TRST, sreda 5. marca 1958 teto XIV. . Št. 55 (3900) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini k UL* montECCHI št. 6, H. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: ^ečno . JM88 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trz s r V Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v ju jam Dullesova tiskovna konferenca in sestanek sveta NATO Zahod zavrača sovjetske pogoje ja sestanek zunanjih ministrov SZ zahteva, naj bi še pred sestankom zunanjih ministrov določili datum konfe-renče najvišjih - Najvišji naj bi govorili tudi o mirovni pogodbi z obema Nemčijama - Nadaljevanje razgovorov za zbiižanje stališč j^gSINOTON, 4. — Ameriški državni tajnik Dulles •g ^ tiskovni konferenci izjavil, da pogoji, ki J(*'«vedeni v sovjetski noti Franciji za konferenco višji + niinistrov in poznejšo konferefico na naj-ta.S n^’ niso sprejemljivi za ZDA. Sklicujoč se ,'*jnost v zvezi s spomenico, ki jo je moskovska k0 iCfl*X)s^a ameriški vladi, je Dulles izjavil, da lah-inilj mentira samo predloge, ki so navedeni v Gro-^iavljen *”STnu Franciji, ker je bilo to v Moskvi nien?68 -*e dejal, da bi ome-Pogoji dejansko prekat**,! ^iioanje konference, namen naj bi bil tu ~jpanje napetosti v sve- arian8- namen naj bi bil tu ^sanJe napetosti v svetna P®’ skleniti sporazu-Vzhodom in Za-0 glavnih medna- vprašanjih. Upa te. te Duiies izjavil, da ra«Šovr,-: bodo Pripravljalni nereš»*-u om°gočili ureditev dotp j Vprašam j med Vzhc-ie, ua n ^tehodom. Pripomnil ■»o »n-8? “DA naklonjene sa-stocmu konferenci na nar.,.’: t. j- taki. «i najvisji avi i. "kl tahko kaj konkretnega za , . —1 zavračajo pa *e konferenco, ki bi ?.Vetovni Sako 'n> mir ^Svo«^ spremeniti v «pred- sluŽ!). ( . bi se rajši po- tke j^’eionalne diplomat-C( Ha ■ namesto konferen-sprej,! 'Jkjvišji stopnji. Toda !ojem 61 to konferenco s po. •danili “a bi na njej lahko &i», ^ ‘^Prejemi }ive sporazu-Pa k , .^klicanje konference hiain J? . treba določiti sest lahi?ražanb 0 katerih bi Pied v.k , dosegel sporazum K— bodom in Zahodom. 'At ' b'5mu francoskemu zu. \ naju, ministru zavrača tc-ttljjj “1 zunanji ministri te-j*' bi ?rouo>li vprašanja, k (M , Dll P. V, n d.Mnir nnvv, ,t ž. (f končno uglajena tej zbi-l°nkretnejše korake in J>antu med Vzho-nJi sest Za-hodom. V cera] š-Htq stalnega sveta teffa le zdel le formal-^tiVpyyacaia, ki naj da l°®0r .- odgovor. Toda od-,®fcor „„ Prau nasproten, „ati. te bilo pričakovani uTei te Dulles na , *o Jlon*erenci sporočil, *®(anefc ^tefsfci pogoji za luPreie™¥?anilh ministrov % Jo j ' ™ tako stali Nato*61* tud' ostali dem in Zahodom, je Dulles izjavil, da ameriška vlada m naklonjena številčni enakosti med Vzhodom in Zahodom, toda sprejela jo bo v interesu miru, če bi Sovjetska zveza to zahtevala. Dulles je dodal, da je izmenjava not s Sovjetsko zvezo omogočila razčiščenjc vprašanj. Sedaj nastaja vprašanje, kako se sestati, zato da se konferenca ne spremeni v navadno ((gledališko predstavo)). Dulles je nato izjavil, da vprašanje združitve Nemčije ni uvodno vprašanje. Toda po njegovem mnenju bi bilo ((škodljivo)) — spričo obveznosti. sprejetih na ženevski konferenci — če bi na novem sestanku predsedniki vlad ((pokopali to vprašanje«. Dulles je v glavnem poudaril sledeče točke: 1. ZDA se ne bodo pri svojem odgovoru SZ spustile v podrobnosti pri vprašanjih, o katerih bi bil mogoč sporazum. 2. Ameriška vlada je še vedno mnenja, da je potrebno prej pripraviti konferenco na najvišji stopnji, da se oceni njena možnost uspeha. 3. ZDA rajši postavljajo «resne predloge »n ne kričečih, tudi če s tem tvegajo, da dajejo vtis o izgubi diplomatske pobude«. Dulles je na tiskovni konferenci izjavil tudi. da ZDA proučujejo možnost, da bi spremenile svoje stališče glede razorožitve, in sicer tako, da bi to lahko pomenilo opustitev «zaprtih» predlogov, o katerih so se sporazumeli z zahodnimi zavezniki. Vendar pa je dodal, da ni bila sklenjena še nobena sprememba ameriškega stališča, kakor na pr. ločitev nekaterih delov predlogov o razorožitvi; vsekakor pa bi taka sprememba terjala pristanek drugih držav NATO. Dulles je na kratko omenil vprašanje jedrskih poizkusov. Poudaril je, da nekatere ameriške zaveznice mislijo začeti, ali so že začele priprave za take poizkuse. S tem v zvezi je dejal, da ZDA ne izključujejo možnosti, da svojim zaveznikom dobavijo podatke o jedrskih tajnostih. Dultes je dalje dejal, da ni nujno, da se vprašanje nadzorstva nad oborožitvijo vključi v stopka. Pri tem je omenil da je Eisenhower večkrat izrekel pripravljenost osebno posredovati pri vsaki pobudi, ki bi lahko koristila ohranitvi svetovnega miru. To je vzrok, zaradi katerega so ZDA pripravljene razpravljati na konferenci med najvišjimi tudi vprašanje razorožitve, če bi se ta pot pokazala za najboljšo za rešitev. PARIZ, 4. — Stalni svet NATO je nocoj zavrnil zadnje sovjetske predloge za sestanek na najvišji stopnji med Vzhodom in Zahodom. Na sestanku je ameriški predstavnik obvestil ostale zaveznike, da so predlogi za ZDA nesprejemljivi. Predstavniki ostalih 14 držav so izjavili, da se strinjajo s tem stališčem. Stalni svet se je sestal, na ameriško zahtevo, da razpravlja o ameriškem stališču do zadnje sovjetske note. V tej noti zahteva sovjetska vlada naj se datum konference na najvišji stopnji določi že pred pripravljalnim sestankom zunanjih ministrov. Ameriški predstavnik Burgess je v svojem poročilu zavzel stališče, kakršno je obrazložil Dulles na današnji tiskovni konferenci. Na konferenci sn govorili tudi o sovjetski noti Franciji. V poučenih krogih trdijo, da so na Zahodu še mnenja, da bi konferenco na najvišji stopnji lahko sklicali še letos, toda po njihovem mnenju zadnji sovjetski predlogi niso skrajšali poti zanjo. Se pred sestankom predstavnikov NATO je predstavnik francoske vlade na tiskovni konferenci izjavil: «Ni verjetno, da se bodo zunanji ministri sestali, če bo sovjetska vlada vztrajala n." svojem dosedanjem pogoju, t. j., da bi bilo treba najprej določiti datum konference na oajvišji stopnji.