvi v Trst. Tu ga naposled rešuje književnost: piše, ne da bi si predstavljal, kaj bi lahko njegove knjige nekega dne pomenile. Piše, ker želi pogledu na preteklost dodati tudi nekaj svojega; danes je zadovoljen, ker je s svojimi knjigami potrdil tudi obstoj slovenske tržaške književnosti. »Mislim, da se je kljub vsemu hudemu življenje splačalo, zato ker sem doživel lepoto bivanja, ker sem ljubil in bil ljubljen.« Dogajanje se je nato s platna preselilo na oder; igralci SSG Maja Blago-vič, Danijel Malalan in Nikla Petruška Panizon ter pevka Martina Feri, pianistka Paola Chiabudini in harmonikar Aleksander Ipavec so poslušalce popeljali na popotovanje po Pahorjevih knjigah in pesniških zbirkah nekaterih njemu ljubih avtorjev. Besede Srečka Kosovela, Umberta Sabe, Miroslava Košute je bilo slišati zdaj v igrani zdaj v peti obliki, saj je Ipavec poskrbel tudi za nekatere uglasbitve. Recital ponuja posrečen in prepričljiv vpogled v Pahorjev čas, zato bi bilo res škoda, če bi vse ostalo pri enkratni uprizoritvi. Kot so nam povedali v SSG, trenutno razmišljajo o dodatni ponovitvi za vse, ki so v četrtek ostali pred vrati polnega Kulturnega doma. Danes častimo ponižane in razžaljene Naposled je na oder stopil neu-trudljivi slavljenec. Spremljala ga je literarna kritičarka Tatjana Rojc, avtorica njegove biografije Tako sem živel. Pogovor se je, kot je pri Pahorju navada, kmalu spremenil v zanimiv dvojezičen monolog, s katerim je prisotne večkrat spravil tudi v smeh, na primer takrat, ko je bil kritičen do blišča katoliške cerkve (»tisti klobuki kardinalov in papežev so kot trajni pust«), ali do možnosti, da bi ljudi začeli izdelovati v laboratoriju: »po mojem bo ena velika žalost, ko se moški in ženska ne bosta več združevala«. Občinstvo mu je zaploskalo, ko je še enkrat ponovil, da upa, da se bo Co-solini zapisal v zgodovino kot župan, ki je omogočil rabo slovenščine v tržaškem občinskem svetu. Posvaril je, da nam manjka etika in da se lahko pretekle tragedije čez noč ponovijo. Upreti se je treba neetičnemu življenju in tisti globali-zaciji, ki ne spoštuje majhnih narodov in krajevnih značilnosti, je ponovil s Stephanom Hesselom. Še enkrat poudaril potrebo po ohranjanju spomina na taborišča in spoštovanju tistih, ki so umrli za demokracijo, identiteto, jezik. Na velikem platnu so se zvrstila še voščila nekaterih sopotnikov in prijateljev, nato se je platno dvignilo in zado-nela je Zdravljica, ki jo je ubrano zapel priložnostni zbor pod vodstvom Rada Miliča. Kulturni dom je vstal in nato z zborom zapel še Kolikor kapljic, tolko let. Pahor pa je, preden je v foajeju zarezal še v torto, ponovno ponovil, da danes ne častimo Borisa Pahorja, ampak ponižane in razžaljene, katerim je Boris Pahor posvetil vse svoje literarno in politično življenje. Oni so zmagovalci njegovega večera. Poljanka Dolhar 1 0 Sobota, 31. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OPČINE - V parku Finžgarjevega doma začetek 48. študijskih dni Draga 2013 Pri soočanju z novimi izzivi mora šoli pomagati celotna civilna družba Nastop Marijana Kravosa, Vlaste Polojaz in Sare Brezigar - Danes počastitev Borisa Pahorja Slovenska šola v Italiji je v zadnjem dvajsetletju doživela velike spremembe, število učencev iz slovenskih družin se je razpolovilo in se je močno povečalo število otrok iz narodnostno mešanih in neslovenskih družin. To je posledica povečanega zanimanja za slovensko šolo, jezik in kulturo, po drugi strani pa postavlja šolo zlasti z jezikovnega vidika pred velik izziv, ki ji verjetno sama ne bo kos, zato je potrebna pomoč celotne civilne družbe. To je sporočilo včerajšnje okrogle mize Novi izzivi za manjšinsko šolstvo, s katero so se pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah popoldne začeli 48. študijski dnevi Draga 2013 v priredbi Društva slovenskih izobražencev. Organizatorji so za to priložnost v svojo sredo povabili tri razpravljalce, in sicer ravnatelja Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijana Kravosa, psihoanalitičarko (in ne psihologinjo, kot smo pred dnevi pomotoma napisali) Vlasto Polojaz in raziskovalko Saro Brezigar. Kravos je opozoril, kako se je v zadnjih 15-20 letih populacija na slovenskih šolah korenito spremenila: povečala se je za 30 odstotkov s krepkim prilivom otrok iz narodnostno mešanih in neslovenskih družin, pri čemer je odstotek otrok iz slovenskih družin z okoli 60 padel na 32 odstotkov. To je posledica povečanega zanimanja za slovenske šole, jezik in kulturo pri italijanskih in neslovenskih družinah, kar pa je ustvarilo tudi precejšnje težave na področju osvajanja slovenskega jezika, saj so bili šolniki nepripravljeni na tak povečan priliv »tujih« otrok. Te težave pa bo težko reševati brez pomoči civilne družbe, ki si mora razjasniti pojme o tem, kaj v teh spremenjenih razmerah šola sploh je. Vlasta Polojaz se je v svojem posegu oprla na razne raziskave, študije in razprave ter pri tem ugotovila, da se znotraj manjšine pozitivno gleda na sprejemanje neslovenskih otrok v šolo, a je hkrati prisotna skrb zaradi jezikovne ogroženosti. Slovenska šola je sredstvo, da se Slovenci izobražujejo v materinščini, če pa iz sredstva postane cilj, ji preti propad, je dejala predavateljica, ki je poudarila tudi pomen ravnovesja med sprejemanjem tujega in ohranjanjem lastne identitete. Sara Brezigar pa se je pri svojih izvajanjih oprla na raziskavo o razvoju slovenske manjšine v Italiji, ki bo v kratkem predstavljena javnosti. Opozorila je, kako se širi krog ljudi, ki živijo nekje »vmes« med slovensko in italijansko skupnostjo ter se kot Slovenci razlikujejo od klasičnega tipa Slovenca. Ta skupina predstavlja potencial, vir novih članov naše skupnosti, šola pa je ključno sredstvo, s katerim ta krog vključiti v to skupnost ali pa ga pustiti, da gre mimo nas. Šola bo to vprašanje težko rešila sama, saj je to izziv in problem celotne manjšine, zato sta potrebna strateški pristop ter institucionalni okvir. Udeležence Drage so včeraj nagovorili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, poslanka Tamara Blažina, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Ga-brovec, tržaški občinski odbornik Edi Kraus ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Študijski dnevi se bodo nadaljevali danes popoldne ob 16.30 s počastitvijo stoletnice pisatelja Borisa Pahorja in predavanjem Evalda Flisarja Kdor previsoko leta, nizko pade! Dopoldne pa bo ob 10. uri srečanje v okviru 23. Drage mladih o novih medijih in socialnih omrežjih med pastmi in priložnostmi, kjer bodo ob sociologu Bojanu Amonu govorili še urednik spletnega portala Slomedia Darko Bradas-si, podjetnik Uroš Grilanc ter prevajalka Sara Terpin. (iž) Brez pomoči civilne družbe, strateškega pristopa in institucionalnega okvira bo slovenska šola v Italiji težko kos izzivom, ki jih prinaša korenito spremenjena sestava šolske populacije, so prepričani govorci kroma DEŽELA FJK - Veleposlanik Mirošič pri predsednici Serracchianijevi Sodelovanje na 360 stopinj Soglasje o skupnih projektih, manjšini, šoli v Špetru, Viscu - Oktobra sklic mešane komisije Veleposlanik Slovenije v Rimu Iztok Mirošič se je včeraj v Trstu sestal s predsednico dežele Deboro Serracchiani, s prefektinjo Francesco Adelaide Garufi in zastopstvom slovenske narodne skupnosti v Italiji. S Serracchianijevo sta pregledala dobro sodelovanje med Slovenijo in FJK s poudarkom na gospodarskem sodelovanju, infrastrukturnem razvoju ter skrbi za slovensko manjšino, za katero v FJK obstaja močna politična volja. To naj bi potrdil tudi čimprejšnji sklic stalnega delovnega omizja za slovensko manjšino v Rimu. Mirošič je izpostavil vprašanje slovenske šole v Špetru, s čemer je Serracchianijeva dobro seznanjena in pojasnila, da poskušajo čim prej najti rešitev. Potrdila sta skupno nasprotovanje izgradnji plinskega terminala v Žavljah. Dogovorila sta se o čimprejšnjem definiranju prioritet sodelovanja med Slovenijo in FJK ter sklicu Mešane komisije za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj še v oktobru letos. Dogovorjeno je tudi sodelovanje pri projektu Poti miru in obeležitvi 100-obletnice prve svetovne vojne. Veleposlanik je apeliral na podporo pristojnih v FJK glede nekdanjega koncentracijskega taborišča Visco, da bi le-ta postal muzej spomina za evropsko prihodnost. Serracchianijeva temu izkazuje politično podporo. CENE - V Trstu Letna inflacija znaša le 0,3 odstotka Avgusta je rast inflacije v Trstu znašala 0,3 odstotka, tako v mesečni primerjavi z julijem kot v celoletni z lanskim avgustom. Zlasti slednji podatek je pomemben, saj kaže na stagnacijo cen kot posledico krize in padca potrošnje. Še julija je bila mesečna rast cen 0,1-, letna pa 0,7-odstotna. Prehrambni izdelki se v zadnjem mesecu niso podražili, so se pa v zadnjem letu za cele 3 odstotke. V avgustu so zrasli stroški za prevoze (+2,7%) in rekreacijo ter kulturo (+0,8%), znižale pa so se cene oblačil in obutve (2,1%) ter komunikacij (-0,7 na mesečni in celo -4,4% na letni osnovi). OBCINA TRST Nove jasli Tržaška občina bo 16. septembra odprla nove jasli na Trgu Niccolini. Sprejele bodo 23 malčkov, nadaljnjih deset mest pa bo občinska uprava »pridobila« s konvencijami z zasebnimi jaslimi. Tako se bo število mest v jaslih letos povečalo na 973. Tržaška občinska odbor-nica za šolstvo in vzgojo Antonella Grim je izrazila zadovoljstvo nad tem dosežkom. Napovedala je tudi, da bo to šolsko leto začela delovati nova šolska menza v prostorih italijanske nižje srednje šole Fonda Savio. Grimova je predstavila te novosti na tiskovni konferenci, ki se je je udeležil tudi občinski odbornik z javna dela Andrea Da-pretto. Slednji je izpostavil nadvse pozitivno dejstvo krepitve vzgojno-varstvenih struktur prav v času hudega krčenja javnih sredstev, kar dokazuje, kako ima tržaška občinska uprava pri srcu najmlajše in njihove družine. OPČINE - Svečanost v spomin na padle kurirke in partizane Niso se borili in padli zaman »Dejstvo, da smo spet tu skupaj, dokazuje, da so nam rojaki in rojakinje, padli za svobodo, pri srcu. Vsak od nas je živ dokaz, da se niso borili in padli zaman. Za nekatere spomin, za ostale šolski ali pripovedni nauki starejših... nikoli ne bomo pozabili na tesnobo in mučenje naših ljudi.« S temi besedami je predstavnik skavtske organizacije Ma-tia Mosenich nagovoril ljudi, ki so se v precejšnjem številu zgrnili na Opčine, da bi počastili spomin na pet mladih pre-beneških kurirk in štirih partizanov, ki so pred 69 leti padli pod svinčenkami nacističnih krvnikov. Svečanost se je na pobudo sekcije VZPI-ANPI za Op-čine, Bane, Ferluge in Piščance začela na pokopališču, ker so, zraven partizanov, ki so padli v krvavi bitki za Opčine, pred osmimi leti pokopali posmrtne ostanke treh od devetih žrtev nacifašističnega nasilja, kurirke Marije Grmek iz Krajine vasi ter partizana Balda Boleta iz Zadra in Mira Met-likovca iz Krepelj. Pet padlih prebeneških kurirk - Mira Ban-di, Elvira Kocjančič, Anica Parovel, Angelca Bandi in Slava Grahonja - počiva na pokopališču rodnega Prebenega, partizana Leopolda pa so pokopali v rodnem Devinu. Udeleženci spominske svečanosti so se nato podali v dolgem sprevodu po Ulici Vrb žalujk (Ul. dei Salici) do spomenika na Mandriji. Mimogrede so se ustavili pred po- Na spominski svečanosti na Opčinah je zapel moški pevski zbor Tabor kroma slopjem s številko 16, kjer je bil nekoč sedež poveljstva SS in kjer so deveterico umorjenih zasliševali in mučili. Med postankom je tabornica Mara Race povedala, kaj se je v tistem poslopju dogajalo, nakar je sprevod nadaljeval pot do spomenika pred dolinico na Mandriji, kjer je tragično ugasnilo devet mladih življenj. Tako kot na pokopališču, je tudi tu otožno odjeknila pesem domačega moškega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. Po polaganju vencev je Mara Race spet spregovorila z občutenimi besedami o mladih žrtvah krutega nasilja iz vojnih let ter poudarila misel, da ne smemo nanje nikoli pozabiti. / TRST Sobota, 31. avgusta 2013 5 TRIESTE TRASPORTI - Podjetje obljublja odpravo zdajšnjih nedoslednosti Zimski vozni red bo dvojezičen Novica o slovenščini na avtobusnih postajah je med našimi bralci doživela veliko zanimanje, prejeli pa smo tudi nekaj opozoril s »terena« o tem, da dvojezičnih avtobusnih urnikov ni na vseh postajališčih oz. da so se v nekaterih krajih, ki spadajo v okvir območja zaščite slovenske narodne skupnosti in izvajanja vidne dvojezičnosti, pojavili urniki samo v italijanščini in z italijanskimi imeni krajev. Tako nas je rajonski svetnik Demokratske stranke v zahod-nokraškem rajonskem svetu Igor Daneu opozoril, da se je moral pri prevoznem podjetju Trieste Trasporti še kako potruditi za uveljavitev slovenščine na avtobusnem postajališču v Križu, medtem ko nam je odvetnik in pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Peter Močnik posredoval nekaj fotografij postajališč v dolinski občini, kjer so nameščeni urniki izključno v italijanščini in z italijanskimi imeni krajev, tudi takih, ki ne obstajajo. Da bi izvedeli kaj več, smo se včeraj obrnili na podjetje Trieste Traspor-ti, kjer so nam pojasnili, da je tiskanju samo italijanskih urnikov za nekatera postajališča v dolinski občini kriva napaka v računalniškem programu, ki pa jo bodo kmalu odpravili. V desetih dneh bi moral biti namreč nared novi zimski vozni red avtobusov z novimi urniki, ki bodo tokrat tudi dvojezični in jih bodo namestili na postajališčih, ki spadajo v območje vidne dvojezičnosti, kot je to določil paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine: tako bodo dvojezične urnike, kar zadeva tržaško občino, namestili na postajališčih na vzhodnem in zahodnem Krasu ter v Lonjerju ter v vseh okoliških občinah, se pravi devinsko-nabrežinski, zgoniški, repentabrski, dolinski in tudi a celotnem ozemlju miljske občine. Novi urniki bi morali krasiti postajališča od 9. septembra dalje. Na postajališču avtobusa na progi številka 40 v Dolini je vozni red samo v italijanščini « ČRNA KRONIKA - »Rekreacija Nočna nagca V ul. 30 ottobre sta brcala vozila Moška po rodu iz Neaplja sta v noči na petek zamenjala Ul. 30 ottobre z ... naturistično plažo. Malo pred 3. uro zjutraj sta se začela v Adamovi obleki (a brez figovega lista ...) sprehajati v bližini znanega nočnega bara in z nogami (seveda bosimi) brcati tam parkirana vozila. Očitno sta bila kar hrupna, saj sta zbudila tam sta-nujočega, ki je poklical policijo, da bi ju umirila. Ko sta na kraj prispeli dve izvidnici, so agenti opazili na ulici le enega nagca. Drugi se je bil brž oblekel in je skušal zbežati, a mu ni uspelo, ker so bili policisti hitrejši. Nagec je medtem stekel do tam blizu parkiranega lastnega dostavnega vozila in se zaprl vanj. Agenti so od njega zahtevali osebno izkaznico, namesto dokumenta pa jim je moški grozeče pomolil nož z 8-cen-timetrskim rezilom. Iz njunega majavega vedenja in alkoholnih vonjav so agenti kaj kmalu ugotovili, da sta ga imela moška kar nekaj pod kapo. Bila pa sta tako trdoživa, da so se morali policisti kar precej potruditi, preden so ju umirili (in dva sta jo skupila z lažjimi telesnimi poškodbami ...). Na kvesturi so ju legitimirali. E.M., tisti, ki je grozil z nožem, je star 39 let, P.S. 34. Oba sta po rodu iz Neaplja, živita pa v mestu. Zarana sta zakorakala, tokrat oblečena, v zapor. REPENTABRSKA OBČINA - Nove table Pokrajine Trst Končno Dutovlje Pokrajina začela nameščati nove smerokaze v okviru zakona o priznanih jezikovnih manjšinah V repentabrski občini so namestili nove smerokaze, med katerimi sta -prvič v povojni zgodovini občine - tudi tabli s slovenskim napisom Dutovlje. Smerokaza ob križišču ceste za Repentabor in ceste za Fernetiče ter na Poklonu je dala postaviti tržaška pokrajinska uprava. Predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da je v občini prvič omenjena tudi vas čez mejo s slovenskim imenom. Pokrajinska uprava je namestitev novih tabel v slovenščini predvidela v triletnem načrtu javnih del za obdobje 2013-2015, in sicer v okviru udejanjanja določil zakona o priznanih jezikovnih manjšinah št. 482 iz leta 1999. Letos je za ta dela nakazala skupno 50 tisoč evrov, table in smerokaze pa bodo namestili v vaseh repentabr-ske, zgoniške in dolinske občine. Pred leti smo pisali o aferi »Dutto-gliano«, ko so se na spletni strani ministrstva za šolstvo znašli slovenski kraji s po-italijančenimi imeni. Pokrajina Trst je sedaj s smerokazom vendarle vrnila dostojanstvo slovenski vasi čez mejo: Dutovlje. Čilski filmi in glasba v domu v Podlonjerju V Ljudskem domu v Podlonjerju bo danes in jutri prireditev Finestre oltre i confini, ki je letos posvečena 40-letni-ci državnega udara v Čilu. Uvod v filmski in glasbeni vikend bo film Miguela Littina Companero presidente, ki ga bodo vrteli danes ob 17.30. Sledita filma Ya no basta con rezar (19.30) in Machuca (ob 21. uri). Na vrtu doma bodo čilski pesniki ob 20.40 recitirali svoje pesmi ob glasbeni spremljavi, ob 21.30 pa bo večer latinskoameriške glasbe. Jutri bodo na sporedu še trije filmi, na prostem pa bodo ob 18.30 zavrteli posnetek koncerta čilske skupine Inti-Illimani. Praznik DS na Opčinah Na Opčinah se danes nadaljuje praznik Demokratske stranke. Ob 18. uri bo poslanka Tamara Blažina predstavila pobude proti nasilju nad ženskami; sledila bo debata o Hrvaški, Evropi in Jadranu s predsednico Dežele FJK Deboro Serracchiani, slovensko evropsko poslanko Mojco Kleva in hrvaško poslanko Tanjo Vrbat. Z glasbo bo nato postregla Klapa Lungomare iz Umaga. Jutri bo ob 18. uri poslanec DS Ettore Rosato govoril o tržaškem pristanišču, ob 19. uri bo srečanje, ki ga bodo oblikovali župani Trsta Roberto Cosolini, Brescie Emilio Del Bono in Trevisa Giovanni Manildo in pokrajinski tajnik DS Štefan Čok. Veselo z matematiko pri Skladu Mitja Čuk Sklad Mitja Čuk organizira od ponedeljka 2. do petka 6. septembra od 9.00 do 13.00 brezplačno ponavljanje snovi in pripravo na šolsko leto 2013/2014 (za otoke, ki so zaključili osnovno šolo) na temo Veselo z matematiko. Omejeno število udeležencev. Za informacije in predvpis pokličite v urad Sklada Mitja Čuk 040212289 (Pon-pet 10.00-12.00). Našli ukradeno vespo Vendarle zgodba iz črne kronike s srečnim koncem. Pred dnevi je občan obvestil mestne redarje o vespi, ki je bila že dalj časa parkirana v križišču U. Gep-pa z Ul. Filzi. Redarji so ugotovili, da je bila vespa ukradena aprila 2012. Njen lastnik, 79-letni R.O., je takrat krajo prijavil. Redarji so ga iztaknili, mu sporočili, da so našli ukradeno vozilo in mu ga - potem ko so po hitrem postopku uredili vse papirje - vrnili. KMETIJSTVO - Lov na ščetince je terminsko in časovno omejen, odškodnine za povzročeno škodo pa vse manjše f%l •• VI VI Ig II - Divji prašiči nevarni tudi za promet Vprašanje divjih prašičev na Tržaškem je tako rekoč ... nerešljivo. V začetku stoletja so jih našteli kakih 150, pred tremi leti je njihovo število poskočilo na 600, letos jih je še nekaj sto več. Zato ni čudno, da so vinogradi, njive, polja in travniki vse bolj na milost in nemilost njihovih rilcev in parkljev. Živali so se že tako razmnožile, da ni pred njimi - v danih pogojih - pomoči, ugotavljajo oškodovani vinogradniki in drugi kmetovalci. Ena od možnih rešitev naj bi bil odstrel. »A ne v sedanjem lovskem režimu,« je takoj pripomnil zgoniški župan Mirko Sardoč, ugleden kraški lovec. Lov na divje prašiče je terminsko in časovno omejen: terminsko od 15. maja do 15. januarja; časovno do dve uri po sončnem zatonu. Obenem je ob torkih in četrtkih lov zakonsko prepovedan. V bližnji Sloveniji je drugače: lov je dovoljen celo leto in vse dni. Lov na divje prašiče do druge ure po zatonu je, milo rečeno, dokaj čuden. Mirko Sardoč kroma Prav takrat, ko se ščetinci odpravljajo na nočne pohode in pojedine po Krasu, jih je treba pustiti pri miru! Na ta način jim ne bomo mogli priti do živega, je napovedal župan-lovec Sardoč, ki je opozoril še na eno zaskrbljujočo plat nebrzdanega razmnoževanja teh živali. »Divji prašiči se vse bolj približujejo vasem in mestu. Srečati jih je na cestah. Vse bolj bodo predstavljali nevarnost za promet.