« Po mnenju francoske vlade mora konferenca zunanjih ministrov pripraviti dnevni red in se sporazumeti o udeležencih konference na najvišji stopnji. Na vsak način so v Parizu mnenja, da bi se konferenca zunanjih ministrov »sestala nekoliko prezgodaj«, če bi jo sklicali za april, kakor predlaga SZ. Zahod bi bil morda pripravljen obravnavati tudi vojaška vprašanja (brezatom sko področje v Srednji Evropi), če to ne bi prejudiciralo političnih vprašanj, zla-st* pa nemške združitve, Kakor poročajo, pa je sovjetska vlada v noti ameriški vladi predlagala, naj se na dnevni red konference na.i-višjih postavi tudi razprava mirovni pogodbi z obema vladi, ne da bi se postavilo vprašanje združitve. Namen mirovne pogodbe naj bi bil potrditi sedanje nemške meje na Odri in Nisi. Sovjetska zveza pristaja, naj bi na konferenci govorili o Eisenho-werjevem predlogu za nadzorstvo nad stratosferskim prostorom, toda povezuje to vprašanje z vprašanjem ame riških oporišč v tujini. Nota ameriški vladi obrav nava bistvo vprašanj, ki bi jih obravnavali na konferenci najvišjih, medtem ko govori Gromikovo pismo francoskemu zunanjemu ministru predvsem o postopku. Tode medtem ko to pismo zahteva določitev dneva za konferenco najvišjih še pred sestankom zunanjih ministrov, nota ameriški vladi ne postavlja te zahteve. Poleg tega se trdi v poučenih krogih, da Gromiko predlaga, naj bi vsi zunanji ministri imeli na sestanku pravico veta, kar se tiče odobritve dnevnega reda. Po posvetovanjih Murphy in Beeley v Parizu Skušala bosta doseči več popustljivosti od francoske vlade, da se omogoči neposreden francosko-tuniški stik - Opozorilo osvobodilne fronte Franciji dnevni red konference na na _ višji stopnji. Izrekel je tudi Nemčijama. Zadevne diskusije dvom o koristnosti* takega po- I naj bi se udeležili obe nemški imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiniitMitiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiititiiiii) Rankovič o volitvah in o pismu vodstva ZKJ «a te>ede bele sedaj se ;; Posfn0’,^ sovjetska vla-.Jtdriek ^t pogoj za noi iunaniih mini-U ’ kdaj „ * ®e Prei dolo-.renca t>i sledila kon-sn ■ Na Zaho- da ta medloa 'dl VelUciha ,UsPefl konjeren-bi • kajti mnenja so, ne sam' ?unanii mi' U,/ed rJt določiti dnev- Zj konklT°TOV' P™ >>a nete obravna->°, ali “ vprašanja, da 1 rnožnoi^ spo- )?t)?!eSa?aT, ■ aTner iškega dr- *4!?a ^klepat*0;, DulI,’sa pa ie ' da bodo sku- tthtetfaj “ Zbližati, kar fc° na tZda la*e- ker Olt). izbiro več alter- ^0Nf/VeTO Pa te treba ^^anjjh1 niti konferen- C rencn vnini&trov niti 'tl ne, - , ll-tehja ‘ želenega po- tustrofa iz leta 1941, ko so V 'teh e bo na obeh ^urzoazni politiki pognali dr-lfe Vani ooen -avo y su^enjstVo fašističnih napadalcev. Jugoslovanski narodi ne potrebujejo nobenih r.aukov iz inozemstva, zlasti ne tistih krogov, ki bi morali najprej’ skrbeti za svoje državljane, za ljudstvo, ki se bori za svojo neodvisnost in svobouo, tistih, ki varujejo za vsuko ceno svoje pozicije ter da bi dosegli svoj cilj, razpuščajo in prepovedujejo napredne politične stranke, pošiljajo svoje politične nasprotnike v izgnanstvo, toda ko so v opoziciji, kažejo svoje zadovoljstvo s tem, da se ločijo od vladne politike s slovesnimi izjavami in reprezentativnimi govori v parlamentu, a ko pridejo na oblast dejansko enako- ravnajo. V Jugoslaviji se demokracija ocenjuje na drugačen način. Merilo za demokracijo v Jugoslaviji ni v razdelitvi ob-i lasti med dvema političnima (Od našega dopisnika) | strankama, niti v koalicijskih ' BEOGRAD, 4, - Podpred- | k omb i n aci j a v o d st ev _ br e z po-sednik zveznega sveta Aleksander Rankovič je danes poDoldne govoril na volilnem zborovanju v Beogradu. Večji del svojega govora je posvetil demokratičnosti jugoslovanskega volilnega sistema, ki omogoča volivcem, da po svojem najboljšem prepričanju volijo svoje zastopnike v ljudsko skupščino, t. j. zastopnike, ki v ljudske skupščine prinašajo svoje bogate izkušnje, pridobljene pri socialistični gradnji države, da. volijo ljudi, ki istočasno delujejo v organih oblasti, v političnih in družbenih organizacijah, v organih samoupravljanja, neposredno pri proizvodnji in na drugih področjih družbenega delovanja. Rankovič je dejal, da ta prednost socialističnega sistema ne ugaja tistim v inozemstvu, ki bi želeli, da se v Jugoslavijo vrne staro predvojno stanje medstrankarskih borb. Toda jugoslovanski narodi ne bodo več dovolili, da se ponovi lca- izvršnegu I Mičnih strank, temveč v tem “'e * Vam nekoliko do- če •bo že to Hi. l°da L n/kaj TPopu-1*^ bo in 5 (io sestanka T* otaini"'; znak, da se kupOa ln prav zara- V ^rajaVn^ . lenost fconč« ' n“7 se ve-i>i i?0 Milin0 odločijo, kij ?n/erenf,J te izjavil, da SS naLTjvišjlh lah' fkhr «« rezultatov, > 1 sled razorožit- Nsjl vide- li a p tea vendarle Oblizala, Hneulh m začetek n razgovorov. koliko in kakšno pravico imajo državljani v splošni politiki države, ter pri izvajanju te politike. Sistem socialistične demokracije ima namen, da vsi državljani, ki izpolnijo 18 leto starosti, najaktivneje sodelujejo v političnem življenju svoje države in pri vsakdanjem upravljanju na vseh družbenih področjih. Rankovič je zatem poudaril napore jugoslovanskih narodov v povojni obnovi in socialistični izgradnji, ki se danes izražajo v izboljšanju življenjske ravni prebivalstva Nato je omenil tudi negativne pojave in slabosti pri delu, ki jih je naštel nedavno izvršni komite ZKJ v svojem pismu. Rankovič je dejal, da so ti pojavi prehodnega značaja nujni spremljevalci vsa kega dinamičnega razvoja. O teh pojavih se javno govori in se javno poziva na borbo proti r.jim, kar dokazuje moč in stabilnost jugoslovanskega socialističnega sistema in spO' sobnost Zveze komunistov, da jih odkrije in da kritično na nje opozarja. Glede raznih zlonamernih komentarjev, ki so se pojavili v zvezi s pi smom izvršnega komiteja, je Rankovič poudaril, da ne gre da bi iskali krivce teh sla bosti, temveč vzroke, metode in sredstva za odstranjevanje teh slabosti. ZKJ bo skupno s SZDL.T in ostalimi politič nimi in družbčnimi organiza cijnmi vedno vztrajala na takšnem razvoju socialističnih demokratičnih sil in ustanov ki naj postanejo nosilec učin kovite borbe za premagovanje vseh slabosti in za ustva ritev boljših metod dela. Komunisti bodo s svojim delom pokazaM, da je to pismo še ena spodbuda njim in osta lim delovnim ljudem Jugosla vije zn nadaljnjo še bolj ucin kovito borbo pri graditvi socializma. B. B. Wadsworth in Mac Millan o razorožitvenih razgovorih Mac Millan je mnenja, da bi prav na področju razorožitve konferenca najvišjih lahko napravila najbolj koristno delo WASHINGTON, 4. — Po pol urnem razgovoru s predsednikom Eisenhowerjem ob navzočnosti Dullesa je novi a-meriški predstavnik za razoro-žitvene zadeve James Wad->-worth izjavil, da ZDA iščejo sedaj izhod jz slepe ulice pri pogajanjih o razorožitvi. Dejal je, da se ameriško stališče glede tega ni mnogo spremenilo, potem ko je bii razoro-ži-tveni odbor OZN razširjen na 25 članov. ZDA se sedaj trudijo, da bi prepričale SZ naj se vrne v ta odbor. ((Toda če bi to bilo nemogoče, je pripomnil Wadsworlh, upamo, da se bodo razgovori o razorožitvi lahko nadaljevali na drugačen način ob sovjetski udeiležbi.« Predsednik britanske vlade Mac Millan, ki je nocoj govoril skupini londonskih konservativcev, je izjavil, da bi prav na področju razorožitve konferenca na na j višji stopnji lahko napravila najbolj (koristno aelo. »Upam, je dodal Mac Millan, da bodo v •kratkem storjeni ukrepi za sklicanje take konference. Želim, da bi konferenca bila plodna. Predsednik Eisenho-wer in jaz meniva, da je pred konferenco potrebna temeljita priprava. Potrebno nam je dolgo pripravljalno delo, ker nismo edini razsodniki v za- vezništvu. Biti moramo v tesnem stiku z našimi 15 zavezniki v NATO in tudi z našimi družabniki tv Common-tvealthu.« V senatu še Izjava škofov Sen. Pastore (KPI): «Zoli. Fanfani in Tambroni se obnašajo tako, kot da bi že imeli v žepu odlok o razpustitvi senata» Delen umik sovjetskih čet iz Madžarske BUDIMPEŠTA, 4. — Predstavnik madžarske vlade La-szlo Gyaros je izjavil, da je večina od 17.000 sovjetskih vojakov, glede katerih je bil določen umik iz Madžarske, že zapustila deželo. Pripomnil je, da se bo umik zaključil v «približno treh mesecih« od dneva sovjetske napovedi. Sovjetska vlada je to sporočila 6. januarja. Po cenitvah zahodnih krogov bo po umiku 17.000 mož ostalo na Madžarskem še 60.000 sovjetskih vojakov. Predstavnik je zatem zanikal, da se je madžarska delegacija, ki je nedavno obiskala Romunijo, pogajala z Nagy-jem, ki je bil poslan v izgnanstvo v Romunijo. Pripomnil je tudi, da mu ni nič znanega o kakih pripravah za sodni postopek proti Nagyju. (Od našeg? dopisnika) RIM 4. — Kcialu po povratku v Rim je predsednik republike Gronchi sprejel danes predsednika vlade Zolija, s katerim se je dolgo pogovar ai. Čeprav o razgovoru ni bilo izdano nobeno poročilo, se upravičeno predpostavlja, da sta oba predsednika razpravlja; PARIZ, 4. — Ameriški državni podtajnik Murphy se je po razgovorih v Londonu vrnil danes v Pariz. Pozneje je prišel v Pariz tudi njegov angleški kolega Beeley. Gba se bosta jutri sestala z Gaillar-dom, da dosežeta več popust, ljivosti francoske vlade. Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da bo Beeley odšel tudi v Tunis, toda ni bil še določen program tega obiska. Vse bo odvisno od razvoja položaja. Danes zjutraj se je Murphy v Londonu razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom, kateremu je poročal o svojih razgovorih v Parizu in Tunisu. Pred odhodom iz Londona je Mur-phy izjavd, da misli iti še enkrat v Tunis. Izrekel je lipan je, da bodo Francozi in Tunizijci v kratkem začeli ne. posredne razgovore. Pripomnil je: »Upamo, da bodo naši razgovori z Gaillaraom omogočili ta rezultat. Zadovoljen sem, da je naše stališče enako angleškemu. Mislim, da smo na tem, da napredujemo, iin upam, da bomo našli rešitev.« V angleških diplomatskih krogih so mnenja, da odhod Beeleya v Parizu in morda tudi v Tunis pomeni angleško pobudo za zbižanje francoskega in tuniškega stališča. Po desetih dneh posvetovanj je postopek prišel sedaj v drugo fazo. ko se bodo postavljali predlogi za obnovitev neposrednih stikov mea Francijo in Tunizijo. Murphy je. kaikor rečeno, izjavil, da sta angleško in ameriško »tališče glede dobrih uslug enaki. Z angleške strani pa poudarjajo, da zaradi tega ne bodo dobre usluge postale «skupna operacija obeh vlad«, in da do sedaj niso ugotovili nobenega zlpiižanja med Francijo in Tunizijo. Ni znano, kaj je Murphy predlagal v Tunisu in Parizu. Toda v londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da gre predvsem za dve točki: 1. Začetek grupacije francoskih vojakov v Tuniziji. Vse pa je odvisno, kako naj se ta grupacija izvede. Angleži baje predlagajo, naj bi se francostke čete umaknile v Bi-zerto. 2. Nadzorstvo nad alžir. sko-tuniško mejo ter nad letališči v južni Tuniziji, Angleži in Američani se baje strinjajo v tem, da bi nadzorstvo izvajali Francozi, Tunizijci in nekatere nevtralne dr zave. Ne izključujejo pa tudi druge formule, na podlagi katere bi namesto Tunizijcev pri nadzorstvu sodelovali ooazo. valci OZN. V britanskih krogih so mnenja, da bi Velika Britanija želela, naj bi vprašanje Biztrte in francoskih državljanov v Tuniziji obravnavali pozneje. Londonski opazovalci menijo, da se Murphy in Beeley sedaj orientirata k neke Vrste #prehodneriiu predlogu«, Francija naj bi pristala na grupacijo svojih čet, v zameno pa bi Tunizija pristala na nadzorstvo ob alžlrsko-tuniški meji. Ta rešitev bi bila le začasna, toda omogočila b’ obnovitev neposrednih razgovo. rov med Tunizijo in Francijo. Tuniška zahteva za umik francoskih čet tudi iz Bizerte ne bi smela po londonskem mnenju onemogočiti »prvega koraka«. Medtem je Ižir .ka narodnoosvobodilna fronta objavila izjavo, s nutero opozarja Fran cijo. da «ne bo mogla ostati pasivna«, če bo 22-letna Dja-mila Buhired, ki je bila obsojena na smrt,, usmrčena. Izjava jasno namiguje da bi u-te.gni.li Alžirci usmrtit; 4 fran-goske ujetnike, če bo smrtna obsodba proti Djamili izerše-na, Izjava pravi dalje, da sc Francozi od 11. janua.-ja usmrtili 15 članov osvobodilne fronte, drugih 11 pa obsodiM na smrt. Sedaj se govori o bližnji usmrtitvi Djamiie Buhired kljub temu. da so sc zanjo zavzele visoke osebnosti vsega sveta. Zaradi tega opozarja narodnoosvobodil. na fronta, da bo francoska vlada odgovorna za vsa dejanja, ki bi jih front? s tem v zvezi morala izvršiti. Obsojenko sedaj lahko reši samo še predsednik Coty s pomilostitvijo. Danes prisega nove grške vlade ATENE, 4. — Konstantin Georgacopulos, kateremu je kralj Pavel včeraj dal nalogo, naj sestavi poslovno vlado, je izjavil, da bo namen te vlade razpisati nove volitve v roku, ki ga določa u-»tava. Ker je bila razprava o novem volilnem zakonu v parlamentu prekinjeni', mu je kralj dal pooblastilo, da vidi, ali je mogoče zaključiti postopek in glasovati o zakonu. Nova vlada bo prisegla jutri zjutraj. Večina ministrov iz prejšnje vlade bo ostala na svojem mestu. Med temi je tudi zunanji minister Averov. Večina voditeljev strank je mnenja, da težave, na katere je Karamanlis naletel v svoji stranki, ne opravičujejo predčasnih volitev, in sicer dve leti pred potekom zakonodajne dobe. Tega mnenja sta zlasti predsednika liberalne opozicije Papandreu in Ve-nizelos ki sta izja\ila, da bi njih stranka podprla homogeno radikalno vlado ali pa bi tudi sodelovala v koalicijski vladi. Sedaj gre za to, kaj bo s predlagano volilno reformo. Karamanlis je trdil, da gre za koncesijo liberalni opoziciji, «zato da se ustvari ozračje sprave v deželi«. Ker pa je \v njegovi stranki prišlo do močnega odpora proti tej pobudi, je Karamanlis uvidel, da zgublja zaupanje večine svojih pristašev. Zato je odstopi., Ce bo novi volilni zakon odobren, bodo volitve konec aprila z novim sistemom. Rezultati volitev na Koroškem DUNAJ. 