« Včeraj zjutraj, nekaj pred osmo uro, je na Furlanski cesti, nekaj sto metrov od nekdanje mitnice, v smeri proti mestu »obležal« mlad divji prašič. Očitno ga je kako vozilo povozilo. Bil je dolg slabega pol metra, mladič je tehtal nekaj kilogramov. Kaj bi bilo z avtomobilom (ali motornim kolesom), če bi na cesto skočil odrasel, 50 in več kilogramov težak ščetinec? Drugo vse bolj zagonetno vprašanje predstavljajo odškodnine za škodo, ki jo povzročajo divji prašiči. Divjad je državna last, zato mora škodo, ki jo morebiti povzroči, poravnati država. Pri Kmečki zvezi so v zadnjih dveh dneh prejeli tri odškodninske prošnje za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči. Vložili so jih vinogradniki s Kontovela, iz Rojana in iz Prebe-nega. V preteklih letih, ko se divji merjasci še niso takole razpasli, so se odškodninske prošnje nanašale na škodo, ki jo je povzročila srnjad. Vsote niso bi- le visoke: kakih 200, 300 evrov. Divji prašiči povzročajo desetkrat večjo škodo: 2 tisoč, 3 tisoč evrov. Zahteve po odškodnini so vse večje, denarja na razpolago pa je vse manj. Zato prejemajo prosilci vse manjše odškodnine, in še to z zamudo. Vmes je posegla še Evropska unija z direktivo o tako imenovanem režimu »de minimis«, ki je bila sprejeta zato, da ne bi bili kmetovalci deležni ... državnih prispevkov. Na podlagi te direktive lahko prejmejo oškodovanci v obdobju treh let največ do 3 tisoč evrov odškodnine. Škoda le, da divji prašiči te direktive ne poznajo ... M.K. 6 Sobota, 31. avgusta 2013 KULTURA DEBELI RTIČ - Na pobudo Rotary klubov iz Milj in Kopra Čezmejni kamp za rehabilitacijo mladih iz Italije in Slovenije Danes se v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču začenja peti Rotary Kamp 2013, ki ga vsa ta leta pripravljata Rotary kluba iz Kopra in Milj. Mednarodno sodelovanje ro-tarijcev bo tudi letos prineslo enotedenske počitnice za rehabilitacijo otrok in mladih oseb s posebnimi potrebami iz Slovenije in Italije, drevišnje uradne otvoritve tabora pa se bodo poleg predsednikov omenjenih klubov udeležili tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič ter predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, sodeloval pa bo tudi naš komik in imitator Andro Merku. Podrobnosti letošnjega tabora je na včerajšnji novinarski konferenci predstavil predsednik Rotary kluba Milje Ric-cardo Novacco, ki je na kratko povedal, kako je sploh nastal Rotary Kamp. Slišali smo, da so se za organizacijo terapevtskih počitnic za otroke in mladostnike iz Slovenije in Italije z različnimi težavami v razvoju odločili tudi zato, da bi dokazali, kako je s humanitarnimi projekti mogoče podirati meje. Primer dobrega med- sosedskega sodelovanja je iz leta v leto pobiral sadove, je razložil govornik, ki je spomnil, da se je prvega tabora udeležilo 12 otrok, drugega že 27, zadnja leta pa sprejemajo več kot 30 otrok. Množičen obisk pričakujejo tudi letos, saj bo na taboru sodelovalo kar 33 mladostnikov; 18 Italijanov in 15 Slovencev. Po drevišnji uradni otvoritvi se bodo jutri začele terapevtske počitnice, v sklopu katerih bodo mladi deležni tradicionalnih aktivnosti muzikoterapije, fi-zioterapije, učenja plavanja, večernih za- IN MEMORIAM - Star je bil 82 let Zapustil nas je duhovnik Marij Gerdol V četrtek zvečer je v katinarski bolnišnici umrl Marij Gerdol. Star je bil 82 let. Zadnja tri desetletja je skrbel za slovenske vernike pri Novem sv. Antonu in pri Sv. Jakobu, vse življenje pa je bil aktiven v raznih ustanovah in organizacijah. Marij Gerdol se je rodil 20. novembra 1930 v Trstu, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo, medtem ko je gimnazijsko in licejsko šolanje opravil v semeniščih v Kopru in Gorici. Bogoslovje je študiral v Trevisu in Trstu, kjer je bil 28. junija 1953 posvečen v duhovnika. Od leta 1953 do 1956 je študiral teologijo na rimski papeški univerzi Gregoriana, nato se je vrnil na Tržaško, kjer je bil najprej podravnatelj openskega Ma-rijanišča, nato pa je kot kaplan služboval med slovenskimi verniki v župniji sv. Vincencija in v Zavljah. Več let je bil župnik v Boljuncu, kjer je v letih 1970-71 zgradil tamkajšnji Mladinski dom. Leta 1980 je začel skrbeti za slo- venske vernike v tržaškem mestu v okviru Slovenskega pastoralnega središča ter pri Sv. Jakobu in Novem sv. Antonu. Bil je tudi katehet na raznih italijanskih in slovenskih šolah ter duhovni vodja Slovenske zamejske skavtske organizacije, blagajnik Apostolstva sv. Cirila in Metoda, član škofijskega pastoralnega sveta in nadzornik pri Duhovski zvezi, pred nekaj leti pa je postal tudi častni kanonik stolnega kapitlja. Lik msgr. Gerdola je tesno povezan tudi z delovanjem Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, pri vodstvu katerega je bil okroglih trideset let. V tem okviru je pripravil oz. sodeloval pri zvedbi kar štirih misijonov v dvajsetih letih: prvič leta 1989, drugič leta 1992, ko je stekla priprava na takratni obisk papeža Janeza Pavla II., nato leta 1999, ko je šlo za pripravo na sveto leto 2000, medtem ko je zadnji misijon potekal leta 2010. Njegov sobrat, škedenjski kaplan Dušan Jakomin, se ga spominja kot zelo natančnega, skoraj pikolovskega duhovnika. »To pa zato, ker je hotel od sebe dati čim več: Bogu in ljudem je želel dati le najboljše.« Pogrebna maša bo v četrtek ob 11. uri v šentjakobski cerkvi, sledil bo pokop na katinarskem pokopališču. V Nabrežini pilates z meditacijo, vadba za pomladitev duše in telesa Se želite pomladiti? Si želite manj stresa in več energije? Si želite izboljšati zdravje in vitalnost, vendar ne veste kako začeti? V društvu Igo Gruden v Nabrežini se bodo v torek, 3. septembra, začeli tečaji pilates vadbe, ki jo bo vodila izkušena vaditeljica Mateja Šajna. V udobnem okolju bo ponujala posebno kombinacijo vadbe, ki poleg elementov pila-tesa vsebuje tudi ustrezne ogrevalne vaje, dao jin vaje ter sklop statičnega in dinamičnega raztezanja, ki optimizirajo zdravje ter izboljšajo način življenja. Novost in dodatek k letošnji vadbi je daljša meditacija ob zaključku ure. Slednja sprošča fizično telo, posredno umirja um ter vzpostavlja pozitivno naravnanost. Vadbena ura bo zato trajala 75 minut z namenom, da zajame vse pomembne komponente, ki jih potrebuje sodobni človek za doseganje ustreznega ravnovesja v telesu. Vsi, ki bi radi preizkusili dopolnjen način pilates vadbe, so vabljeni na srečanje v torek, 3. septembra ali na naslednja srečanja. Vadba bo potekala v dveh terminih, ob torkih in četrtkih. Ob torkih sta na izbiro dve izmeni, od 18. do 19.15 ali od 19.15 do 20.30. Ob četrtkih bo vadba od 17. do 18. ure ali od 18. do 19.15. Vsem tečajnikom, ki se prvič vpišejo, se bo vaditeljica prve štiri tedne posvetila s polurnim uvajanjem. Uvajalna vadba za ustrezno dihanje in koordinacijo bo ob torkih z začetkom ob 17.30 (pol ure pred redno vadbo). Za vpis ali pojasnila pokličite na 3496483822 ali 040200620 (Mileva). 44, iTIJDili KI DNEVI DRAGA 2013 Part: Finíga ijevtigj doin.i - Opt: i m.1 Dun.-nskn cf-it.i Dúüei, 21. avquita (AlUlt počastitev stoletnice pisatelja Borisa Pahorja SbdtEvild Flim KDOR PBEVI50K01.ETA, NIZKO PADE! bavnih programov tombole, modne revije, gledališča, iger brez meja itd. Zanimivo je tudi, da člani obeh rotarijskih klubov preživijo s svojimi gosti teden dni v tesnem stiku, se z njimi in njihovimi spremljevalci družijo ter jim pomagajo pri vsakdanjih opravilih. S tem otroci in mlade osebe pridobijo poseben občutek vključenosti, ki ga sicer ne dobijo v ostalih terapevstkih programih, so še povedali na včerajšnji predstavitvi, na kateri so se za sodelovanje zahvalili tudi članom ro-tarijskega kluba Trieste Nord. (sč) BAZOVICA - Jutri Razstava o tujerodnih rakih v FJK Jutri bo v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici (Bazovica št.224), ki ga upravlja deželna gozdna straža, odprtje nove razstave. Od 14. do 20. ure bo na ogled razstava, ki jo je pripravil skupaj z informativnim centrom iz Ariisa (UD) deželni Zavod za nadzor ribištva. Predstavili bodo evropski projekt LIFE RARITY, katerega cilj je izkoreniniti severnoameriškega močvirskega raka in zavarovati avtohtone zelo ogrožene vrste sladkovodnih rakov. Biot-sko pestrost namreč ogroža več tujerodnih živali in rastlin, ki jih je človek vnesel v okolje namerno ali nenamerno. Te izpodrivajo domače vrste zaradi večje kompetitivnosti, plodnosti oziroma prenašanja različnih bolezni in spreminjajo življensko okolja avtohtonih vrst. Nekatere vrste ogrožajo gospodarstvo in celo zdravje ljudi. To je prvo srečanje, ki ga Naravoslovni didaktični center prireja v sklopu Trieste Next, katerega letošnja tematika je prav voda. Razstavo in center si lahko obiskovalci ogledajo tudi med tednom: v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torek pa od 14. do 20. Avtobusna proga št. 39, 39/ ter 51. Vstop prost. Jutrij J- septembra Ob 10.00: dr. Branita Gotnik CERKEV NA RAZPOTJU -SOLET POTEM i-GjOO padcCittv i- Petelinove nagrade Ofel6J5:dp.AlriMav?f SLOVENIJA P RED PONAVLJANJEM RAZREDA Včeraj danes d] Lekarne U Kino SKD Grad od Banov vabi danes, 11.8. I in jutri, 1.9. na 1 tradicionalni vaški praznik »POD KOSTANJI« Ples z ansamblom S0UVENIR Tabornice in taborniki Rodu modrega vala vabimo 1 Danes, SOBOTA, 31. avgusta 2013 RAJKO Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.45 - Dolžina dneva 13.20 - Luna vzide ob 1.30 in zatone ob 16.40 Jutri, NEDELJA, 1. septembra 2013 TILEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,1 stopinje C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 9 km na uro, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. praznovanje 60-letnice taborniške organizacije jutri, 1. septembra 2013,1 v kamnolomu v Repniču J Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30 GIOTTO MULTISALA 3 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »In another country«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.15 »Dvojina«; 21.10 »Elizij«; 16.05, 23.00 »Kick Ass 2«; 13.05, 18.15, 20.10, 22.45 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 20.50, 23.05 »Mi smo Millerjevi«; 21.15 »Odrasli 2«; 13.30, 17.30, 18.25, 19.45, 22.05 »One direction: To smo mi 3D«; 13.05, 15.20, 17.40 »Smrkci 2«; 14.20, 16.30, 18.40 »Smrkci 2 3D«; 13.00, 15.05, 17.15 »Turbo«; 14.10, 15.30, 16.15 »Turbo 3D«; 20.30 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il grande Gatsby«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Shadowhunters - Citta' di ossa«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Elysium«; Dvorana 3: 15.30, 17.00 »Turbo«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »Red 2«; Dvorana 4: 18.30, 20.20, 22.15 »L'evocazione - The conjuring«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »In trance«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elysium«; 16.20, 19.00, 21.40 »Shadowhunters - Citta' di os-sa«; 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »L'evocazione - The Conjuring«; 17.35, 19.55, 22.15 »Red 2«; 15.20, 17.35, 19.50, 21.30 »Monsters University«; 22.05 »Monsters University 3D«; 15.15, 15.35, 17.20, 19.25 »Turbo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Elysium«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Monsters Univer-sity«; Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00, 22.10 »L'evocazione«; Dvorana 4: 17.20, 20.10, 22.15 »Red 2»; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.00 »La variabile umana«. S Izleti AMBASCIATORI - 15.10, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Monster University«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Violeta Parra - Went To Heaven«; 18.15, 20.00 »Searching for Sugar Man«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »In trance«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Una canzone per Marion«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.50, 21.15 »A Royal affair«; 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »La variabile umana«. OMPZ F. BARAGA vabi v ponedeljek, 2. septembra, na romanje: Barbana, kjer bo za Goričane in Tržačane skupna sv. maša s procesijo ob 10.30 in Porčinj, kjer se je l. 1855 prikazala Marija slovenski deklici. Vmes bo tudi dobro kosilo. Za vpis in ostale informacije pokličite čim prej tel. št.: 347-9322123 ali 346-8222431. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet v Makedonijo od 6. do 13. septembra: arheološki ostanki davnih mest in astronomski observatorij, zanimivi samostani z edinstveno zbirko ikon na svetu, obisk poleg ostalega tudi petih največjih mest, naravnih parkov, jezer (med njimi Ohridsko, najstarejše v Evropi), vožnja s čolni v podzemsko jamo, trgatev »grozdobera«, spoznali bomo kulinariko, bogato folklorno izročilo itd. Informacije in prijave na +38670407923 ali dusan.pav-lica@siol.net. / TRST Sobota, 31. avgusta 2013 7 Čestitke VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v novem šolskem letu v torek, 10. septembra. Otroški vrtci in osnovne šole: od 8.00 do 12.00 (brez kosila). Nižji srednji šoli: pet učnih ur, in sicer: Kosovel od 8.00 dalje, Levstik od 7.55 dalje. Prvi teden pouka: otroški vrtci: od srede, 11., do petka, 13. septembra, bo pouk samo v dopoldanskem času (s kosilom). Osnovne šole: od srede, 11. septembra, bo pouk potekal redno (s kosilom). Nižji srednji šoli: pet učnih ur. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). Naša nona ANI in nono FREDI že 50 let se držita za roko, saj danes slavita zlato poroko. Odkar sta zakon sklenila, ljubezen in razumevanje vaju nista zapustila. Še nešteto takih dni vama želimo mi vsi! Sofija, Jan, Johana in Jasmin z Andreom. Na mnogaja ljeta draga zlato-poročenca ANI in FREDI! Ljubezen, zdravje in sreča naj Vama še naprej olepšajo skupno življenjsko pot. To Vama prav srčno želita Boženka in Mario z družino. Dragi BRUNO, osma desetica se za Vas pričenja, z njo pa še veliko srečnega življenja! To Vam iz srca želijo vsi Boletovi, Brunella, Antonio in Boris. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da je nova telefonska številka šole 040-3798900. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo danes, 31. avgusta, šola zaprta. Začetek pouka bo v ponedeljek, 9. septembra. DRŽAVNI LICEJ A.M. SLOMŠKA sporoča, da se bo pouk začel 12. septembra, ob 9. uri, jesenski izpiti pa 2. septembra. Razpored preizkušenj je na oglasni deski. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo 1. seja Zbora učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v dvorani Zadružne Kraške banke na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 2. septembra, ob 9.00 na sedežu ravnateljstva pri sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 9. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 12.30 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri sv. Ivanu od 8.00 do 12.30, nižja srednja šola pri sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 16. septembra pouk stekel po rednem urniku. NA DTZ ŽIGE ZOISA se bo pouk začel v torek, 10. septembra, ob 8. uri. □ Obvestila ZSKD obvešča, da bo v kratkem objavljen razpis za civilno službo za polnoletne (od 18. do 28. leta). Zainteresirane pozivamo, da spremljajo spletno stran državnega Urada ARCI za civilno službo www.arciserviziocivile.it. Informacije tudi na www.zskd.eu JK ČUPA organizira 2. društveno regato v nedeljo, 1. septembra, s štartom ob 12. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisi v tajništvu, po telefonu in e-po-šti. Taka regata daje možnost udeležbe res vsem društvenim jadrnicam, zaradi že običajnega sklepa o obvezni uporabi izključno »belih jader« in zato manjše spretnostne zahtevnosti: skratka brez uporabe spinakerjev in podobnih jader. Pričakuje se številno udeležbo. Sledi družabnost. OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 1. septembra, organizira večerni naravoslovni sprehod v odkrivanju novih živalskih vrst po dolini Glinščice, ki so budne prav od mraka do zore, z iskanjem znakov njihove prisotnosti, kot so petje, klici, pre-letavanja ali šuštenje med grmi in v goščavi. Štart ob 17.00 s Sprejemnega centra Naravnega Rezervata doline Glinščice v Boljuncu. Za info in rezervacijo izletov v slovenskem jeziku: tel.: 040-8329237 (od pon. do pet. od 9. do 11. ure) - e-mail: info@riserva-valrosandra-glinscica.it ROJANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 1. septembra, k Marijini kapelici pri Lajnarjih, kjer bo ob 18. uri tradicionalna sv. maša. A.S.D. NK KRAS REPEN IN FC PRI-MORJE vabita na prvi trening ter informativno srečanje sezone 2013/14 za otroke letnikov 2003-2008 na športnem igrišču Rovna na Proseku v ponedeljek, 2. septembra, ob 17.30. Informacije na tel.: 348-2656995 (Mauro), 340-2467782 (Franco), 3346563915 (Giacomo). ANPI - VZPI: v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah seja predsednikov sekcij. Na dnevnem redu bo priprava srečanja, ki bo 13. septembra v Narodnem domu ob 70. obletnici Posebnih bataljonov. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti na začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na roler-jih, ki se bo začel v ponedeljek, 2. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko kličete na 328-6421825. AŠD SOKOL organizira na odprtem igrišču v Nabrežini »Športni kamp« za otroke rojene v letih od 2001 do 2007, od ponedeljka, 2., do petka 6. septembra, od 8.00 do 16.00. V primeru slabega vremena v telovadnici. Informacije Marko Švab, tel. 340-8556304. KRU.T obvešča, da s septembrom deluje društveni sedež, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, z običajnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od ponedeljka do četrtka tudi od 15.00 do 18.00. Tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. MEPZ IGO GRUDEN vabi stare in nove pevce k začetku nove sezone. Prva vaja za bližnje nastope v Kranju, Spi-limbergu in Trstu bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. PISANJE POLETNIH DOMAČIH NALOG: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z Združenjem staršev in otrok osnovne šole Virgil Šček, organizira vodeno pisanje domačih nalog v Nabrežini. Osnovnošolci lahko obiskujejo delavnice od 9. do 12. ure v skupinah: 3. skupina od 2. do 6. septembra. Informacije in vpis: info@bambinieadulti.org. SOMPD VESELA POMLAD vabi osnovno in srednješolce na poletno glasbeno delavnico »Veselo poletje pri veseli pomladi - vsaka pesem je zgodba... « , ki jo bosta s pevskimi, glasbenimi in ustvarjalnimi dejavnostmi vodila glasbena pedagoga Goran Ruzzier in Regina Parente. Delavnica bo vsak dan od 2. do 6. septembra, od 9. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 39. Vpisovanje in informacije na št. 328-635626 ali 3357869448, na goranruz@gmail.com ali puric1@hotmail.it. URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Občine Devin Nabrežina, bo v ponedeljek, 2. septembra, zaprt. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela v torek, 3. septembra. Urnik: ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 17.00 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Informacije in vpis na tel.: 349-6483822 (Mileva) TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Prva vadba bo v torek, 3. septembra, od 9. do 10. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na prvo srečanje v novi sezoni 2013/14, ki bo v sredo, 4. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bosta prvi vaji v novi sezoni v sredo, 4., in v petek, 6. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. V nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. VADBA JOGE BOLJUNEC - SKD F. Prešeren obvešča stare tečajnike in nove interesente, da v sredo 4., in sredo, 11. septembra, od 18.30 do 20.00 bosta potekali dve brezplačni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom, v društvenih prostorih v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Od srede 18. septembra, bomo pa pričeli z redno vadbo in sicer v dveh terminih: od 17.30 do 19.00 začetniki, od 19.00 do 20.30 nadaljevalci. Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ter malih oglasov (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. FOTOKROŽEK TRST80 vabi prijatelje in fotografe naj se udeležijo fotografskega natečaja »4 letni časi v Bazovici«. Informacije in pravilnik na www.trst80.com ali na tel. 3294128363 (Marko). SKD IGO GRUDEN - BALET: vadba klasičnega baleta za otroke pod vodstvom plesne pedagoginje Marjetke Kosovac se bo začela v ponedeljek, 9. septembra, v društvenih prostorih v Nabrežini. Vaje bodo ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17. uri za otroke iz 1. in 2. razreda osnovne šole in ob 18. uri za starejše otroke. Za informacije baletna.igogruden@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna). UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina, stari od 50 do 75 let, z znanjem slovenskega jezika in s psiho-fizičnimi pogoji potrebnimi za opravljanje službe, lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 13. septembra. Obrazci za prošnjo so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. SLOFEST v petek, 20., v soboto, 21. in nedeljo, 22. septembra, v Trstu. 40-LETNIKI POZOR! Slavnostna večerja s plesom bo v soboto, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah. Prijave z akontacijo do 8. septembra, v trgovini z otroško obutvijo v Ul. dei Salici na Opčinah, v trafiki v Ul. sv. Nazarija na Proseku ali na tel. št. 3298012528. Pohitite! 0 Prireditve SKD VIGRED vabi na predstavo »(u)TRI(n)KI«, ki bo v torek, 3. septembra, ob 20.30 na dvorišču domačije Škerk v Trnovci, v primeru slabega vremena v Štalci v Šempolaju. Nastopata Matej Gruden in Iztok Cergol. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »Predvečer 9.Koncerta za Mir«, ki bo v sredo, 4. septembra«, ob 18.00 v občinski sejni dvorani v Zgoniku. Predstavili bomo projekt sodelovanja med organizacijo »Shoqata e grave fermere Krusha e Vogel«, ki združuje vojne vdove z vasi Krusha in Vogel (Kosovo) ter »Comitato pace convivenza so-lidarieta Danilo Dolci, Ipsia - Acli in Ipri - rete Corpi civili di pace« (s podporo Furlanije-Julijske krajine). Pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega od petka, 6. , do nedelje, 8. septembra, v Gročani. Ples s skupinami Ni panike, Orange juice in Lisjaki, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov. V nedeljo ob 17.30 uradni pozdravi in nastop Godbene-ga društva V. Parma Trebče. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »9. Koncert za mir«, ki bo v petek, 6. septembra, od 17.00 dalje v Zgoniku. Nastopili bodo: My Space Invaders, Welcome Coffee, Radio Zastava, Dežurni krivci, Fool fighters (Foo fighters tribute band), Slick Steve & the Gangsters in Greta Moise. Potekala bosta tudi sejem izmenjave (oblek in modnih dodatkov) ter zbiranje rabljenih mobilnih telefonov. V sodelovanju z AŠK Kras, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik in podporo Pokrajine Trst. SKP IN SIK vabita v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, v Ljudski dom v Podlonjerju, na »Praznik odporniškega gibanja«. V soboto ob 19.00 srečanje s Stanko Hrovatin, pokrajinsko predsednico VZPI-ANPI in Claudio Černigoj, ki bo predstavila raziskavo o Verdelskih partizanih. Ob 20. uri koncert s skupinami Sottomayor, The Grafenberg und the Alkotesters in Osli. V nedeljo skupina The Bob O' Lones. Odprtje kioskov ob 18.00. PREDVEČER VILENICE: Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Skupino-Gruppo 85 in Slovenskim klubom prireja predvečer 28. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v torek, 10. septembra, ob 19.30 v dvorani G. Costantinides v Mestnem muzeju Sartorio v Trstu. Večer bodo oblikovali Marko Sosič, Florjan Lipuš in Mauro Covacich. Moderatorka bo prof. Veronika Bre-celj. Srečanje je preddogodek festivala Slovencev v Italiji - Slofest. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje z videoposnetki »Odkrivanje Mehike z jadrnico«, ki ga bo imela Jasna Tuta v prostorih Kulturnega doma v Nabrežini v soboto, 7. septembra, ob 20.30. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, vabi na ogled razstave »Prva svetovna vojna pri nas« do 15. septembra: sobota, nedelja in prazniki 10.30-13.00 in 17.00-21.00; petek 17.00-21.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info na www.hermada.org in 331-7403604. 0 Mali oglasi PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo ali prodamo dvomesečnega starega psička, mešane pasme. Tel. 040-229224. PRODAM KNJIGE za 1., 2. in 3. razred liceja F. Prešerna. Klicati na tel. št. 339-6663863. PRODAM kraško skrinjo, okrašeno z rožami (dolžina 210, širina 56, višina 59). Tel. št.: 339-7396098. PRODAM lovske pse pasme nemški kratkodlaki ptičar z rodovnikom (bracco tedesco). Tel. št.: 3355319333. PRODAM pomivalni stroj za kozarce znamke zanussi. Tel. št.: 335-6322701. PRODAM učbenike za 1. leto humanističnega liceja A. M. Slomšek. Tel. št.: 040-200622. PRODAM v Prebenegu zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701. SEŽANA dvosobno stanovanje 56 kv.m., spalna in dnevna soba, kuhinja, terasa, kopalnica, kletni prostor. Tel. 00386-31-512103. V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem prenovljeno stanovanje. Tel. št.: 3388028163. [d Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, sta odprla osmico na Kati-nari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594. Toplo vabljeni! DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel. 339-2019144. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8. Tel. 339-4193779. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel.: 040-2907049. PAOLO PAROVEL je odprl osmico v Mačkoljah št. 33. Tel. št.: 040-231572. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5, je odprta osmica. Vabljeni! Tel. 040-229270. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V REPNU na Rovniku št. 230 so Batkovi odprli osmico. Vljudno vabljeni! Prispevki Ob 3. obletnici smrti mame Olimpie daruje sin Aleksij 50,00 evrov za Društvo Tabor - Opčine. V spomin na Vojkota Škabarja darujeta Elekseja in Primož 20,00 evrov za ŠD Sloga. V spomin na bratranca Mirkota Dou-šaka darujeta Nada in Angelo 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Primorski r dnevnik Mcmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, ul. Montecchi 6 Informacije in ceniki: f^aMai'oTTKl www.tmedia.it/primorski aikBOO.3iz.775/ E-pošta: primorski@tmedia.it 8 Sobota, 31. avgusta 2013 KULTURA ZBOROVSKO PETJE - Prestižen uspeh pevske skupine z Vrha Bodeča Neža izstopala na tekmovanju v Arezzu Po prvi nagradi na državnem še nastop na mednarodnem tekmovanju Življenjepis dekliške vokalne skupine Bodeča neža je v četrtek obogatila zmaga, ki ima precejšnjo težo v zborovskem svetu, saj so samozavestne pevke z Vrha svetega Mihaela osvojile prvo nagrado na 30. Državnem zborovskem tekmovanju v Arezzu. Zborovodkinja Mateja Černic je merila visoko, saj je vpisala skupino tako na državno kot na mednarodno kompeticijo svetovno referenčnega zborovskega tekmovanja Polifonico, ki spada v prestižno mrežo Grand Prixa. Rezultati mednarodnega tekmovanja (goriška skupina je nastopila v kategorijah za enake glasove, renesančno, sodobno in ljudsko glasbo), bodo najavljeni danes zvečer, odlična uvrstitev na državnem tekmovanju pa je bila že uradno nagrajena v cerkvi svetega Domenica v Arezzu, kjer se odvijajo tudi vse selekcije. Ambicije skupine temeljijo na solidnih osnovah, kot je skupina zelo jasno dokazala pred žirijo: presežke omogoča resno delo, stalno izpopolnjevanje, skrbno vežbanje, trdna motivacija, pozornost za detajle, skratka tisti pristop do umetnosti, ki jamči za dobre dosežke kljub nepredvidljivim posledicam napetosti in treme ob zahtevni tekmovalni preizkušnji. Dejstvo, da so se letošnjega državnega tekmovanja v ka- Pevke so na Državnem tekmovanju v Arezzu samozavestno nastopile pod spretno roko zborovodkinje Mateje Černic tegoriji za odrasle zbore udeležile samo tri skupine, ne zmanjšuje vrednosti odličnega rezultata, saj je skupina pokazala odlične sposobnosti, ki bi izstopale tudi pri večji konkurenci. V tem primeru pa je bila razlika tako očitna, da je žirija poudarila razdaljo v točkovanju s tem, da ni podelila druge nagrade in da sta ostala dva tekmovalca pristala ex aequo na tretji stopnički lestvice. Članice Bodeče neže so se odlikovale predvsem zaradi kultiviranega zvoka, elegantnega podajanja, enotnega, soglasnega prizadevanja za visoko kvalitetni umetniški dosežek, ne nazadnje zaradi prepričljivega pristopa, kar odraža razumevanje skladb in njihove muzikaličnosti, kot tudi skupne odgovornosti. Zmago so osvojile z izvedbo zgodovinskega programa, s katerim so pokazale tudi poznavanje zahtev različnih stilov. Državno tekmovanje v Arezzu je bilo posvečeno pred kratkim preminulemu furlanskemu skladatelju Orlandu Di-piazzi, katerega se je spomnil tudi otroški zbor del Contra iz Pordenona, ki je s tretjo nagrado v kategoriji za otroške in mladinske zbore dodal odmevnejši nagradi Bodeče neže širše zadoščenje dvojne uveljavitve deželnega zborovstva. ROP BENETKE - Slovenski celovečerec na filmskem festivalu Bičkov Razredni sovražnik požel zelo dolg aplavz ganjene publike Vidno ganjeni Rok Biček in vidno ganjena publika, ki je Razrednemu sovražniku, prvemu filmu, ki se poteguje za nagrado Tedna kritike, poklonila zelo dolg aplavz. Slovenski celovečerni film se je tako po par letih odsotnosti včeraj spet vrnil na Lido, na najlepši način. Bičkov prvenec pripovduje namreč zgodbo, ki jo je režiser sam doživel v srednješolskih letih, ko je dijakinja zaključnega letnika naredila samomor. Dogodku, kot je že povedal avtor, je spontano sledil upor vseh sošolcev proti šolskemu sistemu in profesorjem. V filmski pripovedi pa avtor uporablja samomor le kot sprožilni moment za dogodke, ki nato poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz današnje splošne družbene klime. Ekstremna situacija, kot pravi Biček, prikaže prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga tragedija le še poglobi. Včerajšnje slovesne predstavitev so se udeležili vsi igralci, z izjemo Igorja Sa-moborja, ki je ostal doma zaradi bolezni. Pri scenariju filma sta poleg avtorja sodelovala tudi režiserja Janez Lapajne in Nejc Gazvoda, še drug mladi avtor uspešnega filma Izlet. Velikemu včerajšnjemu uspehu je filmska ekipa primerno nazdravila v beneški osmici, oziroma na domu Zoran, ki je prav včeraj začel delovati. Sicer pa je bila včerajšnja osrednja novica predvsem odsotnost Lindsay Lohan, sedemindvajsetletne hollywo-odske igralke, posebej priljubljene med mladimi. Lindsay, protagonistka zad- Režiser Rok Biček njega dela, The Canyons, Paula Schra-derja, je včeraj zadnji trenutek odpovedala sobo v hotelu Excelsior, ker so ji zdravniki odsvetovali naporno potovanje do Evrope. Dekle se namreč že precej časa zdravi za probleme, ki jih je imela do nedavnega z mamili in alkoholom. Schraderjev film, ki ga je marsikdo napovedoval kot škandalozno zgodbo 70. izvedbe beneškega festivala, pa je v tem smislu precej razočaral, čeprav gre v resnici za neprizanesljiv portret mlade ameriške družbe in ambicij in hkrati tudi za najslabši opis razuzdanega in skorumpirnega sveta filmskih produkcij. Na beneškem Lidu pa je včeraj zaživel tudi delček Trsta in dežele Furla-nije Julijske krajine, kamor je režiser Alessandro Rossetto delno postavil do- gajanje prvenca Piccola Patria. Še ene trpke in surove zgodbe, ki v njegovem primeru opisuje rane delovnega Veneta in nasploh severovzhodnega dela Italije, kjer se mladi skušajo na vsak način znebiti zatohle provincialnosti in so pripravljeni na vse, da uspejo oditi. Film istočasno pripoveduje tudi o rasizmu in mržnji do različnosti, ki je predvsem starejše generacije nikakor nočejo sprejemati, ko pa so njihovi sinovi večinoma veliko bolj odprti. Sovraštvu in zaprtosti pa je posvetila svoj filmski prvenec Via Castellana Bandiera tudi ena največjih predstavnic italijanske sodobne dramatike, Emma Dante. Sicilska avtorica se je tako tokrat s kamero vrnila v rojstni Palermo in med uličicami in cestami starejšega dela mesta postavila čisto majhno zgodbo dveh žensk za volanom, ki se srečata na zelo ozkem klancu in nobena od dveh, se noče odmakniti, da bi omogočila prehod drugi. Slepa trma ju privede do najhujšega. V filmu, ki je povzet po istoimenskem romanu Emme Dante, nastopata ob sami režiserki, tudi Elena Cotta in Alba Rohrwacher. Edini zvezdnik, ki se je včeraj izkrcal na Lidu, pa je Nicholas Cage, protagonist letos filma Joe, Davida Gordona Greena. V dokaz, da je vsej družini Coppola beneški festival posebej pri srcu. Nicholas Cage je namreč nečak slavnega Francisa Forda, ki je svetoval tudi vnukinji Giji, da se s prvencem Palo Alto, preizkusi prav v Benetkah. Na Lido bo tako dospela v ponedeljek. (Iga) TOMIZZEV DUH Kovač naše zavesti Milan Rakovac V »veliko brezglavo nekaj« (Krleža) je odšel tudi Mirko Kovač, najnatančnejši kritik balkanskih nasilij in mi-tomanij. »Nomen est omen«, Kovač je v resnici kovač naše mračne vesti in površne zavesti. Slovenska tiskovna agencija STA je novico strnila v nekaj vrstic: »Umrl je eden ključnih scenaristov jugoslovanske kinematografije ter večkrat nagrajeni pisatelj in esejist Mirko Kovač. Kovaču je leta 1993 švedski center PEN podelil nagrado Tucholsky, dve leti pozneje je prejel Herderjevo nagrado, 2003 pa je pisatelja nagradil tudi festival Vilenica. Kovač se je rodil leta 1938 v Črni Gori ... Leta 1991 se je zaradi nasprotovanja Miloševičevemu režimu umaknil na Hrvaško, kjer je postal pomembno ime hrvaške literature. Njegova dela so prevedena v več deset jezikov, med drugim v francoščino, nemščino, angleščino, italijanščino, šved-ščino, poljščino, madžarščino. Kovač se je na začetku devetdesetih let preselil v Rovinj, kjer je živel in ustvarjal, tam pa bo tudi pokopan.