4, — Po poročilih iz Celovca je socialistična stranka Avstrije zmagala na volitvah za nove občinske odbore v koroški pokrajini. Od 200.178 veljavnih glasov jih je dobila 98.546 in 1177 mandatov v 227 občinah. (Na volitvah 1954. teta je imela 1279 mandatov). Ljudska strahka je dobila 42.753 glasov in 591 mandatov. (Leta 1954 369 mandatov.) Pronacistična stranka (FPO) 21.790 glasov in 2^- mandatov (leta 1954 156 mandntov). Komumstič. stranka 2066 glasov in 13 mandatov (20 mandatov) Osšale liste so dobile 33.849 glasov in 454 mandatov. Koroški Slovenci so obdržali v svojih rokah obe prejšnji občini Blato, kjer imajo ves odbor in predsednika občine in Gorenjo vesco. kjer imajo poleg predsednika obči. ne tudi večino mandatov v odboru. Število občin na Koroškem so lansko leto z administrativno reorgan;zacijo zmanjšali od 240 na 227. a zelo obširno o možnosti predčasne razpustitve senata. O tem je bila objavljena izjava Zolija — kot smo že poročali — v nedeljski številki «Giornale del Mat-tino», čeprav Zoli trdi — kot je sicer pravilno — da je odločitev v rokah poglavarja države; po drugi strani pa ni nobena tajnost, da je predsedniic vlade vnet zagovornik predčasne razpustitve. Tudi današnja razprava v senatu se je vrtela osrog tega vprašanja. Najprej je socialistični senator Lussu zahteval, naj se z razpravo o reformi senata pohiti m omenil tudi govorice, ki krožijo, da bo senat v kratkem razpuščen. Zoli mu je takoj zanikal, da bi bila objavljena glede razpustitve kakršna koli uradna ali poluradna izjava in ponov. no poudaril, da je odločitev -o tem stvar Grc-nchija. Nato je senator Baracco (demokristjan) poročal o reformi v svojstvu predsednika in poročevalca komisije ter obrazložil zgodovino nastanka zakonskega predloga. Za njim je senator Ja-nnaccone Pasquale (ki ne pripada nobeni stranki ir je eden izmed tistih senatorjev, ki jih imenuje do smrti predsednik republike zaradi »najvišjih zaslug v znanosti«, kot strokovnjaka v gospodarski in finančni politiki), pred. ložil, naj se razprava o reformi odloži, dokler vse zadeve ne prouči posebna komisija, kar naj bi bilo po njegovem mnenju potrebno zaradi utemeljenosti pripomb senatorja De Nicole o ustanovnosti postopka. Kritizirali je Krščansko demokracijo in vlado in poudaril, da se nikakor ne more govoriti o spoiu med obema deloma parlamenta. Pozval je Zolija, naj prevzame nase politično odgovorno d za razpustitev pjrlamenta. Tu di 86 let staremu senatorju ki ie hotel s svojim predlogom postaviti novo oviro za dosego reforme senata, je Zoli takoj odgovoril in se branil pred očitki, da hoče predčasno razpustitev in da se moia po njegovem mnenju razprava o izvajanju člena 88 ustav.; glede razpustitve vršiti samo izven parlamenta, češ da gre za snov, ki ne more biti pred met mnenja članov parlamen. ta. Ta t"ditev je izzvala na TURIN, 4. — Ravnateljstvo t levici vznemirjenost. Nato j' FIAT je sporočilo, da je zu J dejal, la nima smisla izgla- svojih 30.000 delavcev »kraj- j sovati zakon na način, ki bi lajo tako, kot da imajo že v žepu podpisan Gronchijev od-'ok o predčasni razpustitv-. čladne priprave za skupne volitve pa kažejo, da je Gion-chi že dal Zoliju jamstvo, da bo senat predčasno razpuščen. Zoli: «Odločno zanikam!« Sen. Pastore: »Za razpust senata mora obstajati zelo vei-z objektivni razlog«. Senator Pastore je nato zanikal obstoj politične krize, ki naj bi bila razlog za predčasno razpustitev, ki jo Krščanska demokracija zahteva zaradi svojih notranjih strankarskih razlogov. Seja je bila nato odložena do jutri popoldne. V poslanski zbornici pa je prometni minister Angelini napovedal zakonski predlog, da se s 40 milijardami odpravi 806 nevarnih cestnih prehodov čez železnico. Senator KPI Gullo pa je zahteval, naj se nadaljuje razprava o vmešavanju klera v politično življenje države, kamor spada sedaj tudi vse razburjenje, ki je nastalo po obsodbi škofa iz Prata. Danes so vsi škofje iz Lombardije objavili izjavo, v kateri trdijo med drugm, da določa člen 2 konkordata »popolno cerkveno svobodo«, ki bi jo morali spoštovati tudi florentinski sodniki. Zato škofje upajo, da sodna razprava ne bo postala «vodilni kriterij za italijansko pravosodje«, ker bi to »škodovalo pravnemu redu v Italiji in bi bilo oškodovano kanonsko pravo, kar pomeni svoboda Cerkve, ki bi bila na ta način izpostavljena od vsakogar, ki bi se ču- | Pri FIAT skrajšan delovni urnik šalo tedenski delovni umik z -doseda-nj;h 46 na 44 ur. ne da bi znižalo plače. Za tiste delavce pa, za katere je tehnično nemogoče skrajšati urnik, bodo plače zvišane. Teh delavcev je 22.000. RIM, 4. — Kot poroča ANSA, «poudarjajo italijanski politični krogi, da je Titova zaskrb-'jenost zaradi raketnih opo rišč v Italiji neupravičena, ker je znano da v Italiji teh oporišč ni«. Isti krogi trdijo, da so takšna oporišča v Albaniji. Kot je znano, je maršal Tito ameriškemu novinarju Sulzbergerju v razgovoru to zaskrbljenost mimogrede omenil. bil ustavno dvomljiv in vztrajati na reformi, za katero se že vnaprej ve, da ne bo prejela dve tretjini potrebnih gl i. sov in ki posredno omejuje pristojnost poglavarja države. Po njegovem mnenju naj bi se rešitev vprašanja odložila, dokler ne. bo rešeno vprašanje ustavnosti postopka. Po enourni prekinitvi seie je govoril komunistični senator Ottavio Pastore, ki je izjavil, da se strinja s pripombami senatorja Jannacconeja. til užaljenega s strani svoje duhovne vlade in bi bila ta podrejena posvetnemu tribunalu«. «Tega procesa ne moremo smatrati za zmago države: to je zmaga brezverskega komunizma,« poudarjajo škofje. Glede papeževega sklepa, da «zaradi žalosti« ne bo proslave obletnice ustoličenja, pa pripominjajo škofje, da bodo »v nedeljo ustoličenje proslavili in dodali «kakšno spokorniško molitev in postne liturgije«, vendar pa da bodo peli «Te Deum«, da bi s tem počastili papeža. Papež je sporočil, da na dan obletnice ustoličenja ne bo običajnega sprejema. Iz Florence poročajo, da je branilec škofa mons, Fiordellija osebno vložil na sodniji prizivno izjavo proti v soboto izrečeni obsodbi. »Osservatore Romanov pa poudarja, da so se spričo polemik in «napadov na Cerkev« demokristjanske vrste strnile, ker so demokristjani razumeli, da se je na drugi strani ustvarila «enotna protiklerikalna fronta ne glede na politične razlike«. Fašistična senatorja Franza in Turchi pa sta predložila zakonski načrt, po katerem naj bi škofijske osebe ne smele biti postavljene pred sodišče zaradi izvajanja svoje službe brez prejšnjega dovoljenja predsednika republike, ki naj bi ga dal na podlagi mnenja predsednika vlade. V zvezi z afero francoskega pisatelja Pe.vrefitta pa se je zvedelo, da je kvestura v Milanu zaplenila vse knjige uKljuči svetega Petra» v italijanščini pri založniku Lon-ganesiju, v tiskarni in v vseh knjigarnah. Zaplembo je ukazal državni prokurator, češ da gre za »nespodoben tisku. A. P. iiiiiiiiiiiin ■■■ milini •laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii m n ■( iiimiiiiinii mn n m n iiiiiimif milil im Združena arabska republika Danes objavljena začasna ustava Jordanski protinapadi na sirsko-egiptovsko zvezo Notranji minister Kuwaita pri Naserju kar za dl nika vlade1.’ Nato je obrazk-žil, zakaj je KPI nasprotna predčasni razpustitvi senata. Poudaril ji, da Zoli, Tambroni in Fanfani govorijo in de- kritiko predsed- DAMASK, 4. — Generalni tajnik egiptovske stranke narodne zveze Anouar El Sadate je najprej sporočil, da bo začasna ustava Združene arabske republiKe objavljena danes popoldne, zvečer je pa povedal, da se bo to zgodilo šele jutri. Predsednik Naser je j ne? danes nadaljeval v Damasku posvetovanja za sestave nove vlade Govoril je z bivšim predsednikom Sirije Ku\vatly-jem ter bivšim zunaniim ministrom Salahom Bittarjem. Sprejel pa je tudi šejka Mubaraka El Snbbaha. notranjega ministra Kuwaita ki mu je prišel čestitat v imenu svoje vlade ob nastanku nove a-rabske republike. Libija je priznala Združeno arabsko republiko, s čimer se je število držav, ki so jo doslej priznale, dvignilo na 46. Zaradi dinamitnega atentata je bilo baje popolnoma po- rušeno poslopje dnevnika «E1-jihad« v jordanskem delu Jeruzalema. List, ki je glasilo jordanske kraljevske palače, je pred kratkim ostro napadel sirsko-egiptovsko republiko. Jordanski radio, ki doslej atentata ni nič omenil, je da-zvečer nadaljeval ostre napade proti Siriji ter pri tem zlasti napadel sirsko cenzuro, čaj da arabskemu javnemu mnenju prikriva nesoglasja v no’-i Združeni arabski republiki. Tako je ta radio tudi trdil, da se je objava začasne ustave Združene arabske republike zato zavlekla, ker se nekatera politična gibanja ne pustijo razpustiti. Od proglasa združene arabske republike, trdi jordanski radio, je bdo aretiranih tisoče Sircev. Med Jordanijo in ZDA je bil podpisan sporazum o podpori vordaniji v višini 5 milijonov dolarjev v okviru pomoči po «četrti točki«, S tem ..................................... n..milimiiiiiiiiiiiihu.............................. j ^čunu^kf izka" z.ute 10 milijonov deficita. V zadnjih devetih mesecih je a-meriška pomoč Jordaniji narasla na 47 milijonov. Libanonska parlamentarna delegacija 12 članov pod vodstvom predsednika zbornice Osseiraneja je danes z letalom odpotovala v Riad. in sicer n„ povabilo kralja Sauda. Resolucija z zasedanja centralnega komiteja KP Poljske Pomembna zmaga Gomulke nad opozicijo v stranki Za decentralizacijo uprave, za ^poljsko pot» v poljedelstvu in industriji • Mogoče kmalu kongres poljske KP VARŠAVA, 4- — Objavljena je bila sklepna resolucija enajstega plenarnega zasedanja centralnega komiteja poljske KP, ki se je zaključilo konec preteklega tedna. Med drugim poudarja resolucija, da je v 1. 1958 poglavitna naloga gospodarska utrditev s povečanjem rezerv notranje in zunanje trgovine. Resolucija nadalje zahteva večje investicije ter spremembo uprave in industrije. Centralne uprave ie treba zamenjati s »sveti, ni bodo predstavljali skupine podjetij in ki bodo ko-ordinirali delo tovarn«. Povečanje plač pa bo odvisnp- od povečanja proizvodnje. Neobhodno potrebno je zagotoviti, nadaljuje resolucija, stalnost cen ter delo obrtnikov s tem, da dobe več surovin. Delovna sila, ki je v industriji odvečna, bo postavljena na razpolagd v tistih področjih, kjer je je manj. Pri obračunu za preteklo leto ugotavlja resolucija, da so dejstvo, da je1 bilo delo malo donosno, pomanjkanje discipline v tovarnah ter neizvajanje finančne discipline vzroki slabosti gospodarstva. Proizvodnja pa je nr rasla in to ie pomagalo izmotati se iz ' fi-nančne krize. Poenostaviti pa bo treba načrtovanje demokratizirati upravo z. razširitvijo oblasti ljudskih svetov ter ravnateljstev tov-rn, utrditi delavske svete in razne oblike avtonomnih zadrug. Kot prihaja sedaj na dan, Gomulka na zadnjem plenarnem zasedanju CK poljske KP ni imel prav lahkega dela, toda dosegel je pomemono zmago. Bivši prvi tajnik partije in sedaj poljedelski minister Edvard Ochab se je izrekel za «poljsko pot« v poljedelstvu. Ta «pot» se izraža v široki podpori individualnim obdelovalcem, kljub zaščiti 1700 proizvajalnih zadrug. Prav na\tem področju pa ima Gomulka precejšnjo opozicijo stalinistov, v imenu katerih je zlasti govoril Klosiewicz. Toda ta je bil na koncu zasedanja izključen iz CK «zaradi delovanja, da se razcepi enotnost partije«. Razrešen pa je bii tudi kot državni tajnik v ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Nesoglasja med «gomulkisti« in ((pravovernimi# so prišla na dan tudi pri razpravi o industrializaciji. Gomulkovi pristaši so za prvenstvo premogovne industrije in poljedelstva, ki sta glavna vira dohodka dežele, stalinisti pa so odločno proti zavlačevanju v razvoju nekaterih velikih kompleksov težke industrije. V varšavskih političnih krogih menijo, da bo sedaj Gomulka, ko se je z uspehom na plenarnem zasedanju CK KP Poljske še bolj utrdil, vgr-jetno kmalu sklical kongres partije, ki ga ni bilo že od leta 1954. Ust »Glos Pracy» iz Varšave, glasilo sindikatov, piše, da bo vprašanje izboljšanja življenjskih razmer delavskega razreda glavni predmel raznrav 4. kongresa poljskih sindikatov. 16 smrtnih žrtev dveh nesreč HAAG, 4 — Plaz v globini okrog 400 metrov nekega premogovnika v Limburgu je povzročil smrt 7 rudarjev, NIKSIC, 4. — Neki kamion z 12 delavci je strmoglavil v okrog 250 metrov globok prepad. Devet oseb je izgubilo življenje. stanje ostalih treh pa je tako resno, da ni verjetno, da bi ostale pri živ-‘jenju. SEUL, 4. — V četrtek bo v Panmunjomu sestanek vojaške komisije za premirje, ki bo ugotovila, katere osebe, ki so bile v pobeglem južnoko-rejskem letalu, se želijo vrniti v Južno Korejo, Toma Rosandič umrl SPLIT, 4. — V nedeljo je umrl d 80. letu starosti v Splitu, svojem rodnem mestu, e-den največjih jugoslovanskih kiparjev, Toma Rosandič. Študiral je najprej v Jugoslaviji, nato pa v Rimu in Benetkah. Prvo razstavo je priredil leta lOOti v Milanu, nato pa je odpotoval s svojim prijateljem Ivanom Meštrovičem na uunaj ter istega leta razstavljal t udi v Splitu. Razstavljal je nato v Zagrebu in Beogradu, leta 1919 pa v Londonu. Pozneje pa, kot že svetovno priznan kipar, v vseh evropskih glavnih mestih. Lela 1925 se je preselili v Beograd, kjer je ostal 30 let. Pred odhodom v pokoj, v svoje rodno mesto, je svojo kiparsko delavnico in vsa svoja dela daroval Beogradu, kjer je bil dolgo let profesor na Akademiji likovnih umetnosti in član Srbske akademije znanosti. Pogreb pokojnega kiparja je bil včeraj ob udeležbi ogromne m nožiče prebivalstva in predstavnikov oblasti ter vseh najvišjih kulturnih in umetniških ustanov. Maršal Tito je poslal Srbski akademiji znanosti sožalno brzojavko. Včeraj je bila v Beogradu komemoracija, na kateri je govoril profesorjem in študentom Akademije likounih umetnosti n jen rektor, kipar Srt-ten Stojanovič, Vrem« včeraj; Najvišja temperatura 12,1, najnižja 3,9, zračni tlak 1021,8 se dviga, veter 6 km severozahodnik, vlaga 74 odst., nebo 5 destin poobiačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,1. Vreme danes: Pretežno jašno. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 5. marca Friderik, Mi,ra Son,ce vzide ob 6.39 in zatone OD 17.56. Dolžina dneva 11.17. Lana vzide ob 17.57 in zatone ob 5.59-Jutri, ČETRTEK, 6. marca Fr idoli n, Breda Danes v sedmi senatni komisiji Proučitev zakonskega načrta za razvoj tržaškega gospodarstva Pristaniške naprave in prometne zveze z zaledjem se morajo v najkrajšem času okrepiti in izpopolniti Agencija «Giulia» sporoča, da je bil vladni zakonski o-snutelc za nakazilo 45 milijard lir v korist tržaškega gospodarstva razdeljen v senatu in ga bo senat baje potrdil že v prihodnjih dneh. «Giu-lia» dalje sporoča, da je predsedstvo senata takoj razdelilo omenjeni zakonski osnutek in ga vključilo v dnevni red VII. senatne komisije, ki ga bo danes proučila Agencija meni, da ga bo senatna komisija za finance in zaklad v dnevu potrdila in da bo zakon odobren lahko že danes ali pa jutri. Nato pa bo morala razpravljati o zakonskem osnutku še poslanska zibornica. O teh ukrepih za #razvoj tržaškega gospodarstva* je treba omeniti, da je v ministrskem poročilu, ki je bilo priloženo vladnemu zakonskemu osnutku za izvedbo ukrepov za Trst, poleg drugega rečeno, da so ukrepi za okrepitev in izboljšanje pristaniških naprav ter prometnih zvez s tržaškim pristaniščem zelo nujni za razvoj tržaškega gospodarstva. Nadalje se ugotavlja, da sedanje pristaniške naprave in prometne zveze ne ustrezajo pristaniškemu prometu in obstaja nevarnost, da bi se dejavnosti tržaškega pristanišča v doglednem času lahko znašle v velikih težavah. Zato je bilo potrebno sprejeti ukrepe za povečanje zmogljivosti pristanišča ter železniških in cestnih prometnih zvez. Gornje ugotovitve potrjujejo to, kar smo večkrat napisali, in sicer, da so omenjena dela zelo nujna in da jih ni mogoče upoštevati kot »izredna dela* ali pa kot »izredne ukrepe* za razvoj tržaškega gospodarstva. Pravilno je zahtevati v Rimu, da čimprej izvedejo najavljen program del. Vsaka zakasnitev zna i-meti vedno večje posledice za tržaški pristaniški promet. Zato je treba pristaniške naprave in prometne zveze, ki vežejo pristanišče z zaledjem, v najkrajšem času izpopolniti, o-krepiti in jih usposobiti, da bo Trst lahko vzdržal hudi pritisk konkurenčnih pristanišč. Obenem pa ne smemo pozabiti, da so to samo delni ukrepi za razvoj pristaniškega prometa. Zato bi morali tem sklepom vlade slediti še drugi sklepi za ureditev in obnovitev trgovinske mornarice, pomorskih prog, pristaniških in železniških pristojbin in tarif, ter za uveljavitev posebnih davčnih in carinskih olajšav. Poskrbeti pa je treba tudi za vzporedno modernizacijo sedanje industrije in ustanovitev novih industrijskih obratov itd. O vsem tem in o raznih politično-upravnih vprašanjih, kot sta to zlasti prosta cona in deželna avtonomija, vlada noče ničesar slišati. Dogaja se celo, da se vlada ni niti zmenila za nekatere zanimive predloge »programa za gospodarski razvoj Trsta*, ki so ga nedavno objavili tržaški demokristjani in ki jim bo služil za geslo v volilni kampanji za vsedržavne volitve. Tukajšnje vodstvo KD se vsaj na papirju poteguje za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina. Posebni deželni statut pa bi moral bo njihovem mnenju upoštevati tudi strukturno razliko posameznih pokrajin, tradicionalni ugled Trsta in njegovo izredno juridično stanje; za uveljavitev ugodnih železniških tarif, ki jih je vlada že obljubila in ki se nanašajo; na znižanje železniških tarif za prevoz blaga v notranjost države in iz notranjosti države v Trst, na u-vedbo izrednih mednarodnih železniških tarif, ki naj ohranijo pristaniški promet in preprečijo konkurenco tujih pristanišč. Za razvoj pomorstva zahteva KD vrsto ukrepov zlasti pa uvedbo novih pomorskih prog, okrepitev sedanjih prog in še posebno okrepitev in modernizacijo podržavljenih pomorskih družb. Za zasebne pomorske družbe zahteva KD posebne finančne in davčne ugodnosti za njihov razvoj. Glede industrije pa predlaga, naj bi bila državna podjetja za vzgled zasebnikom, naj bi okrepila sedanje obrate in zgradila nove. Nato zahteva KD preureditev metalurške industrije in izvedbo načrta za obnovitev in razširitev železarne ILVA; modernizacijo in okrepitev o-bratov CRDA, gradnjo termoelektrarne, raztegnitev plinovoda do Trsta, gradnjo novega vodovoda in gradnjo naftovoda iz Trsta na Dunaj. Končno KD zahteva tudi ustanovitev proste cone po vzorcu go-riške proste cone. Menimo, da je v gornjih predlogih tukajšnjih demokristjanov dovolj gradiva za njihovo vlado. Ce bi ta program vlada osvojila, bi bil storjen precejšen korak naprej na poti obnove tržaškega gospodarstva, čeprav so nekateri predlogi, s katerimi se ne moremo strinjati, Vlada pa se ni niti zmenila za ta »program*. Vse navedene predloge je popolnoma prezrla, tržaški demokristjani pa na vse to molčijo. Zadovoljili so se z zakonskim osnutkom, ki je zanje največ, kar lahko vlada nudi Trstu. To pomeni, da so sestavili svoj «program za gospodarski razvoj Trsta* vedoč, da ga vlada ne bo sprejela. Potemtakem je ta »pro- gram* izključno demagoški in I la proizvodnjo in zaposlila sestavljen za volilno propagando. Izvršna komisija Delavske zbornice CGIl, meni, da je prišel omenjeni zakonski osnutek zelo pozno glede zahtev deiavcev in gospodarskih u-stanov. Ta zakon gre mimo or-ganičnega načrta za gospodarski razvoj mesta, ki ga