« V slovenščino so prevedena njegova temeljna dela. V pretresljivem slovesu pisatelj in založnik (»Durieux«) Nenad Popovic poudarja Kovačev odhod iz Beograda, ki ga je sam sooblikoval s svojimi filmi, književnostjo, gledališčem, novinarstvom, vrhunskimi debatami ...In potem Mirka Kovača in njegove, čez noč, iz mesta izženejo. Kolona pisateljev, umetnikov, filozofov, arhitektov, urednikov je z nekaj kovčki zapustila mesto, v katerem so pogasnile vse luči ...Mislim, da je v tem trenutku treba povedati predvsem to. Mirko Kovač je sijajen knjižni lik: zaradi pregona, bolečine, ponižanja, izsiljene melanholije in nato življenja v nekem majhnem in oddaljenem mestu ob morski obali. Zaradi tega je vpisan v alejo Velikih. Vsled okrutne, nezaslužene kazni? Ne, ne zaradi nje, temveč zato, ker se ji je zoperstavil z delom, literaturo, knjigami, s premišljenim in silovitim javnim angažmajem. Še naprej je natančno gradil književnost z veliko začetnico. Umrl je, v to sem globoko prepričan, brez nervoze v roki, ki drži pero, v zavesti, da je napisal kar je hotel in kolikor je mogoče napisati v enem življenju. To naj nam bo v tolažbo. Uspel je, dokončal je. Zato mu namesto žalostnega pozdrava rečem: bravo, Mirko. Bravo. Pred desetimi leti se je Kovač za Mladino pogovarjal z Bernardom Než-mahom: - Kaj slišite v Rovinju, kar niste slišali v Beogradu? - V to renesančno mestece starinskega miljeja se naenkrat vkrcava povsem drugačen svet. Sem so prihajali begunci, ki so bežali iz Krajine, iz Bosne, se mnogi ustavili v moji hiši, nato pa odpotovali naprej ali izginili, nekateri umrli... V mestu sem videl prizor, pri Katarini, kjer na jesen butajo ogromni valovi. Gledam skupino tridesetih Bosancev, med njimi ženske v dimijah, v teh širokih hlačah. Vsi se igrajo z valovi: pridejo do obale, ko pa pride val, bežijo pred njim in se smejijo, ko jih ulovi s pljuskom. Najlepši trenutek radosti, ki sem ga kdajkoli videl. Igra z morjem. Verjetno so ga prvič videli... - Kaj narediti v romanu z osebami, kjer ni tega prehoda iz rablja v žrtev, pri Radovanu Karadžicu? - On je že žrtev. On je najbolj opevani človek tega trenutka pri enem delu naroda. O njem pišejo pesmi, pojejo guslarji. Ima vse lastnosti hajduka, ki se skriva pred preganjalci. Postal je legenda. Bin Laden. Je močna figura v bosanskih gozdovih ali kjerkoli že je. On je ideološki rabelj. Zame so to najbolj grozljive stvari. Tu se postavlja vprašanje: ali se bo kaznovalo tudi ideologe zločina? Mislim, da nihče od njih ne bo kaznovan. Karadžic da, ker je bil tudi vrhovni poveljnik. Mislim na stotine piscev in novinarjev, ki so propagirali ideje, ki so netile vojno. Pisatelje so po drugi vojni kaznovali: v Franciji Celina in Ezro Pounda, svojo kazen je na Norveškem odtrpel Knut Hamsun, v zaporu, v norišnici, knjigarne so zavračale njegove knjige... Mi pa branimo naše zlotvorce: ko bi nekdo zaprl Dobrico Čosica, bi se množično uprli, da gre za napad na svobodo mišljenja. V Srbiji se v kulturnem modelu, v bistvu ni nič spremenilo. Piše Denis Derk, Jutarnji list: »'Ne ukvarjam se z razmišljanjem čigav pisatelj sem, toda najbolje plavam v hrvaškem morju'. Tako je pred nekaj leti govoril Mirko Kovač, veliki pisatelj evropskega jugovzhoda.« Na komemoraciji v Rovinju sem smel reči: »Mirko Kovač je oven vodnik moje pisateljske generacije, vseh nas, vseh njegovih in njihovih narodov: vrhunski romanopisec in pripovedovalec, surovi naturalist in lirični sanjač. V večnost je vklesal kri in solze in znoj balkanskih globač; pokončni hidalgo, ki je kljuboval tako partijskim sekretarjem kot novodobnim svečenikom kriminala. Mirka vpisujem v „libar istarski", zlato istrsko knjigo, kamor spada in ki ji pripada, saj je tu našel dom in človeka po svoji meri, in se z njim zlil v trdno litino zdravega razuma, odpuščanja, ke-sanja in smehljaja.« Mirko Kovač je med mnogimi upornimi pisatelji v svetlobi in teminah balkanskih tranzicij, vojn in plenjenj skupnih dobrin, pravzaprav osamljen pojav: nihče ni tako kot on vztrajno in kontinuirano razgaljal podivjanih in pogubnih južnoslovanskih nacionalizmov. Bravo, bravo, Kovač! V Divači festival Revija v reviji V Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači se je sinoči z odprtjem slikarske razstave Boruta Skoka pričel 10. mednarodni festival Revija v reviji. Festival, na katerem bodo prvič podelili priznanje založniku in uredniku leta, se bo sklenil v nedeljo, obfestivalsko dogajanje pa bo trajalo do 5. septembra. Danes bo v Muzeju v Škocjanu potekalo omizje na temo Meje (ne)uresničljivega, zvečer pa bo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev projekcija slovaškega filma Sneg režiserja Ivana Šebestova. Sledilo bo odprtje fotografske razstave Odmevi, obrazi, pisave, ki so jo pri KUD Apokalipsa pripravili ob 10. obletnici festivala ter mednarodno branje, na katerem se bodo med drugim predstavili avstrijski pisatelj Ludwig Hartinger, češki literat Jaroslav Žila in hrvaški pesnik Damir Šodan. Večer bo sklenil koncert slovenske zasedbe Lolita. Jutri se bo festivalsko dogajanje preselilo v Ljubljano. V Atriju ZRC bo potekal re-vialno-knjižni sejem, sledila bo podelitev nagrade založniku in uredniku leta. V nedeljo bodo v Atriju ZRC podelili tudi nagrade 15. mednarodnega natečaja za najboljši haiku, sledilo pa bo četrto mednarodno branje, na katerem bodo poleg gostov festivala lahko nastopili tudi drugi avtorji in sodelavci založbe Apokalipsa. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 31. avgusta 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Preložen začetek sanacije bank Darja Kocbek ñ 9 f Medtem ko si je ljudstvo od ponedeljka dajalo duška zaradi imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper in so si v vladni koaliciji zaradi tega »mafijskega kadrovanja« pilatovsko zgroženo umivali roke, novica, da bo sanacija bank zamujala, ni zbudila pretirane pozornosti. Prvi sveženj slabih terjatev, ki jih ima največja slovenska (državna) banka Nova ljubljanska banka (NLB), bo namreč predvidoma mogoče prenesti na slabo banko oktobra, je dejal novi guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec. Te ocene so, kakor je razložil, usklajene z Evropsko centralno banko (ECB) in z evropsko komisijo. Predsednica levosredinske vlade Alenka Bra-tušek in finančni minister Uroš Čufer sta ta prenos napovedovala že do konca junija, a so, ko bi se to moralo zgoditi, z evropske komisije sporočili, da je kakovost pomembnejša od hitrosti. Vlada zdaj v programu dela za obdobje do konca letošnjega leta in za leto 2014 navaja rok 30. september. »Zamik je posledica postopkov, vezanih na dodeljevanje državne pomoči, ki smo jih morda v prvem trenutku malce spregledali, so pa enaki za vse države EU. Gre za pravila, ki so morda lahko malce zapletena, a nas včasih tudi ščitijo pred lastnimi neumnostmi,« je v pogovoru za nacionalno tiskovno agencijo STA v tem tednu dejal guverner Jazbec. »NLB je prva začela s stresnimi testi in po tej logiki je tudi prva, ki bo začela s prenosi slabih terjatev na slabo banko, če ne bomo čakali na vse banke,« pa sedaj pravi minister Čufer. Pojasnil je še, da je treba počakati na rezultate stresnih testov in Slovenija pri tej odločitvi ni samostojna, smo »zelo omejeni«, je povedal. Evropska komisija je konec maja zahtevala, da je treba zagotoviti neodvisne preglede kakovosti aktive za izbrane banke in najeti neodvisnega zunanjega svetovalca, ki bo opravil te preglede. V NLB pravijo, da sedaj poteka razreševanje zadnjih še odprtih vprašanj glede prenosa njihovih slabih terjatev na slabo banko. V Novi kreditni banki Maribor (NKBM), ki je druga največja banka v državi in prav tako kot NLB v pretežni državni lasti, pa pravijo, da bodo rezultati stresnega testa, ki je pogoj za soglasje evropske komisije za prenos slabih terjatev na slabo banko, znani do konca leta. Guverner Jazbec razlaga, da je z vidika celotnega projekta prestrukturiranja in sanacije slovenskega bančnega sistema, kjer imajo večinski delež državne banke, popolnoma vseeno: ali zagotoviti več denarja za dokapitalizacijo državnih bank ali prenesti slabe terjatve na Družbo za upravljanje terjatev slabih bank oziroma tako imenovano slabo banko in tam zagotoviti finančna sredstva za njeno delovanje. Kolikšna bo vrednost slabih terjatev, ki bodo iz vseh bank, ki so v državni lasti, prenesene na slabo banko, še ni znana. V veljavi je zato še vedno ocena, da jih bo vsaj za 3,2 milijarde evrov. Čeprav se bodo banke s prenosom na slabo banko znebile slabih terjatev (to so tista posojila, za katera ni možnosti, da bi jih dobile poplačana) bodo slovenski davkoplačevalci morali po več dosedanjih do-kapitalizacijah zagotoviti še več sredstev za njihovo sanacijo. Vlada v rebalansu proračuna za letošnje leto za ta namen predvideva 1,5 milijarde evrov, a tudi za ta znesek velja, da se lahko še poveča. Levji delež tako v znesku slabih terjatev kot načrtovanem znesku za doka-pitalizacijo ima NLB, kjer pravijo, da so sredi celovite preobrazbe. Uprava se je tu- di pohvalila, da je v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala stroške matične banke za 10 odstotkov, na ravni skupine pa za 13 odstotkov. Znižuje pa tudi število zaposlenih, ki jih bo do leta 2015 za dobro petino manj, kot jih je bilo v letu 2012. Varčevalce in davkoplačevalce, ki so morali NLB prek državnega proračuna že večkrat dokapitalizirati, so hkrati tudi spomnili, da banka denar še zmeraj meče skozi okno. Kadrovski agenciji Korn Ferry International je NLB namreč z DDV nakazala kar dobrih 680 tisoč evrov za splošne stroške svetovanja glede primernih vodstvenih kadrov in iskanja nadomestnih članov nadzornega sveta. Uprava NLB razlaga, da je bilo to plačilo upravičeno, saj je bilo glede na razmere konec lanskega poletja ključnega pomena kadre iskati tudi na mednarodnem trgu, da bi s tem zagotovili »neodvisno in visoko strokovno vodstvo z bogatimi izkušnjami na področju bančništva«. Eden od članov nadzornega sveta NLB je bil takrat, ko so nadzorniki odločili najeti agencijo Korn Ferry International, sedanji predsednik uprave Janko Medja. V NLB sedaj trdijo, da družba za iskanje kadrov nikoli ni sodelovala v procesu iskanja ali imenovanja predsednika uprave. NLB je v prvem polletju letos ustvarila za 85,5 milijona evrov izgube, za dokapitalizacijo pa potrebuje 500 milijonov evrov. Izgubo v višini 44,2 milijona evrov je v prvih šestih mesecih letos imela tudi NKBM, ki potrebuje za dokapitalizacijo 400 milijonov evrov. Tudi v tej banki seveda zagotavljajo, da izvajajo reorganizacijo in zmanjšujejo stroške. Državljani pa se lahko le primejo za denarnice. EDINOST TA TEDEN V teh dneh se je na vlaku, ki pelje iz Vižovelj v Na-brežino, zgodil skorajda smešen prizor. »Prišlo je do hrupnih scen, ki jih je s svojo predrznostjo izzval neki človek, o katerem smo pozneje doznali, da je Slovenec, doma iz Ce-rovelj, torej iz slovenske vasi, in da je uslužbenec zavoda nočnih ključarjev v Trstu. Ker je bilo v vagonu največ meščansko oblečenih potnikov, je sodil gotovo, da to morejo biti le Italijani, ki se jim še posebno prikupi, če začne psova-ti s "porchi di ščavi" proti — svojim najbližnjim rojakom. Ali z mesta je dobil pouk, kako se je to pot zmotil. Vsi potniki so skočili pokonci v skrajni razjarjenosti, da je mož preživel trenutke, ki si jih gotovo zapomni. Padali so vanj od vseh strani naslovi, kakoršnji so pač edino primerni za ta-kega-le žalilca! V tej hudi uri je začel — govoriti neresnico. Prisezal je, da s "ščavi" je menil one, ki so — v Gradiški zaprti. Seveda mu ni nikdo verjel tega, marveč je to zoperno nemožko zavijanje še bolj razsrdilo slovenske potnike. Na postaji nabrežinski pa smo se šele uverili, kako mu je pred- PRED 100 LETI lo. Čim se je vlak ustavil, je kar lomastil iz vagona. Potniki pa so pošiljali za njim še celo kup — poklonov. Kako pa bi mu bilo šele, da je bilo v vagonu par naših s trdimi pestmi in vročo krvjo... Ne bi mu bili padali na glavo samo zasluženi naslovi! Potem pa bi bili gotovo čitali v „Piccolu", kako so Slovenci surovo napadli mirnega in nedolžnega Italijana!! Da — pripomniti moramo še, da je potem, ko je videl, s kom ima opraviti, govoril lepo slovenski, a je tudi pri tem zagrešil zopet grdo žalitev, češ, da ga je njegova nevedna mati naučila samo en jezik, on pa da se je priučil še dvema in zato da spoštuje vse jezike, ne pa, kakor slovenski narodnjaki, ki sovražijo Italijane, nakar mu je zaklicala neka gospa ob splošnem pritrjevanju: "Samo svojega lastnega naroda ne spoštujete!" Svoj slavni nastop je zaključil z vsklikom: "Eviva il socialismo Internazionale!" To pa bo menda le socijalizem renegatov iz Cerovelj! Efekt pa je bil tudi velikanski, vsi so se — smejali!« TA TEDEN A PBIMOHSKI DHEVHIK V l.ll .1 III JLIL . Il I IIL'1 ■ I ■ II ■ l-li I I ■ 11.11 lil llli.,1 PRED 50 LETI Tudi pred petdesetimi leti smo proslavljali rojstni dan tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Primorski dnevnik je Pahorju posvetil celo stran, na kateri so bili povzeti nekateri odlomki iz njegovih del in krajši pogovor, ki ga je podpisal Filibert Benedetič. »Dragi Benedetič! - mi je Boris Pahor pisal pred šestimi leti v Benetke, ko sem mu poslal na ogled svoje pesmi - Odgovarjam z zamudo, ker me zmeraj čas preganja. Da, klavrna stvar je človek, a kljub vsemu je treba verovati vanj. Kaj pa čemo? Priporočal bi: delati na osnovi zadnjega dela zbirke, ki ste mi jo dali v pogled. Zgoščene misli. Ostre podobe. Raztrgan ritem. Prav je tako. A predvsem veliko ustvarjalnega elana! Temne misli morajo postati vreden tekst, pesem. Da, slovstvo ni rešitev vprašanj; a vendar bi se brez njega človek motal v obupni temi.« Takrat sem imel 22 let in nisem vedel ničesar, samo pesmi sem pisal, odtrgan in sam v Benetkah. Takrat pa je za Borisa Pahorja minilo 10 let, kar se je vrnil iz pekla. »Malora, da bi bil mlad!« - je vzkliknil Pahor, ko sem ga obiskal pred dnevi, po šestih letih. Dekleta so šla mimo naju, rože (mogoče). »Da bi človek znal na preprost način povedati te preproste reči.« Prišla sva na pogovor o Nemcih. »Naj mi ne pravijo, da je bil kriv en sam človek za vse grozote, ves narod je zdivjal!« Kako je pozabljiv človeški spomin. Mislimo, da je teh ekscesov kriva prastara narodova užaljenost. In zdaj? Kaj pa mi? Kdor ni umrl po taboriščih ali za njihovimi posledicami, ta mora piti dosti mleka. Tudi naša narodova užaljenost je prastara. Zato ne opravičujemo nemške ambivalence. In se zgražamo. »Francoze imam zelo rad!« - toda ... Seveda, o drugih lahko kramljamo v prijetni domačnosti kraške vasi (Dutovlje), kamor se je Pahor vselej zatekel od svoje vrnitve. Kaj pa mi? Pustimo tvoja petdeseta leta, saj so ti dala vse razen smrti. »Mladi morate prodreti, toda kozmopoliti-zem v iskanju svetovnega človeka vas ne sme zanesti iz domačih steza.« Kaj pa zamejska problematika? »Včasih čutim potrebo, da bi kaj napisal na povsem nov način, toda je prepozno. Je treba poprej ustvariti podlago. Sicer pa mislim, da je preprost način najtežji. Čaka nas še veliko dela!«« SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Trma Med drugim in tretjim letom starosti se zgodi, da starši doživijo pri svojem sinu ali hčerki prvo upiranje. Skoraj proti vsemu, kar starši predlagajo, se malček upira z nogami in rokami. Skoraj vsaka najobičajnejša situacija vzbudi pri malčku odločen ne: ko ga je treba obuti, ko ga je treba obleči, ko je treba v posteljo itd. Dotlej tako ljubezniv otrok se spremeni v trmastega ovna. Ta faza otrokovega razvoja je za starše zelo težka, vendar nas izvedenci poučijo, da je prav faza trme tudi zelo pomembna za otrokov primeren in zdrav razvoj. To je namreč čas, ko malček zavestno spoznava svoj »jaz« in se začne ograjevati (razločevati) od staršev. V tej fazi razvoja otroci vedno na novo izkušajo, da veliko stvari, ki si jih želijo, ne delujejo tako, kakor oni sami mislijo. Zadevajo namreč v svoje lastne omejitve, ko npr. želijo risati z barvico, pa še niso sposobni svinčnika držati v rokah in ga koordinirati na primeren način. To večno omahovanje med željami in sposobnostmi vzbudi močna čustva, ki se sproščajo v silovitih izbruhih trme. V fazi trmoglavljena pa se malčki dejansko urijo za svoje nadaljnje življenje, in spoznavajo, da se jim vedno ne morejo izpolniti vse želje. Zelo pomembno je torej za njihovo bodočnost, da se od mladih nog naučijo zdržati ob tej vrsti frustracije in se na-učiri z njo živeti. Kako pa lahko starši zdržijo v tej in podobnih otrokovih fazah trme in ne eksplodirajo in vzrojijo? Najprej tako, da ne izgubijo izpred oči velike pomembnosti razvoja otrokovega »jaza«. Razumeti otrokovo čustveno življenje je prvi korak za obvladovanje nenehnega otrokovega upiranja. Kakor že rečeno, si otroci v fazi trme želijo veliko takega, za kar jim sploh ni mogoče ugoditi. Poskušajo npr. stopiti v mamine čevlje, ki so odločno preveliki zanje in zato z njimi ne morejo hoditi in celo lahko padejo. Da bi razumeli in spoznali svojo nesposobnost, morajo pač poskusiti in to večkrat. Če torej situacija to dopušča, je najbolje, da otroku pustimo, naj poskuša. Seveda tega ne pustimo, ko je situacija preveč nevarna. Takrat je potreben odločen starševski »ne«. Čeprav je po drugi strani res, da nas bo otrok po nekem času preslišal, če bomo vedno odgovarjali samo s prepovedjo »ne«. Izpadi otrokove trme so zlasti v javnosti zelo neprijetni, vendar izvedenci priporočajo osnovno učinkovito pravilo za starše: ne bojte se izpadov trme svojega otroka. Če bi s svojim izpadom trme otrok nekaj dosegel, bi se naučil, da samo na tak način doseže, kar si želi. Zato je pomembno, da v javnosti - če je treba - ob izbruhih otrokove trme starši spregledajo grde poglede drugih ljudi in skušajo pozornost svojega otroka z veliko potrpljenja preusmeriti kam drugam. Nekatere težavne situacije lahko starši že predvidijo in se jim izognejo (opravijo npr. večje nakupe, ko je otrok v varstvu), če pa ne gre drugače, naj vsaj poskušajo preprečiti, da bi se situacija trmoglavosti še zaostrila. Predmete, ki jih otrok ne sme dobiti v roke, naj postavijo na višje police ali v predale, saj otroci v fazi trme odkrivajo veliko število stvari, ki bi jih želeli samo zase, in če jih zgrabijo, jih niso voljni izpustiti iz rok. Iz tega sledi obvezen prepir. Včasih imajo tudi starši svoj slab dan in jim slaba volja sledi iz delovnega mesta še domov. V takem primeru učinkuje srečanje z njihovim trmastim otrokom kot zažigalna vrvica, ki bo vnela visoko eksplozivno mešanico. Ko se to zgodi, oče ali mati nista več sposobna primerno opraviti s svojim otrokom in je zato bolje, da se za trenutek umakneta, globoko zadihata, opravita krajše opravilo, ki ju sprošča, se nekoliko umirita in šele za tem zopet stopita pred trmoglavega otroka. To jemanje vmesnega časa za premislek pa je pomembno tudi za starše, ki sicer nimajo otroka v fazi trmoglavosti. Poiskati morajo trenutke samo zase, zato da se umirijo in so zopet gospodarji svojih živcev, tako da bodo lahko kos težavam, kakršno je lahko obdobje trmoglavosti pri otroku. Otrok v taki fazi si želi tudi veliko pozornosti samo zase in išče nekoga, ki se bo z njim igral, se z njim ukvarjal. Velikokrat išče in kliče mamo. Tudi dojenček velikokrat kliče mamo s svojim jokom in želi k njenim prsim. Ko pride čas za spanje in otroka starši spravijo v posteljo, mnogi otroci pridejo še večkrat iz svoje sobe, ker jih tišči lulat, ker so žejni ali lačni, ker ne najdejo svoje »dekice« ali svojega priljubljenega medvedka. Izvedenci povezujejo tudi motnje v spanju z obdobjem trme. Znano je namreč, da so dojenčki in malčki še posebej dovzetni za motnje spanja, ko so pod pritiskom te ali one razvojne faze. Ko gre razvojna faza mimo, pa zopet najdejo ravnovesje v spanju in noči postanejo mirnejše. Zlasti problematično je obdobje prve trme med drugim in tretjim letom starosti, ko postajajo otroci vedno bolj samostojni in hočejo sami delati vse. Takrat še posebej in še zlasti ponoči, potrebujejo bližino svojih staršev. Kajti otroka delajo negotovega silovita čustva, ki se sproščajo v njem v tej razvojni fazi in spoznanje, da mama in očka pogosto želita popolnoma nekaj drugega kot otrok. Prav zaradi tega se rad »crklja« pri mami in očku v postelji ali pa ju nenehno kliče v svojo sobo. Starši lahko pomagajo tako, da malčku čez dan nudijo čim več občutka varnosti in po možnosti čim manj omejujejo njegovo samostojnost, ko je to mogoče. V fazi trmoglavljenja otrok odkriva čustva. V svoji želji, da bi bili neodvisni, mnogi otroci reagirajo z grizenjem. »Sam! To bom sam!« so besede, ki jih v tej ali podobni obliki največ slišijo starši. Vendar pa tako mo-torika kot kognitivni otrokov razvoj še nista kos vsem izzivom, da bi nekaj naredil povsem sam. Tako se pojavita frustracija in napadalnost, s katerima se mora otrok šele naučiti primerno živeti in ju obvladovati. Na spremembe v življenju je včasih reakcija grizenje. Lahko gre za spremembo kot je preselitev v novo okolje, za smrt sorodnika ali za rojstvo sestrice ali brata. Vživljanje v nove okoliščine in njihova predelava dela otroku včasih težave. Vedno znova je postavljen pred problem, svojih čustev pa še ne zna pokazati na pravi način. Večkrat traja ta »grizna« faza le do takrat, ko se otrok umiri. Včasih pomaga, če ga za nekaj trenutkov izločimo iz dane situacije na »parkirišče« v bližini igrišča. (Odmaknjen stol ali kaj podobnega). Če pa se zgodi, da se otrok nikakor ne da pomiriti in da vedno naprej grize, potem ga je treba odpeljati z igrišča, dokler se ne navadi (polagoma in po malem) sožitja z drugimi otroki. Samo besede ne pomagajo, ker se otrok uči na osnovi izkušenj. Če samo enkrat otrok z grizenjem doseže to, kar je hotel, potem bo vedno na novo na isti način skušal doseči svoje. Če starši opazijo, da se malček obnaša na tak nesprejemljiv način, naj ga za kratek čas odstranijo od sebe v kot ali na osamljeno mesto v sobi. Izvedenci starše tolažijo, da se večinoma z razvojem govora poleže tudi potreba po grizenju. Če pa bi se kljub temu faza grizenja nadaljevala, je potreben strokovni posvet. (jec) 1 0 Sobota, 31. avgusta 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Na festivalu z Jacopom Fojem, podjetniki in obrobnimi opazovalci Vegetarijanci, vegani in radovedni vsejedci Vegetarijanska hrana, ekološko izdelane obleke, sladoled brez laktoze in saha-roze, pa še masaže shiatsu, naturopatija, združenja za zaščito živali in celo anarhisti - vse to najdemo v okolici Travnika, kjer je zaživel goriški vegetarijanski festival, ki bo trajal do jutri. Festival, ki je leta 2011 privabil 10 tisoč obiskovalcev, lani pa 25 tisoč, so včeraj odprli pobudnik Massimo Santi-nelli iz podjetja Biolab, župan Ettore Romoli, pisatelj in gledališki igralec Jacopo Fo ter radijski voditelj Massimo Cirri. Kulturni napredek ... Na festivalu srečamo stroge in zmerne vegetarijance, vegane (to so osebe, ki ne jedo niti jajc in mlečnih izdelkov) ter radovedne vsejedce. Po pričakovanjih je bil Jacopo Fo - sin nobelovca Daria Foja in ustanovitelj ekološkega naselja Alcatraz v Um-briji - v svojem dopoldanskem nastopu piker (sinoči je bila na vrsti njegova gledališka predstava »I calzini sul como«). Sam je priznal, da je radikalen, prepričan pa je, da je trajnostni razvoj edina možna pot. Fo je nehal jesti meso pred 40 leti, ko so Italijane še zaznamovali posledice vojne in strah pred lakoto: »V tistih časih, delno pa še danes, so se matere počutile dolžne ponuditi otrokom meso za kosilo. Kultura pa se počasi spreminja in danes se vse več ljudi zaveda, da meso ni edini in niti nujno glavni vir prehrane,« je dejal. To, da se danes sprašujemo, kaj je zdrava hrana, je po njegovem mnenju velik napredek: »Čudež bi bil, ko bi nam v 80. letih povedali, da se meso ne sme pojaviti na krožnikih v šolskih jedilnicah več kot dvakrat ali kvečjemu trikrat tedensko.« ... in boj za zaščito bakterij Medtem ko druge vegetarijance skrbi predvsem usoda goveda in prašičev, zagovarja Jacopo Fo prav posebna, povsem zanemarjena bitja. »Nihče se ne ukvarja z bakterijami. Televizijski oglasi, v katerih prodajalci razkužil prepričujejo gospodinje, naj uničijo vse bakterije v hiši in tako zaščitijo otroke, so kriminalni. Bakterije v hiši so naša prva obrambna linija pred virusi, druga linija pa so bakterije v našem organizmu. Brez vsega tega so otroci nezaščiteni in torej bolehni. No, ko si že pomoril vse bakterije v stanovanju, pa kupiš stekleničke jo- Stojnice z razvejano ponudbo bodo na ogled še danes in jutri bumbaca gurta, ker drugi oglasi opevajo milijone pre-potrebnih bakterij, ki se skrivajo v njih. Za ene so bakterije škodljive, za druge zdrave: to je samo marketing.« Foju je pri srcu splošna tema traj-nostnega razvoja. Ljudje v resnici potrebujemo veliko manj energije od tiste, ki jo proizvajamo, v vseh teh letih smo v energetskem sektorju ogromno zapravili: »Ko bomo razumeli, da je ekološka pot tudi ekonomsko privlačna, se bomo vsi strinjali, saj ljudje niso neumni.« Radijski voditelj Massimo Cirri ni vegetarijanec (»Moja družina izhaja iz kmečke tradicije«), mesa pa ne poveličuje. Izpostavil je spajanje etike s podjetništvom, pri čemer je pohvalil pobudnika festivala Mas-sima Santinellija. Ta je leta 1991 ustanovil goriško podjetje Biolab, ki že dobrih 20 let ponuja rastlinsko hrano - značilne so zelenjavne specialitete, ki so estetsko enake pa-niranemu mesu. Ekološka Slovenija Med številnimi podjetji, ki okoli Travnika ponujajo biološke dobrote, je tudi več slovenskih. Pekarna Nonina špajza iz Žirovnice na Gorenjskem prodaja recimo svoje ekološke proizvode, pa tudi sadne soko- ve, marmelade in čaje. Vse sestavine so ekološke, brez barvil in konzervansov. Janja Škrjanc je povedala, da sodi tovrstna ponudba v višji cenovni razred, ker so sestavine dražje, krizno obdobje je torej občutiti tudi v tem sektorju: »Skušamo ohraniti dosegljive cene, nekateri pa si naših izdelkov pač ne privoščijo. Drugi, ki so morda manj premožni, a osveščeni, pa še naprej kupujejo, čeprav v manjših količinah.« Nekaj stojnic daleč je bil Janez Filipič, vodja prodaje pri ekološki kmetiji Biodobro iz Šma-rij pri Jelšah na Štajerskem: »Na goriškem festivalu sodelujemo že četrtič, udeležujemo se tudi festivala Bioest v Trstu. Tudi v Sloveniji se nekaj dogaja: bili smo na vegetarijanskem pikniku v Mariboru, potem je še veganski piknik.« Po Filipičevem mnenju je ekološki sektor eden redkih v porastu, saj je iz leta v leto več zanimanja za naravno prehrano. Drugi zorni kot V teh dneh kraljujeta sadje in zelenjava tudi na pokriti tržnici, za vogalom pa sta na robu dogajanja nekoliko skriti ribarnica in trgovina s suhomesnatimi izdelki. »Če mene vprašate, ali so ribe zdrave, že poznate odgovor. Kvečjemu so razlike med gojeni- NOVA GORICA - Pobuda poslanca Bevka »Arhivsko gradivo bi sodilo na mesto svojega nastanka« Tudi na Goriškem je bilo marsikaj odpeljanega v Italijo TRŽIČ - Občinski odbornik odstopil Frittitta zapušča občinski odbor Poslanec slovenskega državnega zbora Samo Bevk je na vlado podal pobudo v zvezi z vračanjem predmetov kulturne dediščine in arhivov, protipravno odstranjenih z ozemlja Slovenije v Italijo v času 2. svetovne vojne. »Mineva 17 let, odkar sta arhivsko društvo Slovenije in arhiv Republike Slovenije Vladi RS, državnemu zboru in ministrstvu za zunanje zadeve poslala Spomenico o ureditvi vračanja arhivov z Republiko Italijo,« je spomnil Bevk. Poslanec opozarja, da je bilo v pobudi vprašanje vračanja arhivskega gradiva le deloma in nikoli v celoti rešeno z vračanjem določenih kontingentov arhivskega gradiva v petdesetih in začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja ter da tudi kasnejša zaveza obeh držav, da bosta preučili to vprašanje, še do danes ni obrodila sadov. Zato je vladi dal pobudo, naj se obudijo pogajanja s »sosednjo prijateljsko državo Italijo« in naj se pogajanja o vračanju arhivov vodi ločeno od pogajanja o vračanju odnesenih umetnin, saj gre za različni vprašanji in dve različni stroki. »Tudi za goriško območje je precej arhivskega gradiva, ki bi sodilo na mesto svojega nastanka, zlasti katastrsko gradivo in gradivo sodnih in upravnih organov,« še pojasnjuje Bevk. Na vladi odgovarjajo, da so aprila letos ponovno ustanovili medresorsko delovno skupino za vračanje predmetov kulturne dediščine in arhivskega gradiva iz Italije v Slovenijo ter da si bo vlada še naprej prizadevala za reševanje tega vprašanja. (km) Paolo Frittitta je odstopil z mesta občinskega odbornika v Tržiču. To je že drugi odstop v občinskem odboru županje Silvie Altran, potem ko se je junija lanskega leta odborniški funkcijo odrekla Mariella Natural. Frittitta je bil odbornik za participacijo, tehnične in pogrebne službe, mestno zelenje in lekarne, razlogov za svoj odstop pa doslej še ni pojasnil, vendar zgleda, da se ne namerava nikakor premisliti. Frittitta je rojen v Tržiču, kjer tudi živi. Zaposlen je v tržiški bolnišnici, kjer je odgovoren za bolničarje. V občinski odbor ga je leta 2004 prvič imenoval takratni župan Gianfranco Pizzolitto; takrat je Frittitta nasledil Fran-cesca Orlanda. Leta 2011 ga je na mestu odbornika potrdila županja Silvia Altran. Frittitta je bil prvič izvoljen v tržiški občinski svet leta 2011, do leta 2004 je bil predsednik občinske komisije za kulturo in načelnik svetniške skupine Marjetice v občinskem svetu. Paolo Frittitta mi in ulovljenimi ribami,« je dejal upravitelj ribarnice Gianfranco Guzzon. Zanj so vse lepe pobude dobrodošle, »čeprav vem, da ta festival nam ne bo prinesel novih strank«. Ribarnico pestijo drugi problemi -zaprte ceste in avtobusi, ki ne vozijo na ta konec: »Ob prireditvi Okusi na meji pa moramo celo zapreti ribarnico, ki je v tistih dneh z vseh strani nedostopna. Tu bi se morda dalo najti drugačno rešitev.« Aleš Pintar prodaja pršute in salame, vegetarijanski festival »pred vrati« pa ga ne moti: »Vsakdo naj dela, kar hoče, važno je spoštovanje.« Ob vprašanju, kaj meni o vegetarijanstvu, pa se je nasmehnil: »Človek je vsejed. Sokolu ne moreš dati trave. Narava je narava.« Predsednik italijanskega združenja živilskih podjetij Assocarni François Tomei pa je bil kritičen do organizatorja festivala Santinellija, ki je zatrdil, da je v Italiji po podatkih Eurispesa 6% prebivalcev vegetarijancev. Tomei je preko Anse izjavil, da je podatek smešen, saj predstavljajo »vegetarijanci na Danskem, kjer se je ta filozofija rodila mnogo prej, samo 1,5% prebivalstva«. Tomei je poudaril, da so podatki o povpraševanju po mesu v Italiji stabilni, italijanska proizvodnja mesa pa da je glede omejevanja vplivov na okolje prva na svetu. (af) GORICA - Festival Danes Mario Tozzi Mario Tozzi Današnji drugi dan vegetarijanskega festivala se bo pričel ob 10. uri z odprtjem stojnic na Travniku ter v ulicah Oberdan, Boccaccio in Roma. Ob 11. uri bo Davide Ciccarese predstavil knjigo »Orto-Vrt: iz balkonskih polic na vrtove: kako si uspešno pridelovati zelenjavo«. Ob 14.30 bo gledališka predstava »Siamo tutti nicchie«, nastopila bosta Domi-tilla Ferrari in Marco Geronimi Stoll, zatem pa bo predstavitev knjige »Smarketing«. Ob 15.30 in ob 17. uri bo žonglerska in lutkovna predstava društva »La casa degli gnomi«; ob 16. uri bo predavanje predsednika Fundacije Hans Ruesch za zdravila brez vivisekcije Marca Mamoneja Caprie na temo vegetarijanstva in proti vivisekciji. Ob 17.30 bo predavanje predsednika uprave podjetja EcoZema Armida Marane in raziskovalke ter vodje oddelka za posebne projekte No-vamont Eliane Buscheraz naslovom »Je eko ekonomija sploh možna? Zgodbe podjetnikov«. Ob 18.15 v Mediateki in ob 19. uri v Kinemaxu bo »No impact cine-ma«. Ob 18.30 bo biolog in voditelj oddaj Gaia na RAI3 in Atlantide na LA7 Mario Tozzi govoril o nevzdržnosti gospodarskega sistema, ki izkorišča naravne vire. Ob 21.30 bo gledališko-multime-dijska predstava, v kateri se prepletajo salentinska kulinarika, glasba v živo, ljudske pripovedi in fotografije; več informacij je na voljo na www.festivalvegetariono.it. Danes in jutri bo veljal podaljšan urnik za razstavo »Récla-me« na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci, za kar so se njeni prireditelji odločili ravno zaradi vegetarijanskega festivala in mednarodnega festivala folklore. Danes si jo bo mogoče ogledati ob 22. uri z vodenim obiskom ob 20.30, jutri pa do 21. ure. Kulturni center Lojze Bratuž vljudno vabi na odprtje skupinske fotografske razstave šestih fotokiubov goriške Pokrajine 6 za eno...razstavo petnajsta izvedba Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 31. avgusta 2013, ob 18.30 / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. avgusta 2013 1 1 GORIŠKA - Projekt petih občin in RRA Turistične informacije odslej kar na mobilnem telefonu Za imetnike pametnih mobilnih telefonov bo spoznavanje znamenitosti Goriške odslej lažje. S pomočjo QR kode si je nanje namreč moč naložiti informacije o turistični ponudbi, o kulturnih in naravnih znamenitostih, spomenikih, muzejih, razstavah, prireditvah, pohodništvu, kolesarstvu, učnih poteh, policijskih postajah, zdravstvenih domovih... 