je že svoj čas predlagala Delavska ibornica in gre celo mimo o-mejenega načrta, ki ga je predlagal predsednik trgovinske zbornice v svojem poročilu. Vladni zakonski osnutek ne upošteva sledečih osnovnih potreb mesta; razvoja prometa in zahtev zalednih držav; ustanovitve proste cone in okrepitve industrije. Denar, ki so ga namenili, bodo porabili izključno za javna dela, ki ne bodo takoj pospeši- brezposelne delavce. To je razvidno tudi iz dejstva, da bodo ta dela izvršena v prihodnjih sedmih letih. Nova proga proti Perzijskemu zalivu Tržaška pomorska družba «Navigazione Triesiina* je sklenila v sodelovanju s pomorsko družbo «Adria Line* ustanoviti novo redno proga med Trstom in Perzijskim zalivom. Na progi bosta vozili moderni in hitri ladji: 4.350-tonska «Cristiana» in 5.670-tonska «S. Sebastiano*. Prvi odhod je predviden v sredini prihodnjega meseca, nakar bo redno po en odhod na mesec. S parnikom «Toscana» 71 Tržačanov v Avstralijo Od pomorske postaje bo 8. marca odplul potniški parnik «Toscana», na katerega se bo vkrcalo okrog 320 izseljencev, ki bodo odpotovali v Avstralijo v okviru organizacije CIME. Med izseljenci bo 200 italijanskih državljanov in med njimi 71 Tržačanov, ostali italijanski izseljenci pa bodo iz goriške, videmske, treviške, padovske in beneške pokrajine. ‘Med njimi bo 80 delavcev in 120 družinskih članov. Med Tržačani bodo tudi nekateri specializirani delavci. Vkrcanje se bo pričelo ob 8. uri in se* pričakuje, da bo »Toskana* odplula na dolgo pot v prvih popoldanskih u-rah. V Freemantle bo ladja priplula 11. aprila, v Melbourne pa 18. aprila. O Uprava tržaškega velesejma sporoča, da bo na letošnjem velesejmu posebna razstava. posvečena mehanizaciji in moderni opremi uradov, ki bo še zlasti pomembna, ker bo 27. in 28. junija v Trstu tudi zasedanje, posvečeno modernizaciji uradov, katerega bo organiziral nacionalni odbor za produktivnost. MiiiiiimiiiiiiniiiiHiitiimiitiiiiiitiniiiiiiiiifiiiitmiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiiiiiiininiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiii Jutri pred kazenskim sodiščem Obravnavali bodo bankrot «T ržaške steRlarne» v Žavl jah Upravnika podjetja obtožujejo, da je z malomarnim upravljanjem zapravil okrog 800 milijonov Ur Razgovori delegacije FIOM s podtajnikom Delle Fave Podtajnik se bo zavzel za rešitev spora o odpustu 11 delavcev CRDA Sindikalni predstavniki so ga opozorili tudi na krivično ravnanje vodstva Tržaškega arzenala in na pomanjkanje dela v Sv. Roku Jutri bodo začeli razpravljati pred kazenskim sodiščem (preds.; Rossi, tož.; Scarpa) o največjem stečaju, ki so ga produkcijsko ceno. Da bi zakasnil stečaj, je prodajal odjemalcem blago pod ceno in kupoval surovine po zvišani zabeležili v Trstu. Gre za ste-1 ceni ter je podpisoval ogrom-čaj «Tržaške steklarne* s tovarno v žaveljskem industrijskem pristanišču, ki je presenetil vse trgovske kroge. Pred sodiščem bo lastnik in upravnik podjetja 44-letni Al-feo Ragazzi iz Benetk, katerega obtožujejo, da je z malomarnim in neodgovornim u-pravljanjem zapravil okoli o-sem sto milijonov lir. Ragazzi se bo moral zagovarjati zaradi namernega bankrota, ker naj bi kot upravnik tržaškega podjetja zapravil v korist podjetja »Fratelli Ragazzi* iz Benetk, pri katerem je bil u-pravni svetnik, precejšnje vsote denarja) kakor tudi, da je osebno zapravil precej milijonov lir. S tem v zvezi ga obtožujejo, da je «razdelil» neobstoječi dobiček za skupno 3.798.131 lir. Nadaljnja obtožba namernega bankrota se nanaša na dejstvo, da je Ragazzi, pa čeprav je bilo podjetje na trhli finančni podlagi, vnesel v proračune neresnične postavke, zaradi česar je kazalo, da je imelo podjetje 1954. leta nad 3 milijone lir in 1955, leta 8 milijonov in pol lir čistega dobička. Do teh rezultatov je prišlo, ker je ponaredi) inventar in vknjižil vsote, s katerimi je zakril izgubo, ki je dosegla 1954. leta najmanj 87 milijonov 546.172 in naslednjega leta 80.529.944 lir. Ragazzi je nadalje ponaredil vse ostale upravne dokumente s tem, da je nezakonito vknjižil za 1. 1954 nad 140 milijonov Ur, za 1. 1955 pa celo 223.302.227 lir.' Upravo pa je vodil na tak način, da ni bilo nobenega pregleda o višini kapitala in o izvršenih poslih. Ragazzi bo moral odgovarjati tudi zaradi navadnega bankrota prvič, ker je svojevoljno zapravljal zase in za podjetje visoke vsote, s katerimi se je preživljal po najboljših hotelih, in to v nasprotju s stečajnim položajem podjetja, dalje, da je zapravil velik del kapitala z napačnim načinom proizvodnje kakor tudi, da se ja posluževal neprimernih prevoznih sredstev, zaradi česar se je razbilo ogromno število šip, kar je obteževalo in večalo no število menic, s čimer je obremenil podjetje za obresti, saj je samo med junijem in oktobrom 1956. leta podpisal za nad 28 milijonov lir menic. Stanje podjetja je poslabšal tudi, ker se ni držal zakonskih predpisov: Zavodu za socialno zavarovanje je bil dolžan skoraj 34.966.895 lir in ker ni pravočasno plačal, je bil obsojen na globo, ki je po zakonu enaka dolžnemu znesku, medtem ko je bilo podjetje kaznovano z globo tudi zaradi kršitve predpisov o nakupu strojev in plačevanju davka za poslovni promet. Že precejšnji pasivi podjetja je treba torej še prišteti globo, ki gre od 7.360.542 do 20.514.020 lir. Položaj je poslabšal tudi s tem, da ni zahteval stečaja in ker ni imel v redu upravnih dokumentov in knjig. Obtoženi tovarnar se bo moral zagovarjati, ker je, kljub slabemu finančnemu stanju sklenil pogodbo o posojilu najprej z bivšo ZVU in nato z generalnim vladnim komisariatom za 40 milijonov lir kakor tudi, da je iskal kredite pri raznih podjetnikih, ki jih je s prikrivanjem resničnega stanja tudi dobil. Da bi prišel do bančnega «fi-da», je upravi Tržaške hranilnice predložil skupno s prošnjo za posojilo neresnično «e-konomsko poročilo*, v katerem je bilo navedeno, da je podjetje zaključilo 1955. leto s 84.283.592 lir čistega dobička, medtem ko je imelo v resnici najmanj 80 milijonov izgube. Ragazzi je šel tudi tako daleč, da si je prisvojil 63.582 kg nafte, last podjetja CICSA, ki je bila v rezervoarju v Tržaški steklarni. Nafto si je prisvojeval po ceveh, ki so vezale rezervoar CICSA s skladiščem Ragazzijevega podjetja, s čimer je povzročil podjetju za uvoz goriva nad milijon škode. Obtožnica obtožuje nadalje Ragazzija, da si je pridržal nad 7 milijonov lir kot plačo, pa čeprav to ni bilo vpisano v ustanovnem aktu podjetja, da ni vknjižil vloženega kapitala in kapitala, ki bi moral biti v bilanci, da je izdal bančnim zavodom za 