28.000 evrov vreden projekt te dni zaključujejo pri Regijski razvojni agenciji severne Primorske. Projektu Turistični vodnik po Goriški so se kot partnerice pridružile še občine Nova Gorica, Brda, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica, ki so za omenjeno mobilno aplikacijo skupaj prispevale 360 vnosov. Uporabniki bodo do QR kod prišli na 18 informacijskih točkah. Natisnjene so tudi na letakih, od koder si jih je moč naložiti na pameten mobilni telefon. Podatki so na voljo v slovenščini, deloma tudi že v angleščini, zadevo pa bodo sproti še izpopolnjevali. »QR kode se v ta namen že dolgo uporabljajo, ne gre za neko novost, zato je čas, da smo tudi na našem območju naredili kaj v tej smeri,« pravi direktor RRA severne Primorske Črtomir Špacapan. Projekt je v celoti vreden 28.000 evrov, skoraj 21.000 evrov financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. »7.000 evrov pa predstavljajo lastna sredstva,« pojasnjuje Špacapan. Na RRA načrtujejo tudi nadgradnjo tega projekta, ki bo prišla Vnos QR kode z mobilnim telefonom prav kolesarjem. »Na tem območju se izvajajo štirje projekti, povezani z izgradnjo kolesarskih poti: Bimobis, In-terbike, Croctail in pa seveda ta državni del - kolesarsko pot ob Soči, ki se žal vleče in odlaga v naslednje leto. Ko bo ta končana, bodo na tablah, ki bodo označevale to pot, tudi ustrezne aplikacije. Vsakdo, ki bo ko- foto km. lesaril, si bo preko svojega pametnega telefona ali GPS naprave to pot enostavno naložil, vse koordinate in indice - kje so nevarnosti in podobno. To bo nadgradnja tega projekta, za katerega upam, da se bo zaključil v naslednjem letu, ko bo ta kolesarska steza ob Soči tudi narejena,« dodaja Špacapan. (km) AJDOVŠČINA Italijanski podjetnik zbežal s stroji V času hude gospodarske krize se dogaja marsikaj žalostnega. V razvitem italijanskem severovzhodu je nič koliko primerov domačih podjetnikov, ki praktično čez noč zapirajo obrate in se selijo v države vzhodne Evrope, kjer je delovna sila še vedno poceni. Podoben primer se je v preteklih dneh zgodil v Ajdovščini, kjer je italijanski podjetnik kratko malo zbežal s stroji in pustil delavce na cedilu. Za zaposlene v ajdovski družbi Pet-nova, ki je bila ustanovljena marca letos, se je kratka zaposlitev končala po najbolj črnem scenariju. Lastnik in direktor, italijanski državljan Giuseppe Ortenzio, je kljub drugačnim obljubam v tišini noči pobral stroje in pobegnil v Italijo. »S ponedeljka na torek so izginili še zadnji stroji. Sedaj nam je jasno, da denarja verjetno ne bomo nikoli videli, kot tudi ne bo več proizvodnje za likanje in pakiranje ženskih nogavic,« pravi Marko Žigon, ki je bil v družbi sindikalni zastopnik. Velika večina delavcev je v Pet-novo prišla z zavoda za zaposlovanje delat za minimalno plačo. Mnogi tudi iz propadlega Primorja. Nekaterim je pogodba potekla, drugim še traja tudi do oktobra letos. Italijanski podjetnik jim dolguje plače za junij in julij. Domnevno dolguje tudi podjetju Škapin, ki mu je pustil obvestilo, da naj v zameno vzamejo 12 neonskih svetilk. Sporočil je tudi, da je odšel iz strahu, da se mu ne bi kaj zgodilo. Žalostno in za te čase poučno zgodbo je bralkam in bralcem predstavil ljubljanski Dnevnik. Prišepetavanja za doživljanje domačega prostora Med gmajno in jezerom SPREHODI V OKOLICO GORICE Na uredništvu smo pripravili nekaj spodbud za doživljanje goriške okolice zaradi duševnega sproščanja in bogatenja zavesti o krajih, za katere vemo, a se jim ne posvečamo. Za zaključek je tu vabilo z naslovom: Med gmajno in jezerom. Enkrat mi je le uspelo, da me je med sprehodom zalotil dež. Zaradi zemljepisnega uravnovešenja sem po prejšnjem obisku Subide in Prevale za zaključek „prišepetavanj" usmeril vožnjo iz Gorice proti jugu. V Doberdobu sem zavil proti Jamljam. Po približno kilometru spusta Pod Rondolino se nisem pustil premotiti od odcepa na levo, ki ga zapira gozdarska rampa, temveč sem nadaljeval le kakšnih sto metrov in se ustavil na razčlenjenem parkirišču, na golih kraških tleh med bujnim grmovjem. Stopil sem do širokega kolovoza, usmerjenega proti vzhodu. Tolikšne premočrtnosti zlepa ni najti na Krasu. Desno poteka greben Gmajne, Črne griže, Debelega vrha, Gerupe kope do Vrtače, levo pa Kuclja, Rusega školja in Gradine. Na levem robu opazimo streho in nekaj oken Sprejemnega centra „Gradina" ter „orlovo gnezdo" - vojaško opazovalnico Cador-na. Spodaj nas ves čas spremlja lepo zaraščena gmajna. Ste-čin je levo in desno toliko, da gre gotovo za raj srnjadi. Pogled z lesenega pomola na jezersko trsje (levo); smerokaz z minutažami (desno); nekdanja postaja vodovoda spremenjena v paludarij (spodaj) fotoa.r. Ko pridemo do stavbe Paludarija, nas prevzame rahla tesnoba in hkrati odtenek jeze. Čemu naložbe v strukture, ki so navduševale javnost le nekaj (davnih) let? Otroška igrala so kajpada vsa zaraščena. No, kratek postanek za posnetek in že sem nadaljeval po ožji in urejeni poti, ob kateri so v rednih presledkih lične klopce in z lesom zakriti smetnjaki. Res je: na in ob poti je vse čisto, a sklepam, da zaradi pičlega obiska. Na desni zaslutimo presihajoče jezero in ker je pač takšno, pred jesenskim deževjem v njem vode ni. Nato dospemo do dobro ohranjenega pomola in stopimo po njem do roba: spredaj, levo in še bolj v desno smer se razteza trsje z nekaj drevesi. Tišina in samota sta popolni. Še okrog tristo metrov je urejene poti, kar pomeni, da so jo nekoč cementirali. Zakaj sploh? Steza je po zaključku cementne prevleke še prijetnejša, gotovo pristnejša. Zaradi neuporabe pa si narava spet jemlje svoje pravice. Lahko jo odganjaš „cum furca" (Ovidij), postopoma si bo ponovno prisvojila odvzete površine - prst že prekriva nevrozo „be-tonarjev"... Stopil sem še sto metrov dlje in se razgledal po Brajd-ni, obširnem pokošenem travniku. Opaziti je ostanke čuva-jeve bajte, a to je že drugačno zanimiva pripoved... Aldo Rupel Hit bo maja 2014 gostil Slovensko turistično borzo Javna agencija Spirit Slovenija je na javnem razpisu za soorganizatorja 17. Slovenske turistične borze - SIW izbrala družbo Hit in destinacijo Nova Gorica. Dogodek bo gostila Hitova Perla maja prihodnjega leta. Slovenska turistična borza, ki je v mednarodni javnosti poznana kot Slovenian Incoming Workshop (SIW), že leta velja za največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, saj povezuje vodilne predstavnike slovenskih turističnih podjetij in organizacij s predstavniki tujih organizatorjev potovanj, turističnih in specializiranih agencij, interesnih združenj ter medijev. »Prepričan sem, da bomo prepoznavno poslovno srečanje slovenske turistične ponudbe in tujega povpraševanja v družbi Hit znali izkoristili kot učinkovito trženjsko orodje za uspešno promocijo Hita in destinacije Nova Gorica,« pravi Dimitrij Piciga, predsednik Hitove uprave. (km) Šest za eno razstavo V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 18.30 odprtje razstave »6 za eno... razstavo«. Razstavljali bodo člani fotografskih krožkov Castrum iz Gra-deža, Circolo Fotografico Isontino iz Gorice, Il Torrione iz Romansa, Lo Scam-bio iz Gorice, fotoklubov Skupina 75 iz Gorice in Lucinico iz Ločnika z gostom fotoklubom Nova Gorica. Bratje v svobodi Na šagri rac v Štarancanu bo danes ob 18.30 predstavitev dvojezične knijge »Bratje v svobodi-Fratelli nella liberta«, ki so jo izdali ob 35-letnici pobratenja med štarancansko občino in krajevno skupnostjo iz Renč. Predstavitev pripravlja občina Štarancan v sodelovanju z Odborom 2. junij in VZPI-ANPI; prisotni bodo tudi predstavniki krajevne skupnosti Renče in občine Renče-Vogrsko. Pogovor o knjigi bo vodil zgodovinar Marco Puppini, prireditelji so napovedali tudi prisotnost senatorke Tamare Blažina. Kosovske vdove Forum za Gorico (v Ul. Ascoli 10/A) bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 18. uri gostil vojne vdove iz Kosova. Gostje bodo predstavile sadove projekta »Ženske iz Kruše za razvoj skupnosti« v sodelovanju z raznimi združenji iz Furlanije-Julij-ske krajine (odbor Danilo Dolci, Ipsia, Ac-li, Ipri). Pred leti je stekel prvi projekt, v okviru katerega so v Veliki Kruši racionalizirali delo v združenju vdov, ki proizvajajo ajvar. Tokratni projekt pa je stekel v Mali Kruši, kjer se vdove in sirote ukvarjajo z molžo, predelavo mleka in tradicionalnim tekstilnim obrtništvom. V obeh naseljih so srbske vojaške sile leta 1999 pobile večje število civilistov. General na obisku Brigadni general Flavio Garello, poveljnik karabinjerjev v Furlaniji-Julijski krajini, je bil včeraj v Gorici, kjer se je v spremstvu pokrajinskega poveljnika pol. Giuseppeja Arcidiacona srečal s predstavniki civilnih oblasti. Garello je zagotovil, da bodo karabinjerji še naprej zagotavljali mirno, plodno in omikano sožitje. Srečanje z novinarjem TG5 Pregled tiska italijanskih in tujih časopisov na pobudo Zelenih in Renata Fiorel-lija bo pri pokriti tržnici na Verdijevem korzu v Gorici potekal tudi jutri med 9. in 10. uro. Vodil ga bo novinar TG5 Fabrizio Summonte. Alarm zaradi nahrbtnika V središču Ronk so včeraj okrog poldne našli nahrbtnik, ki ga je nekdo pozabil na pločniku pred zadružno banko iz Šta-rancana in Vileša. Na kraj so pridrveli policisti, ki so nahrbtnik odprli in ugotovili, da so bili v njem le osebni predmeti. 12 Sobota, 31. avgusta 2013 GORIŠKI PROSTOR TRŽIČ - Danes na gorniškem festivalu Po naših gorah Ob 17.30 srečanje z Beltramejem in V okviru gorniškega festivala »Na-tura e cultura senza frontiere - Narava in kultura brez meja« se bo danes v tržiški galeriji sodobne umetnosti na Trgu Ca-vour zvrstil dogodek, pri organizaciji katerega je v prvi osebi soudeleženo kulturno društvo Tržič. Ob 17.30 bo Gian-franco Beltrame predstavil vodnik »Sui sentieri di Paco«, prisoten bo tudi tržaški alpinist in pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo spregovoril o slovenskem prevodu vodnika »Po naših gorah«. Društvo Tržič je srečanje organiziralo skupaj s tržiško sekcijo CAI. Ob 20. uri pa bo spregovoril tržaški alpinist Erik Švab, ki ima za sabo preko petsto vzponov na naj- Jelinčičem, ob 20. uri pa s Švabom različnejše vrhove. Švab bo predstavil tudi dokumentarec o življenju in gorah na Madagaskarju, ki so ga predvajali tudi na festivalu gorniškega filma v Trentu. Današnji festivalski dan se bo sicer začel ob 10. uri, ko bodo predstavili eko-muzeje iz naše dežele; ob 19. uri bo na pobudo krožka Istria srečanje z novinarjem in pisateljem Giacomom Scotti-jem z Reke, o eksodosu Istranov bo spregovoril tudi Fabio Scropetta. Ob 21. uri bo za zaključek še gledališka predstava »L'anima del commercio. Quando si por-tano i soldi al monte«; nastopila bo narečna gledališka skupina, ki jo vodi Gianfranca Saletta. PLEŠIVO - Mladinski filmski tabor Ustvarjali s kamerami in mobilnimi telefoni Na včerajšnjem zaključnem večeru Mladinskega filmskega tabora na Plešivem si je bilo moč ogledati tudi projekcije mladinske filmske produkcije, nastale v času tabora. Dogodek se je odvijal na sedežu kulturne ambasade Republike Poljske na domačiji Uroša in Nejke Klinec. Enotedenskega filmskega druženja v organizaciji Ustanove Silvana Furlana in konzulata Republike Poljske v Novi Gorici, ki se je začelo v ponedeljek, se je udeležilo 30 otrok in njihovih mentorjev iz filmskih krožkov iz Avstrije, Italije, Slovenije, Poljske in Ukrajine. Pod mentorstvom režiserja Mihe Do- linška, pobudnika projekta Iskrica, ki je otroke in mladino dvojezičnih razredov Koroške motiviral k temu, da bi svoje lastne ideje pripovedovali z mediji, ki jih uporabljajo vsak dan, kamerami mobilnih telefonov in digitalnimi kamerami, so otroci posneli in zmontirali svoje filme. Mladi so se na zaključnem večeru tako predstavili s svežo filmsko produkcijo, ki so jo ustvarili v času tabora. Kulturno dogajanje se bo na sedežu kulturne ambasade Republike Poljske v Plešivem prihodnji teden nadaljevalo s prireditvami v okviru umetniškega srečanja Symposium Ceramicum. (km) di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.20 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Monsters University«. Dvorana 3: 15.30 »Turbo«; 17.15 »One Life«; 19.00 »Trashed« (Vegetarijanski festival); 21.30 »Red 2«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Elysium«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Monsters University«. Dvorana 3: 17.20 »Turbo«; 20.00 - 22.10 »L'evocazione«. Dvorana 4: 17.20 - 20.10 - 22.15 »Red 2«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.00 »La variabile umana«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja z agencijo Avri-gotours v soboto, 21. septembra, enodnevni izlet samo z enim avtobusom v Celje in Olimje. Udeleženci bodo spoznali zgodovino, zanimivosti in naravne posebnosti obeh krajev in okolice. Prijave do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. SPDG prireja v soboto, 7., in nedeljo, 8. septembra, izlet v Dolomite z vzponom na Sass Putia (2.874 m) v narodnem parku Odle/Puez. Prevoz z mini-busom, prenočevanje v zavetišču Genova. V soboto približno 2 uri hoje, v nedeljo med vzponom in sestopom V sklopu projekta HERITASTE, podprt z "Evropskim teritorialnim sodelovanjem -Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 2007/2013" ■ACCADEMIA LIMCA JiWTACROCF TRETE MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU S POKROVITELJSTVOM POKRAJINE GORICA OB ZAKLJUČKU 3. MASTERCLASSA "BELCANTOITALIAN0 NEL MONDO" VABI na koncert arij in izbora iz opere RIG0LETT0 (G.Verdi) DANES - sobota, 31. avgusta prvi del v Vinski kleti Ščurek v Medani (Slo) s pričetkom ob 18.00 uri drugi del v Vinski kleti Polje v kraju Novali-Novalje (Cormons-Krmin) ob 19.30 Vstop prost Toplo vabljeni! okrog 6 do 7 ur. Trenutno so na razpolago še tri prosta mesta v avtobusu. Informacije in prijave: Vlado (tel. 0481-882079 v opoldanskem času). SEKCIJI VZPI-ANPI Doberdob in Dol -Jamlje prirejata v soboto, 28. septembra, izlet v Kumrovec z ogledom samostana Olimje in Kostanjevice na Krki ob povratku. Odhod ob 7. uri pri Devetakih, 7.05 na Palkišču, 7.10 na Poljanah, 7.15 v Doberdobu in 7.20 v Jamljah. Za informacije in vpisovanja Jordan Semolič (0481-419946), Jožko Vižintin (0481-78192) ali v Doberdobu v Gostilni Peric in v trgovini Pri Mili. Vpisovanja do 20. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest. Obvestila MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO sporoča, da bo prva vaja v torek, 3. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v Doberdobu. Vabilo je namenjeno tudi novim ljubiteljem zborovskega petja. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. septembra, ob 13. uri. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10.30 do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 18. ure. DRUŠTVO ZA KULTURO FORUM GO-RIZIA GORICA GURIZA vabi na otvoritev novih prostorov v Ul. Ascoli 10/A v Gorici v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri. ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA razpisuje, ob 40. obletnici ustanovitve, skladateljski natečaj za slovensko peto mašo. Vpis na natečaj je brezplačen; informacije o pravilniku in prijave na cori-li01@gorica.191.it ali po tel. 048131817 od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Urad bo zaprt zaradi dopusta do 25. avgusta. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja tržnico v spominskem parku v nedeljo, 1. septembra, ob sprevodu Festivala folklore. AŠZ MLADOST vabi na prvi trening sezone 2013-14 za cicibane (2003-0405), na nogometnem igrišču v Doberdobu v ponedeljek, 2. septembra, ob 17. uri. Za mlajše cicibane (200607-08) pa v torek, 10. septembra, ob 17. uri. Za otroke, ki obiskujejo šolo v Romjanu, bo poskrbljen brezplačni prevoz čez celo sezono. Informacije po tel. 339-3853924 (Emanuela) in tel. 340-4687415 (Genko). AŠZ DOM obvešča, da se bodo treningi za skupino minibasket (2004 in mlajši) začeli v ponedeljek, 2. septembra, od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu v Gorici. Obvestilo je namenjeno tudi otrokom, ki se želijo prvič preizkusiti v igranju košarke; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vremec), marinandrej@alice.it in po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom), dom-gorica@gmail.com. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti do 6. septembra po poletnem urniku (9.0013.00). ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME vabi na solidarnostno tržnico v nedeljo, 1. septembra, med 8. in 14. uro na Pla-cuti v Gorici. URAD KROŽKA KRUT v Gorici je odprt vsak torek od 9. do 12. ure; v torek, 3. septembra, pa bo zaprt. Prireditve SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE: danes, 31. avgusta, ob 20.30 nastopi skupin Danzerini di Lucinico, Milon Mela iz Indije, Alto Aragon iz Španije, Africa Chiossan iz Senegala, Dimitrije Koturovic iz Srbije in mahal-cev z zastavami San Gemini iz Terni-ja. V nedeljo, 1. septembra, ob 10.30 na Travniku nastop godbe in mažo-retk kraja Santa Maria Nuova, ob 11. uri na Korzu Verdi koncert godbe iz Celovca in Lienza ter mahalcev z zastavami San Gemini iz Ternija, ob 16.30 na Korzu Italija pri cerkvi Sv. Justa start sprevoda, ki bo potekal po Korzu Verdi, Ul. Petrarca do Trga Bat-tisti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje, ob 19. uri koncert mladinskega zbora Freevoices in ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin (ob slabem vremenu v veliki dvorani UGG); vstop prost. KAJAK KLUB ŠILEC, KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE IN ZSŠDI prirejajo »28. Soško regato 2013«: v nedeljo, 1. septembra, ob 11. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 9. ure dalje; informacije in rezervacije gumenjakov po tel. 3931321582 (Robert Makuc) ali tel. 048133029 (ZSŠDI). TABORNIKI RODU MODREGA VALA vabijo člane, starše in prijatelje na praznovanje 60. obletnice ustanovitve taborniške organizacije, ki bo v nedeljo, 1. septembra, na prireditvenem prostoru kamnoloma v Repniču. Večer s tabornim ognjem se bo začel ob 19.30, sledila bo družabnost. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Vittorio Fred-di iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTEVERJANU: 11.00, Živa Sre-brnič (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES NA PEČI: 14.30, Danica Juren vd. Zotti (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.45, ležala ob od 12. ure dalje v cerkvi) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Adriano Roma iz bolnišnice v cerkev Sv. Odreše-nika, sledila bo upepelitev. DANES V ŠLOVRENCU: 10.00, Elena Giacomina Pettarin (s pokopališča v Fari) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Maria El-da Zoff vd. Godeas (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. -/ H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo prvi zbor učnega osebja za novo šolsko leto v ponedeljek, 2. septembra, ob 10. uri v prostorih srednje šole. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da bo v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30 prvi letni sestanek z neučnim osebjem v prostorih srednje šole. Mali oglasi PRODAJAM krompir za krmo prašičev; tel. 320-2161383. ^ Zapustila nas je naša draga Danica Juren vd. Zotti Žalostno vest sporočajo hčeri z družinama ter ostali sorodniki Od nje se bomo poslovili v soboto, 31. avgusta, ob 14.30 v cerkvi Sv. Katerine na Peči, kjer bo draga pokojna ležala od 12. ure dalje. Pogreb bo krenil iz mrliške veže goriške bolnišnice ob 11.45. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku Marjanu Cijanu, ki nam je bil vedno ob strani. Peč, 31. avgusta 2013 Priznano pogrebno podjetje Preschern ŽIVA, zbogom. Tvoj topli nasmeh bo grel srce tvojih dragih in bo za vedno ostal v našem spominu. Vsi z liceja Gregorčič-Trubar Cvet, utrgan na rosnih poljanah, še vedno opojno zadehti, ko ga spomin obudi. Občuteno sožalje družini Srebrnič. Sindikat slovenske šole -tajništvo Gorica Naše življenje je v Božjih rokah... S. Gregorčič Ob odhodu drage Žive izrekamo globoko sožalje celi družini. Vsi na šoli Komel O, saj ni smrti, ni smrti! Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem, prostranem gozdu. Ob bridki izgubi naše sestre Žive izrekamo družini globoko sožalje skavti in skavtinje Predraga Manuela in Martin! Ob tej tako težki preizkušnji smo vama in otrokom vsi ob strani in vam izrekamo najgloblje sožalje. Učenci, starši, učno in neučno osebje OŠ Frana Erjavca iz Štandreža Ob težkem slovesu od ljubljene Žive izrekamo srčno bližino in občuteno sožalje mami Manueli, očetu Martinu, Aljažu, Veroniki, Mojci in vsem sorodnikom ravnateljica, učno in neučno osebje Večstopenjske šole v Gorici Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ter malih oglasov (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Primorski r dnevnik Mcmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA GORICA, ul. Malta 6 Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski aikBOO.3iz.775/ E-pošta: primorski@tmedia.it še3dni do začetka EUROBASKETA 2013 W 1 0 Sobota, 31. avgusta 2013 Spet na snegu in spet zaljubljena LOS ANGELES - Ameriška smučarka Lindsey Vonn se vrača na sneg. V pogovoru za ameriško revijo People je dejala, da jo po hudi poškodbi noge na svetovnem prvenstvu v Schladmingu v ponedeljek čaka prvi trening v Čilu. »Gotovo bom počasnejša, kot bi si želela biti. Toda že dejstvo, da bom po vsem tem, kar me je doletelo, ponovno v hribih, je zelo pomembno. To pomeni, da bom počasi tudi hitreje smučala,« je dodala Vonnova. V intervjuju je Vonnova še dodala, da je presrečna v zvezi s 37-letnim Tiger-jem Woodsom, enim izmed najboljših igralcev golfa v zgodovini. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Niobali še vedno »rdeč« MADRID - Italijan Vincenzo Nibali (Astana) tudi po sedmi etapi kolesarske dirke po Španije ostaja oblečen v rdečo majico vodilnega. Etapo, dolgo 205,9 km (Al-mendralejo - Mairena de Aljarafe), je dobil Čeh Zdenek Štybar (Omega, na fotografiji ANSA), drugi je bil Belgijec Philippe Gilbert (BMC), tretji pa Nemec Robert Wagner (Belkin).Od Slovencev je Grega Bole (Vacansoleil) zasedel 17. mesto, Janez Brajkovič (Astana) pa je bil 75. NOGOMET - Superpokal se je zaključil šele po 11-metrovkah Lovorika Bayernu PRAGA - Bavarski velikan Bayern je novo evropsko sezono začel z zmago v evropskem superpokalu. Do zmage - prve tovrstne lovorike v njihovi zgodovini - so nemški nogometaši prišli po pravi drami, potem ko so z golom Javieja Martineza v 120. minuti izenačili na 2:2, nato pa po streljanju enajstmetrovk s 5:4 ugnali Chelsea. Prvi je sicer povedel Chelsea že v 8. minuti s Torresom, Bayern pa je po seriji priložnosti in terenski premoči naposled dosegel gol v drugi minuti drugega dela, ko je Ribery po samostojnem prodoru streljal z okoli 20 metrov. Čeprav je bilo v nadaljevanju še nekaj priložnosti na obeh straneh, se je redni del končal brez zmagovalca, zato je bil na vrsti podaljšek. Proti pričakovanjem je Chelsea, ki je sicer igral brez izključnega Ramiresa, drugi del začel napadalno in v 93. minuti prišel do vodstva. Eden Hazard je na levi strani kazenskega prostora prejel žogo, nato pa prodrl proti sredini, kjer je sprožil in presenetil Neuerja, ki je žogo spustil v mrežo. Bayern je reagiral, a je bil Čech vedno na pravem mestu. Ko pa je že kazalo, da je superpokal v rokah Chelsea, je Javi Martinez v 121. minuti po odbiti žogi v gneči pred vrati izenačil na 2:2. Na vrsti so bile tako enajstmetrovke, v katerih so bili vsi uspešni razen Ro-melu Lukakuja. Končni izid: Bayern - Chelsea 7:6 (2:1, 1:1, 0:1). A-LIGA - Danes bosta na sporedu dve tekmi drugega kroga A-lige: Chievo Napoli (ob 18.00) in Juventus - Lazio (ob 20.45). V SHALKE - Ganski nogometaš Kevin-Prince Boateng zapušča Milan in bo naslednje tri sezone igral za Schalke. Mandzukic (desno, Bayern) in Ivanovič (Chelsea) ansa NOGOMET Fiorentina, Lazio in Maribor dobili tekmece MONTE CARLO - Skupinski del evropske lige se bo začel 19. septembra, končal pa 12. decembra. Po porazu v zadnjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov bo v evropski ligi igral tudi Maribor. Slovenski prvak Maribor bo v evropski nogometni ligi igral v skupini D skupaj z Rubinom iz Ka-zana, angleškim Wiganom in belgijskim Zulte Waregemom. Fiorentina je bila vključena v skupino E z Dniprom, Pacos Ferre-riro in Pandurijem, Lazio pa bo igral z Trab-zonsporjem, Legio Varšava in Apollonom. Ostale skupine: skupina A: Valencia, Swansea, Krasnodar Kuban, St. Gallen; skupina B: PSV Eindhoven, Dinamo Zagreb, Čer-nomorec Odesa, Ludogorec; skupina C: Standart Liege, Red Bull Salzburg, Elfsborg, Esbjerg;skupina F: Bordeaux, APOEL, Eintracht Frankfurt, Maccabi Tel Aviv; skupina G: Dinamo Kijev, Genk, Rapid Dunaj, Thun; skupina H: Sevilla, Freiburg, Estoril, Slovan Liberec; skupina I: Lyon, Betis, Vitoria Giumaraes, Rijeka; skupina K: Tottenham, Anži Mahačkala, Šerif Tiraspol, Tromsoe; skupina L: AZ Alkmaar, PAOK, Maccabi Haifa, Šahter Karagandi. NAMIZNI TENIS - Poti Nabrežinke Lise Ridolfi Iz Milana v Bocen k trenerju Miliču Nabrežinska poklicna namiznote-niška igralka Lisa Ridolfi bo svojo športno pot nadaljevala v bocenskem Trami-nu, novincu v A1-ligi. Potem ko je klub San Donatese, kjer je igrala osem sezon, propadel zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, je ostala brez kluba. Snubili so jo na Sardiniji, naposled pa je izbrala Bo-cen, kjer mlado ekipo trenira bivši igralec zgoniškega Krasa Igor Milič. »Na Sardiniji so pogovori splavali po vodi, povabilo Bocna pa sem nato sprejela. S trenerjem Miličem sva se že srečala in se dogovorila,,« je pojasnila 24-letnica (25 let bo dopolnila 24. novembra). »Odločila pa sem se, da se tam ne bom nastanila. V Bocen bom odpotovala nekaj dni pred vsako prvenstveno tekmo, sicer pa bom živela doma. Letos bo sicer tudi več reprezentančnih treningov,,« je napovedala. Novi selektor ženkse italijanske izbrane vrste Patrizio Deniso, ki je med drugim leta 2001 z moško reprezentanco osvojil ekipno 3. mesto na SP v Moskvi, je namreč vnesel nov sistem dela: reprezen-tantke bodo med sezono redno trenirale, kar je nabrežinsko igralko razveselilo. Doma bo Ridolfijeva pilila izključno kondicijo, za zeleno mizo pa bo trenirala pred prvenstvenimi tekmami v klubu ali pa na reprezentančnih pripravah. Povratek domov je bil sicer za Ri-dolfijevo, ki je v Milan odšla pri 16. letih, boleč, zato se je tudi odločila, da se v Bocnu ne bo nastanila: »Ko bi tam tudi živela, bi se v novo okolje morala šele privaditi in ga spoznati, po milanski izkušnji pa si tega nisem želela. Seveda v Bocnu cilji ne bodo visoki kot v Milanu, vendar bom tu imela druge odgovornosti, kar me vsekakor veseli. Nena- zadnje bom številka ena v ekipi,« je še dodala igralka, ki je s Sandonatesejem osvojila štiri državne naslove, zadnjega v minuli sezoni. Pred klubskimi obveznostmi - prvi krog jo čaka 17. oktobra - pa čakata Ri-dolfijevo dva reprezentančna nastopa. Od 11. do 15. septembra bo nastopila na mednarodnem turnirju v Minsku, v začetku oktobra pa na ekipnem evropskem prvenstvu na Dunaju. Že pred novim letom pa bo morda izvedela, ali bo med re-prezentantkami, ki bodo vstopile v vojaško športno ekipo mornarice. (V.S.) Danes nadaljevanje 30. Pokala Kras Včeraj se je v zgoniškem športnem centru začel 30. mednarodni jubilejni Pokal Krasa, ki se bo zaključil jutri. Šest ekip - francoski Miramas, Duga Resa, Tis Zagreb, Ar-rigoni Izola, Prijedor (BiH) in seveda Kras so začeli z dvoboji (igrajo po sistemu vsak proti vsakemu) včeraj, danes in jutri bodo igrali ob 9.00 in 11.00, jutri bo ob 13.30 še nagrajevanje. Turnir prireja Športni krožek Kras v sodelovanju z ZŠSDI. Včerajšnji izidi: Duga Resa - Miramas 0:5, Tis Zagreb - STK Pri-jedor 2:3, Kras - Izola 3:2. Danes: 9.00 Duga Resa - Izola, Stk Prije-dor - Kras, Miramas - Tis Zagreb, 11.30 Tis Zagreb - Duga Resa, Kras - Miramas, Izola - Stk Prijedor. NOGOMET - Objavljen prvi krog Kras bo začel v gosteh, v 1. AL že prvi derbi Čeprav bo predstavitev popolnih koledarjev amaterskih nogometnih lig šele v torek, je deželna nogometna zveza že objavila razpored prvega kroga elitne, promocijske in 1. amaterske lige. Prvi krog bo v nedeljo, 8. septembra, ob 16.00. V elitni lige bo Kras svoje nastope začel v gosteh pri Gemonese. Juventina bo v promocijski ligi prve točke lovila v gosteh pri Terzu, Vesno pa čaka krsni nastop doma proti Medeii. V 1. amaterski ligi bo že v prvem krogu derbi Sovodnje - Primorec, Breg pa bo igral v gosteh pri Pierisu. 1. krog - elitna liga: Azzanese - Tricesimo, Fontanafredda - Tolmezzo, Gemonese - N.K. Kras, Gradisca - Cjarlins Muzane, Lumignacco - Muggia, Rivigna-no - Manzanese, San Daniele - Chions, Virtus Corno - San Luigi Calcio; promocijska liga: Isonzo - Pro Cervignano, Ronchi Calcio - Valnatisone, S.Giovanni - Ol3, Seve-gliano - Torviscosa, Terzo - Juventina S.Andrea, Trieste Calcio - Torreanese, Vesna - Pro Romans Medea, Zaule Rabuiese - Sangiorgina; 1. amaterska liga: Beglia-no - Cormonese, Domio - Turriaco, Gradese Calcio - Aquileia, Mariano - Ponzia-na, Muglia - Isontina, Pieris - Breg, Pro Go-rizia - Costalunga, Sovodnje - Primorec. Kras danes ob 17.30 Danes bo Kras, ki se je že uvrstil v če-trtfinale državnega pokala, igral v Repnu zadnji krog proti Gradisci ob 17.30. Predstavitev Juventine Danes ob 20. uri se bo na štandreškem igrišču svojim navijačem in javnosti predstavila »nova« Juventina. Na Veliki Rouni Stari-Mladi Na proseški Veliki Rouni bo danes ob 17. uri tradicionalna tekma med Starimi in Mladimi. Poročeni in samci se bodo pomerili v žogobrcu za nogometni prestiž in za ...mišice, saj bodo morali poraženci popeljati zmagovalce na vozu, a tokrat ne v vas, temveč od zgoniške obrtne cone do nogometnega igrišča, kjer se bo nadaljeval praznik. APrimorski ~ dnevnik NOGOMET Slovenija za SP 2014 brez Dediča LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je objavil seznam igralcev, na katere bo računal na prihodnjih kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo 2014. Na seznamu za tekmi z Albanijo 6. septembra v Stožicah in 10. septembra na Cipru ni izkušenega napadalca Zlatka Dediča. »Dediča tokrat ni zraven, ker v takšnem sistemu, kot ga igramo zdaj, verjetno ne bi dobil priložnosti. Zato je bolje, da pokličem katerega izmed mlajših, da ga vidim tudi na treningih, ker bomo morali počasi začeti vključevati nove moči. Ni pa absolutno rečeno, da ga ne bo na naslednji akciji zraven,« je pojasnil Katanec, ki je še poudaril, da je zmaga imperativ. Selektor si je nadalje zaželel polne Stožice, saj potrebujejo »dodatno energijo«. Seznam igralcev za tekmi z Albanijo in Ciprom: - vratarji: S. Han-danovič (Inter), J. Handanovič (Maribor), J. Oblak (Benfica); - branilci: S. Andelkovič (Palermo), M. Brečko (Köln), B. Cesar (Chievo), B. Ilič (Ha-poel Tel Aviv), B. Jokič (Villarreal), D. Kelhar (Qabala), D. Maroh (Köln), M. Milec (Maribor), A. Struna (PAS Giannina); zvezni igralci: Valter Bir-sa (Milan), Z. Filipovič (Maribor), J. Iličič (Fiorentina), K. Kampl (Red Bull Salzburg), A. Kirm (Groningen), R. Krhin (Bologna), J. Kurtič (Sas-suolo), A. Mertelj (Maribor); napadalci: R. Bezjak (Ludogorec Raz-grad), Z. Ljubijankič (Omiya Ardi-ja), Ti. Matavž (PSV Eindhoven), M. Novakovič (Omiya Ardija). EP 2013 - Danes bo slovenska košarkarska reprezentanca, ki se pripravlja na EuroBasket 2013, v Sto-žicah na Telemachovem spektaklu igrala proti Franciji (ob 21.00) . UNION OLIMPIJA - Košarkarski klub Union Olimpija je v svoje vrste privabila mladega hrvaškega perspektivnega igralca Paola Ma-rinellija (191 cm, 1995). JADRANJE - Na SP jadralcev v razredu finn je Vasilij Zbogar zasedel skupno 13. mesto, Vinčec pa je bil 23. VESLANJE - Vincenzo Abba-gnale je v dvojcu s krmarjem osvojil zlato kolajno na SP V veslanju v Južni Koreji, 25 let po olimpijskem zmagoslavju bratov (očeta) Giusep-peja in Carmineja. KOŠARKA- Turnir v Dolini V finalu Breg in Jadran Včeraj so v Dolini odigrali prvi del čet-veroboja, na katerem so krstno nastopili Jadran, Breg in Bor, poleg njih pa še tržaški Don Bosco. Danes se bosta v finalu pomerila Jadran in Breg: jadranovci so 87:85 v končnici premagali Don Bosco, Breg pa je po podaljšku premagal Bor s 77:74. Tekma za 3. mesto med Borom in Don Boscom bo danes ob 18.30, finale pa bo ob 20.30. Jadran: D. Batich 22, Škerl, Ban 17, Slavec 10, Žerjal, Marusic 16, De Petris 4, Ri-dolfi 8, Leghissa 2, Majovski. Trener: Mura. Bor: Bole (foto KROMA levo)14, Da-neu 4, Crevatin 5, Meden 14, Contento 5, Ba-bich 15, Bocciai 6, Vittori 2, Celin, Albane-se 9, Janke in Kocijančič n.v. Trener: Oberdan. Breg: Metz (foto KROMA desno) 10, Gelleni, Crismani 5, Semec 3, Spigaglia 8, Mattiascih, Kos 16, Grimaldi 35. Coretti in Gregori n.v. Trener: Vatovec. REŠITVE. Slikovna križanka, vodoravno: Nabrežina, ubranitev, Rato, Ado, Anita, R.N., hinavka, rake, to. Kroma, dolar, golob, Arola, enoteka, Viren, rap, redakcija, ENI, Traviata; na sliki: Nabrežina. Mala slikovna križanka, vodoravno: A.Q., kanu, antimon, mehnica, Iton, T.N., non, Mao, Years, Z.J., M.R., bariton, okarina, rabinat; na slikah: kamin, Anthony Quinn. Križanka, vodoravno: 1. cimbal, 7. pakt, 11. antena, 12. erar, 13. rt, 14. Ra, 15. alibi, 16. nevtroni, 19.1.S., 20. Erio, 21. Tarent, 23. Rialto, 25. Mao, 26. A.M., 27. urniki, 30. RCA, 31. talon, 34. Alec, 36. pas, 37. ča, 38. lanital, 40. dar, 41. Ani, 42. Odo, 43. akt. Kombinacijska križanka, vodoravno: Kopitar, Amerika, Rita, VS, NK, krat, Ira, Are, soliter, Ana-tol. Šah: 15. ±xh7+! (15. *xh5? f5!) <ž>xh7; 16. ®xh5+ <£>g8; 17. ±xg7! <ž>xg7; 18. ©g4+ 4>h7; 19. Hf3 e5; 20. 2h3+ *h6; 21. Hxh6+ <ž>xh6; 22. ®d7+-. aainos - Noaxiwo -uviidox-vsiNavx -VXIH3WV - 13HVAXV L 101VNV - aaisva 9 vim - oiva - iva» i3d - vai - aav - V "IV £ SA-I1-XN -II =!>!■"? Z •apasaq 3fu pods 3SA y a a ¡pajodzoy m vMNVzro» v>iSfDVNiaiAio>i ESS3|v wasad = SaV3A • '^uejj = N0ll • 4!Íauaj!d a hja = 013NV - »33UVA01S 3103 9NIX 33A3d IH$IU3WV WHSAVdIA VN VIONVId VSOllUd »»SN3? vAOiia vsn 331VA013QZI NVdwmvNnr A0XI1SA31 IHVlOAdN 0IZV1 NVAI I11VNIW nruow W3XSNVWM AWUO IZ3NX usnw 9Ñ0033 NINAVZHO'll» 3IA0HV1 UVXUVSOXIS VSS31VV)A3d niNSJdsn A3)A3d VNIdlMS Hiannud ISONdimS VISII3A 3X1180 3N1VA0 IVJSId V1SVNI19 SV19 IKSAld «SOW JIJNH3Í 0MU0Z own 1IAV1S3S V3IN1VHIN msnNvad iroNvm INaOHVZA «13» X3A01) Ainzvrog 'Ni;oiaoiN 3AHVH 3139 3TNIS VNIA0X VXHV1 N10} INlUOdS X3HV1 (LZ6L op ^681 po) )|BAJd juao)9as !>|saol|bs jupejn Ißnjp ¿'SI :(688L 'WBpjBjsuJV) janeg-HT-J»|seY3 'japsen jsnueuig "HVJ '¿it Efr Zfr ■ Lfr Ofr ■ 6E 8E Lt ■ 9E ■ SE frE ££ Z£ LE ■ OE ■ ■ ■ ■ 6Z 8Z LZ ■ 9Z SZ ■ ■ tz EZ zz LZ ■ OZ 61 m 8L LI 9L SL ■ frL ■ EL ZL ■ LL OL 6 8 L 9 S fr £ Z L *e3ju|!pj}ud eseu -ot? 'nup eu ojuo>| sí :oujE|d ez eu|A0ins '¡isas ¡aiupouu z eujpsej B^sfujsnpu! 'S£ .'3fi63| s^swu o|u>{ ;e|edo}s |ep jfujo6z •££ :bjo6 eujo6oiu ¡(opmg) -||s mjuesauaj ¡>|suBfi|ei! -0£ !>|3i i>|sfuo>| '(¡z .'oa3as í|ajes|d !>|sezji "8z ísjuaqoji se|6 -pz ¡yfddojez aduane a>|sa3 epua6a| ~zz -jljuedn^ >|jus3d p|su3AO|s '81 íeissa 'jod —e>|su|ie| *¿L íuezjg e>{|ej6| e^smajouziuueu eseu *sl .'L|e>|j3 a 00£ e>||!a3}s *ol ísisuru ez jfpe| eu spspou -ajd '6 :es¡sseuo bdio6ow e6s>|síipe| e6s>|sj6 >|3A3pzA *8 ;au|AO>|S!J ssísuij ez j¡ded ]usa|zajq •¿ ;uejue| ez >|euz j>|sf!Lua>| -g '.epze\ po ouzn[ 'nuej| a aaeiseuj -s .'(opjeujag) jasjzaj j)|siu|!j !>jsuef!|e}! > íeujBMi eípjesjd e6a>|s!j8uje P!U}9jez •£ .'afpe|Apauj 'aíqoppaiu í(oiu -ud) es|enbas z¡ jes>|oq |>|sueÍ!|ej! ¡fuep^su *l ON?ldAVN •sfuefsp 'eujisii eupean :ue|e» iQJSZ >|!upaspajd ¡fuep^eu "z^ -'loiJed e>jjeu!Aou e^shpej eseu !uo|>|od íeinaz -e>| zi eu|oa eujaiun *g£ 'nup eu ejo>| "¿£ ->|eji uafusn >|3zo *9£ íssauum^ D3|ej6| i>)suu|y j>)s -s|6ue .'|Aij|3pzej od ye>| >|auejso \\e |epo6 n>|0| ud esjqez *le íeauaiuv p uouejodjo^ oipey *o£ '.m i||>|S|os ¡pajodzej ~¿z .'3Í|oujjs^\| e>j!usad e6aseu pmispez -93 .'6uopa3 >üuabz -jp !>|sfej!>| sz :i|e>|}3U3g a jsolu •£z ¡(eABSjd eseu) !fj|e}| luznf a E>jn| E>|SEfoA e>|suefj|e}! *LZ ¡inesoi >|!Z!j i>|SUBf!|Bi! -qz !e>|ieuuu3is eíuej -nius e6a>|sp3AS spu96s| piujsdbz "6L !efoq -eu e63u3u}>|3|3 zajq ppp ^siuoje -91 :o|p -jAejdo 'eupo|z efej>| s isouiospo -51 .'bduos 6oq ¡>|suepdj63 't?L .'e>|ojo|od asuo>| >|3zo *£L :eufe6e|q euAEZjp -^l .'ne>||aznz ud e>||edu "ll íDouuod !>|sefoA mfoqaspauu uinzejods '¡lúea -ezjp psiu eqpo6od -¿ .'aunjjs eu 0|;qse|6 ou -qopod wejip 'lusmmisuj |>|spnf| ¡>|sue6p QNAvaoaoA mo¡) v^iNvzmx (assei) ;a|je ^suy ¡fuep^au = N3UIA • !f!|Buv a b>|3j = nOAV • niuouiay a nueqjSA ud eugqo = viOUV • nuBj| a aDSisaiu = aVNV - »bjavaois nNvaiA 3331S3N vaao*$od VNS3131 viudao XINA3Na msuoHiud IHlfl iniSNVA «13« 31s33 h3nvu1s H380VN a3«OA3na ISUd 3XSN3Z isoiiAava 0UUVA0N Nowva VNIU '•• nivn9i VXSN3A01S VAUd »iraivsid 'maoAi Nviava 1SIH0N31-1S 3jl? lOd XINOOANOINV VON3931 vhs13uv VXSNIJ IA«ZHa 3Aivrva 3NHVN3Q 3N0110d 310133 3Q3A130 IUN0W3ldA nNvatiJAiud »Nijao V10N3 VN«VN3a »HSIB3HÍ VNINVU VN3N10A VNvnaoxvN IH93N VHA01390N 'V3INS3d msNvnmi VS31 »ISVWUd IXSNI13fl3G IN1310N3 nniowA vims A3313VHZI 3?0VUd vriauaA Vr3dd3SDI9 VU3d0 OAisiNasan NU33NOM IN1JVN IXSNVmVll 3HSV19 1SUAZ VNÜ3a0W VNIA smiiann VZ131X WOS3131 wimo)s jiidunsA 3rNQ3US NisA3Z3anr VH3N39V vusjvasoiod Y$»N 0XV1 1IAV1S3S (aUVHSIH) 331vh9i INSW1IJ mjiaswv (f3»0N»l V3N3A01S DAvasrvz iNHrvw XIN03UI1 lAUd gilZIXSNIIW Da N3Q 331VU9I WV VXSN3( umnao3N 9U3aH3 VH1VH9I »*sa3A$ UIHOiVU vz3wi ONvsmns 3NVZA n»3sva A31Q3Ud3Ud N30vann V03N VMNVZmX VNAOXI1S V1VIAI Q'IS o^eiuuoßi ® " :ejeí|aejd!jd ubjjs £L0Z ejsnßA6'L£ SDADSDU- v>INVZm>l VNAO>inS / RADIO IN TV SPORED Sobota, 31. avgusta 2013 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Nan.: 14° Di-stretto 8.20 16.15 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.10 Dreams road 10.05 Nad.: La casa del guardaboschi 11.40 Nad.: Un ciclone in convento 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.35 Linea blu 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.55 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campagna 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 0.15 Dnevnik 20.35 Techetechete, vista la rivista 21.15 FiIm: L'uomo che sussurrava ai cavalli (dram., i. R. Redford, S. Johansson) V^ Rai Due 7.00 Risanke 9.2018.05 Dok.: Voyager Factory 10.05 Sulla Via di Damasco 10.40 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La no-stra amica Robbie 13.00 Dnevnik 14.00 Film: Tutte le strade portano a casa 15.40 Nan.: Squadra Speciale Colonia 16.25 Nan.: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Nan.: Squadra Speciale Lipsia 18.45 Nan.: Sea Patrol 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.10 Dnevnik 21.05 Legend 23.25 Sabato Sprint 0.15 Rubrike V" Rai Tre 21.05 FiIm: GIi uomini daI passo pesante 23.25 Il giallo e il nero U Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.30 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason -Una ragazza intraprendente 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Nan.: The mentalist 23.10 Film: In-serzione pericolosa 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Nad.: Il mammo 10.00 Melaverde - Estate 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Nad.: Hart of Dixie 16.10 Film: Che fatica fare la star! 18.00 Film: Inga Lindstrom - I cavalli di Monte Caterina 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: Viaggi di nozze 23.25 Film: Io non dimentico V Italia 1 7.00 Nan.: Quelli dell'intervallo 7.20 Risanke 8.45 Nan.: Power Rangers Samurai 9.55 13.30 Motociklizem: Moto3, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos kvalifikacij 10.55 14.30 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos kvalifikacij 11.55 16.05 Motociklizem: Mo-to2, VN Velike Britanije (Silverstone), prenos kvalifikacij 12.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Life bites 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Il topolino Marty 2 21.10 Film: Stuart Little 2 (kom.) 22.40 Film: Air Force Two La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 7.55 Nad.: Due South 9.25 Film: Toto truffa (kom.) 11.10 20.30 In Onda 11.45 Film: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Cuore dAfrica 16.30 Nan.: The District 18.10 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 21.10 Atlantide - Storie di uomini e mondi 23.30 Film: Confessioni di una mente pericolosa (dram.) ^ Tele 4 7.15 Rai Educational Italia in 4D 8.05 Rai Educational 9.10 Film: L'eroe sono io 10.30 Film: Il momento piu bello 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimana-le 12.55 Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.45 Film: Pane, amore e gelosia 16.35 Film: Mein Fuhrer - La veramente vera verita su Adolf Hitler 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 23.05 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nad.: Common Law Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.50 Žarišče 13.30 Prvi Dnevnik 14.05 18.10 Tedenski pregled 16.10 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.30 Sadovi Evrope 20.00 23.05 Satirično oko 20.20 Politik, to sem jaz! 20.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče 21.55 Vreme 22.05 Na tretjem... Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Film: La masc-hera di porpora 15.45 Potopisi 16.15 Dok.: La Grande Epoque 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Na vrtu 18.20 Village folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Potopisi 20.10 L'appuntamento 21.00 Musica sotto l'olivo 22.30 Košarka: Slovenija -Francija 23.50 Avtomobilizem Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.30 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.30 Tv prodajno okno 17.00 Center za biomedi-cinske znanosti in inženiring UNG 17.30 Vinska gora 2012 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled 20.00 Film: Kralj Trnovec 20.50 Primorska znamenja 21.55 Tedenski pregled 22.25 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 11.00 Nan.: Morske deklice - H2O 11.30 Film: Diana, kraljica src 13.15 Serija: Razočarane gospodinje 14.10 Serija: Denar ali ženo? 14.40 Serija: Zmenki milijonarjev 15.35 Serija: Pe-tične nosečnice 16.30 Film: Tommy in govoreča mula 18.15 Nad.: Trafika 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Pirati s Karibov 3 (pust., ZDA, '07, i. J. Depp) 22.55 Film: Pozabi Pariz Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.30 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 17.00 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Con-fartigianato 23.30 Trieste in diretta Jr Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Risanka 7.15 Zgodbe iz školjke 7.50 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.35 Male sive celice 10.15 Dok. film: Sama doma 10.30 Moja soba 10.55 Nad.: Zakleta bajta 11.35 Film: Trije razbojniki 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Dok. film: YuMex, jugoslovanska Mehika 14.20 Prava ideja! 14.45 Dok. feljton: Robanov Joža 15.20 Dok. film: Za dlan veliki otroci 15.50 Dok. serija.: Zgodbe izza obrazov 16.30 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Po Džingiskanovi poti 18.25 Ozare 18.35 Risanke 18.55 22.05 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Film: Lovec na rekorde - legenda o motorju 22.30 Nad.: Sinovi anarhije 23.25 Dvanajst Jf* Slovenija 2 10.20 Skozi čas 10.45 Slovenci v Italiji 11.50 Pisave 12.20 Osmi dan 12.50 Paho-riana, 100 let Borisa Pahorja 14.10 Dok. film: Boris Pahor - Trmasti spomin 15.20 Judo - SP, posnetek 16.55 Veslanje - SP, posnetek 18.25 Nogomet: državno prvenstvo, Gorica - Maribor, prenos 20.30 Košarka: Slovenija - Francija, prenos 23.00 Kultni albumi: Frank Zappa 6.00 Risanke 8.20 Urbani izziv 8.45 13.35 Serija: Zakladi s podstrešja 9.40 19.15 Serija: Newyorški gasilci 10.25 Serija: Steven Seagal - Varuh zakona 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Serija: Zoey 101 14.25 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije (Silverstone), kvalifikacije 16.00 Čarovnije Crissa Angela 16.55 Serija: Preživel sem japonski kviz 17.55 Okrog sveta do srca 18.30 Odklop 20.00 Film: Pobegla porota 22.20 Film: Analiza pa taka RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Izidor Cankar - Janko Petrovec: S poti - radijska igra, režija Vladimir Jurc - 3. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, Sobota, 31. avgusta La 7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Io e annie ZDA 1977 Režija: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, Diane Keaton in Tony Roberts in Sigourney Weaver Komik Alvy Singer se je ločil od An-ny. Njuna zveza je trajala približno leto dni. Zdaj pripoveduje o neuspelem razmerju. Spominja se lepih časov, jih natančno analizira, a največja težava je v tem, da dekle še vedno ljubi. Alvy skuša razumeti kaj je pravzaprav botrovalo temu, da sta se razšla in pri tem išče razloge v otroštvu. Io e Annie, al v originalu Annie Hali je močno avtobiografski film, lahko bi rekli, da Allen, njegova nekdanja ljubimka Diane Keaton in njegov najboljši prijatelj Tony Roberts igrajo verzije samih sebe. Film je prejel štiri oskarje (za igralko, scenarij, režijo in film), a zdi se, da to dejstvo Allena ni preveč osrečilo - noč podelitve nagrad je preživel v lokalu v New Yorku, kjer je pihal v svoj klarinet. Film je tudi prva tovrstna preizkušnja za še zelo mlado Sigourney Weaver. vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sobota, 31. avgusta 2013 VREME, RUBRIKE / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, V nedeljo bo Alpe dosegla zmerna atlantska fronta; v ponedeljek bo v nižjih plasteh ozračja z burjo dotekal začasno nekoliko bolj hladen zrak. Od torka do četrtka se bo spet okrepil anticiklon. Prevladovalo bo le zmerno oblačno vreme, pihali bodo krajevni vetrovi. Popoldne bo v hribih spremenljivo oblačno. V Predalpah bo oblačnost občasno gostejša. Precej jasno bo, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem do 28 stopinj. POSTOJNA N. MESTO POSTOJNA 11/22 O O 9/22 ^ KOČEVJE \L ČRNOMELJ opaMja_ REKA , „Q13/25 5AZIN DANES Danes: ob 3.01 najnižje -50 cm, ob 9.40 naj-g višje 31 cm, ob 15.23 najnižje -13 cm, g ob 20.55 najvišje 36 cm. S Jutri: ob 3.27 najnižje -56 cm, ob 9.59 najvišje E^ 35 cm, ob 15.44 najnižje -18 cm, ob Po nižinah in na obalnem območju bo prevladovala spremenljiva oblačnost. V hribih pa bo pretežno oblačno in čez dan bodo možne tudi plohe, popoldne lahko tudi kakšna nevihta. Tudi v nižinskem pasu bo krajevno lahko kakšna ploha. V nedeljo bo sprva še precej jasno, čez dan bo več oblačnosti. Popoldne bodo v severni Sloveniji posamezne plohe ali nevihte. V noči na ponedeljek bodo krajevne padavine tudi drugod po državi, čez dan bodo padavine ponehale. Delno se bo zjasnilo, nekoliko hladneje bo. TOLMEČ 015/24 TRBIŽ O 10/21 ¿3 VIDEMO 13/27 /Cj CELOVEC t—011/21 KRANJSKA G. 010/16 O TRŽIČ 13/21 65 ¿i ČEDADo" 14/26 KRANJO N. GORICA V GORICA o 16/27 O 15/26 S. GRADEC O11/20 CELJE 13/22 O LJUBLJANA 014/23 POSTOJNA O 10/22 N. MESTO 12/23 O PORTOROŽ O ^ 13/26 > UMAG KOČEVJE V O ČRNOMELJ REKA 14/26 ¿5? JUTRI Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. 500 m ..........24 1000 m ..........19 1500 m...........12 2000 m ...........8 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 6 in v gorah 6,5. Literarni natečaj Založništva tržaškega tiska / Z?/ ^cHtcii/ Po koncu začetek »Ne, konec je! Ne morem brez njega!« sem se na terasi vsa zgrožena drla tistega večera. Od jeze me je obli-la vročica, kakor poliješ preliv po torti, samo da ga je bilo takrat povsod veliko preveč. Naravnost ogorčena sem bila. V zadnjem času si nisem predstavljala dneva brez njega, do takrat. Tistega dne si nisem samo mogla predstavljati, ampak to tudi doživeti. Ta prekleti dan! Toda naj si dovolim povedati celo zgodbo. Kaj me je spravilo s tira, da sem imela, že malo smešno, paleto odtenkov rdeče barve na obrazu. Tistega dne je bilo peklensko vroče, tako kot dan prej in še dan pred tem. Mislim, da lahko rečem, da sem se nekako vročine že navadila, čeprav si ne bi nikoli mislila, da bo kdaj 35 stopinj nekaj povsem običajnega. Toda ta začetek poletja se je tako začel in nisem mogla kaj, razen to, da sem se z neprestano vročino sprijaznila. Že v rano jutro, pravzaprav ni bilo tako rano, priznam, bilo je že nekaj čez deset, sem se zbudila vsa prepotena. Ni mi preostalo drugega, kot da skočim pod hitro prho in se ohladim. Kasneje sem imela na sporedu precej dolgočasen dnevni program, gledala sem televizijo in brala knjigo, da, knjigo, ne moreš verjeti! Priznam, nisem ravno preveč zvesta bralka, sem pa zato bolj predana pisanju. In rolkanju! Obožujem rolkanje, zvok, ki ga deska oddaja, ko se premika, in pok, ki se sliši, ko pristanem po izvoženem triku. Ta občutek, ko stopim na rolko in se začnem poganjati do igrišča, kjer me že čaka moja klapa, da skupaj zvozimo še kakšen trik. In prav to sem čakala cel tisti dan. Da bo večer, ko se ozračje že malo shladi, čeprav je še zmeraj svinjsko vroče od pregretega asfalta, vendar to nas ni še nikoli ustavilo. Vsak večer poleti smo se dobili na igrišču in to je bila za nas Amerika! Vendar tisti dan je bil še vseeno poseben, namreč s prijateljem, s katerim rolkam, sva se dobila. Na samem. Samo jaz in on. V mojih očeh niti približno ni bil samo prijatelj, bil je mnogo več. Bil je princ mojih sanj, samo da je imel namesto belega konja rolko z zelenim grafitom. Že eno leto ga občudujem, kako za šalo izvaja trike, o katerih lahko jaz zaenkrat samo še sanjam, in kako lepe oči in lase ima, popoln je! In tisti večer sem imela priložnost, da je bil samo moj. O tem trenutku sem sanjarila, odkar sem ga prvič videla, in kdo bi si mislil, ta dan je tudi prišel. Preden sem šla na igrišče, sem prebirala kratke majice in izbirala kratke hlače. Nikakor si nisem mogla poiskati prave odprave. To je bil najbrž moj najdaljši izbor oblačil, preden sem šla rolkat, saj nikoli, ampak res nikoli nisem razmišljala, kaj bi nase navlekla, saj sem bila tako ali tako na koncu vsa prepotena in umazana. Pazila sem le, da sem imela svetlejša oblačila, tako sem se tolažila, da mi bo manj vroče. Ko sem odhajala od doma, mi je srce tako močno bilo, kot da bi odhajala k zobozdravniku, tja me je še zdaj ŠIFRA: 1423 strah iti, tudi če bi mu šla samo pokazat zobe. Stopila sem na rolko in se pognala. Zvok, ki ga je oddajala rolka, se je slišal tako dramatično, kakor da sem se peljala v smrt. Enkrat sem zapeljala po kamnu, skoraj sem se prekucnila, po navadi nikoli ne izgubim ravnotežja. Po slabih desetih minutah sem prispela, bila sem zadnja. Matej, to je eden iz naše klape, mi je pomahal in z roko zamahnil, češ da naj pridem dol. Za Matejem je stal on, kako je izgledal, tako, tako ... Še zdaj, ko pripovedujem o tem, ostanem brez besed. S trdimi koraki sem stopala po stopnicah navzdol do igrišča. Čeprav o tem takrat nisem razmišljala, sem zdaj po analizi tistega večera ugotovila, da sem najbrž hodila, kot da imam namesto nog dva štora in se premikam leseno kot pasji mladič, ki gre prvič po stopnicah. Na žalost se zdaj ne morem potolažiti niti s tem, da je bilo videti prisrčno, kot bi bilo prisrčno videti psička. Cel večer sem bila bolj tiho, ne kot po navadi, ko sem bila kapitan neprestanega govorjenja. Vsake toliko časa sem se nasmejala, da bi izpadlo lepo, čeprav tudi o tem nočem preveč razmišljati, kako je dejansko zgledalo. Najbrž ni bilo tako slabo, saj mi je nasmeh vedno vrnil. Okoli devete ure se je začelo temniti, zato smo se, oziroma natančneje, so se drugi začeli razgubljati. Odhajali so domov. Ostala sva samo še jaz in on. Domen. Mmm, še ime se sliši tako sladko. Na začetku sva sedela v mučni tišini. Bila je res zelo mučna. Sploh nisem vedela, kaj bi lahko rekla, kljub temu da sem imela vedno kaj reči. Pomislila sem, da bi lahko rekla kaj o vremenu, kako je vroče, saj če povem po resnici, pošteno sem bila prepotena, živčnost pa je stanje še poslabšala. Vendar govoriti o vremenu se mi je zdelo trapasto, vsak človek, ko ne ve, kaj reči, zine kakšno o vremenu. Čeprav sem pomislila, da bi s tem dobro prebila led, toda kaj, tip je, on bi moral prebijati led, pa še starejši je. Tri leta, če povem natančno. Po dobrih dveh minutah je končno nekaj rekel in izbral je dobro temo, nama domačo. Slabo uro sva govorila o rolkanju in trikih. Razlagal mi je o triku, ki sem se ga takrat učila, heelflipu. Mislim, da mi je poskušal kar dobro razložiti, toda po resnici še zdaj ne vem, kako se je lotil zadeve. Nisem ga poslušala. Ne da ga nisem želela, prav nasprotno, toda nekako ni šlo. Zatopila sem se v svoje preveč glasne misli, razmišljala sem o njegovi barvi glasu in kako prijetno diši. Zato se spomnim samo prvih in zadnjih petih minut pogovora. Prav patetično od mene, ko pa se je božček tako potrudil zadevo razložiti. Na koncu je najino skupno preživljanje večera ustavila moja mama. Klicala me je. A ni to najbolj neprimeren čas, da te pokliče, da moraš domov? Meni se je popolnoma tako zdelo v tistem hipu. Preden sva se poslovila, me je hotel objeti. Pazi to, hotel! No, šla sem, še preden je to poskusil prakticirati. Ne vem, po mojem je bila to ena najbolj neumnih odločitev v mojem življenju, če ni bil to samo refleksen odziv na dogajanje. Sploh ne vem, zakaj sem šla. No, tako se mi je uspel samo nasmehniti, nato pa se je tudi on obrnil proti domu. Ko sem hodila domov, me je že pošteno skrbelo, da se mu v resnici sploh nisem zdela tako kul, kot je sprva mislil. Pa še starejši je, prav to je bil razlog več, da bi mu morala dati še kaj več kot objem. In skoraj ves čas z njim sem bila tiho, kot da mi je nekdo za hrbtom držal pištolo in me silil k molku. Zdaj se sprašujem, če je možno, da bi se lahko še slabše odrezala na najinem prvem zmenku. Od jeze sem ob poti trgala travniške bilke in jih raztrgala kot kakšen Terminator. Na koncu sem se že sama sebi zdela smešna, ko sem postala že prava morilka travniških bilk. To me je spravilo v boljšo voljo. Kasneje sem se kot vsaka tipična ženska začela prepričevati, da če me ima zares rad, bo vse v redu. Tukaj sem morda spregledala dejstvo, da sva imela zgolj en zmenek. Pa vendar, tolažba je bila kar dobra. Kmalu sem prišla domov. Bila sem prepotena, kot da bi ravno prišla izpod tuša. Rolko sem odnesla na njeno mesto in zavila naravnost v kuhinjo kot vsak poletni večer. Šla sem do skrinje in iz nje potegnila banjico s sladoledom. To je bila moja rutina v zadnjem času, moja sedma nebesa, da pojem veliko sladoleda, ko pridem z igrišča. Ko sem prijela banjico, je bila zelo lahka. To me je že kar malo zaskrbelo. Dan brez sladoleda bi bila prava nočna mora v tako vročih dneh. Z žlico in sladoledom v roki sem šla na teraso, na kar je zazvonil telefon. Dobila sem sporočilo. V strahu, da je Domnovo, sem telefon vzela iz žepa, pogledala sporočilo in odprla banjico. Za trenutek sem obstala. »Ne, konec je! Ne morem brez njega!« sem se na terasi vsa zgrožena drla tistega večera. Od jeze me je obli-la vročica, kakor poliješ preliv po torti, samo da ga je bilo takrat povsod veliko preveč. Naravnost ogorčena sem bila. V zadnjem času si nisem predstavljala dneva brez njega, do takrat. Tistega dne si nisem samo mogla predstavljati, ampak to tudi doživeti. Ta prekleti dan! Zmanjkalo ga je! Sladoleda ni bilo! Banjica je bila prazna, vendar kako?! Ob tako vročem dnevu, da je kar teklo z mene, jaz pa sem brez sladoleda?! To je bilo še huje kot pekel! Pol ure sem rabila, da sem se pomirila in poskusila dojeti, da tisti dan sladoleda pač ne bo. To je bil zame boleč dan, dan, ko sem prekinila z mojo sladko rutino. V naslednjih dneh se je shladilo, zato banjice s sladoledom tako res še dolgo ni bilo v skrinji. Bil je kot moja prva ljubezen, takoj za njim pa je bila Domen. Vas zanima, kaj je bilo z njim? V sporočilu mi je napisal, da mu je bilo lepo z menoj. Če vam lahko zaupam skrivnost, zdaj sva par, zares.