28 milijonov lir menic brez kritja, da je izdal ir.enice z napačnim datumom, da ni sklical ob izgubi celotnega kapitala občnega zbora družabnikov za ureditev zako-skih predpisov, da ni plačeval Zavodu za socialno zavarovanje vodij podjetij v Rimu predpisane vsote za dve osebi in da ni plačeval predpisane vsote INPS za pokojninski fond, za družinske doklade itd. Z Ragazzijem pa se bodo morali zagovarjati tudi trije člani nadzornega odbora; dr. Cirillo Rachello iz Ul. Rugge-ro Mrnna, Caiio Rosani iz Ul. Galvani in dr. Francesco Ga-barotto iz Benetk, češ da so s kršitvijo zakonskih predpisov, ker niso nadzorovali delovanje podjetja in S"Stavlja-nja obračunov, pripomogli k poslabšanju finančnega položaja Tržaške steklarne. Tudi oni se bodo torej zagovarjali za bankrot, le s to razliko, da je Ragazzi obtožen namernega, medtem ko člane nadzornega odbora obt ižujejo navadnega bankrota. Razprava bo zelo verjetno trajala približno mesec dni. Podtajnik ministrstva za delo Delle Fave je ob svojem obisku v Trstu med drugim sprejel na razgovor tudi predstavnike obeh sindikalnih organizacij. Delegacija Zveze kovinarjev FIOM je omenjenega podtajnika podrobno informirala o raznih problemih našega področja, zlasti pa o razmerah v največjih tržaških industrijskih obratih. Podrobno so razpravljali o vprašanju odpusta 11 delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, ki jih je vodstvo obratov CRDA po podpisu sporazuma v Rimu odpustilo zaradi demonstracij pred omenjeno ladjedelnico med stavkovnim gibanjem, ko vodstvo CRDA ni hotelo izplačati delavcem njihovih tedenskih prejemkov. Delle Fave je obljubil, da se bo čimprej zavzel za rešitev tega vprašanja. Na ministrstvu za delo so že ob podpisu sporazuma obljubili svoje posredovanje, da bo odpravljena ta krivica v duhu pomirjevanja duhov in medsebojnega sodelovanja. Kljub temu pa ni nič pomagalo in je vodstvo CRDA brezobzirno odpustilo prizadete delavce. Sindikalni predstavniki so , podtajnika tudi obvestili o razmerah v Tržaškem arzenalu | in o krivičnih ukrepih ravnateljstva na škodo nekaterih delavcev, ki niso hoteli delati ob nedeljah ker so med tednom napravili kar 60 ur rednega in izrednega dela. Na pobudo podtajnika je urad za delo dobil nalog, naj takoj posreduje za ureditev te zadeve pri ravnateljstvu Tržaškega arzenala. V Miljah pa je Delle Fave sprejel člane notranje komisije ladjedelnice Sv. Roka, ki so mu izrazili zaskrbljenost delavcev nad razmerami in bodočnostjo te ladjedelnice, kateri spet grozi huda kriza zaradi pomanjkanja naročil. Podtajnik je izjavil, da dobro pozna vprašanje miljske ladjedelnice Sv. Roka, da pa ga je lahko rešiti samo v Rimu, in sicer na ministrstvu za državne udeležbe. Obljubil je, da se bo osebno zavzel na o-menjenem ministrstvu v korist ladjedelnice in tamkajšnjih delavcev. Prednost Vidma tudi pri helikopterjih? V aprilu bodo ustanovili s helikopterji zračno zvezo med Milanom, Turinom in Genovo. Tržaške gospodarske ustanove in zlasti trgovinska zbornica so že svoj čas predlagale, naj bi tudi v Trstu uredili postajo za helikopterje Zdi pa se, mm II MII MIMIItIMI lil >111111111111IIIII lil ItMIIIIMHlIl III lllllllllltlllimillllliMMI MII IIIII Minimum da so sklenili zgraditi helikoptersko postajo za Furlanijo in Julijsko krajino v Vidmu. Iz tega je razvidno, da hočejo tudi pri tej % ažni zračni zvezi pustiti Trst ob strani in dati prednost Vidmu. Pogajanja o odpustih v podjetju Stock Jutri bodo na Zvezi indu-strijcev ponovno razpravljali o odpustu 21 delavcev v podjetju Stock. Kakor je znano, je bil prejšnji sestanek neuspešen zaradi odklonilnega stališča vodstva omenjenega podjetja, ki trdi, da mora odpustiti delavce zaradi starostne dobe. O V Trst bosta priplula 17. t. m. dva britanska rušilca na prijateljski obisk in bosta o- stala v pristanišču do 24. marca. V CRDA so dokončali veliko tovorno ladjo V ladjedelnicah CRDA so dokončali 19.900-tonsko tovpr-no ladjo «Pia Costa*, katero so gradili za pomembno genovsko pomorsko družno. Ladja je včeraj opravila v zalivu poskusno vožnjo in razvila predvideno brzino 17 milj na uro. Gre za največju ladjo takega tipa. katero so izgradili za italijanske brodarje in predvidevajo, da jo bodo izročili v nekaj dneh. V soboto pa bodo splavili 36.000-tonsko petrolejsko ladjo «Esso Panama*, ki je četrta med dvanajstimi ladjami, katere je naročila družba «Esso». MIMI MtllllllllltlMIltllMII III1111111111111111111111 lllllltllHMUlimilllf Uliti lllllltltllfllllllllllllllllllia Na namestitvenem uradu Pritožba brezposelnih pekovskih delavcev Če bi peki spoštovali zakone o de-lu, bi bilo manj brezposelnih delavcev Iz sodnih dvoran lllllMIIIMItlllllllHIMMmiMMIIMtltllllMIIIIIItllltVfllHttlllllllllltllllltllllHIIIIIttllllHIIIIIIIMIIIIIt Žalostna usoda sirote Samomor 16-ietnega zaradi nesrečne Najprej je pripravil «eoektail» nato pa izmaknil 16 tisočakov Znižana kazen moškemu, ki je grozil sostanovalki z nožem Ko se je vrnila stara mali vnukinjo ie mrtvo domov je našla Zastrupila se je s plinom Zaradi »ljubezenskih težav* je napravilo samomor mlado niti šestnajst let staro dekle, ki ni niti poznalo svojih staršev, saj je od šestega meseca dalje vedno živelo pri star: mami. Policijski organi so sicer takoj blii mnenja, da gre za samomor, vendar pa je obstajal dvom, vse dokler stara mati ni našla lakoničnega pisma. Stara mama je včeraj — kot običajno — nesla nekaj pred poldnem možu kosilo in se je vrnila okrog pol štirih domov k Sv. M.id. sp. 1235, kjer je pred vrati srečala prijateljico svoje vnukinje 15 let in deset mesecev stare Angeie Ricatti. Prijateljica je menila, da je Angela šla z njo, ker jo je bila že ob 1,40 iskala in pritisnila na zvonec stanovanja, pa se ni nihče ogla»sil, kot se tudi ni nihče oglasil kasnej«. Mara mati je takoj odprla stanovanje, iz katerega je buhnil smrad po strupenem plinu Se nekaj korakov, im prestrašeni ženski sta zagledali grozen prizor: uboga Angela je ležala v ozkent pro. štoru med kuhinjo in obedni-co na trebuhu s podvittmi nogami in ledeno mirna. Na pi- pici kuhinjskega štedilnika n' bilo več gumijaste cevi in z vso silo 'e uhajal plin. Kljub živčnemu pretresu so taikoj poklicali rešilni avto, vendar ni bilo več pomoči, ker je dekle že preminilo. Potem te Je pričelo običajno, kaj žalostno, delo policije. Prišel je policijski zdravnik, ki je ugotovil, da je dek> umrlo tri do štiri ure pred povratkom stare mame. Stara mati je povedala, da je bilo pred njenim odhodom okno v kuhinji zapito ter da dekle ni nikdar govorilo o kakšnih težavah, leje neki da oi napovedalo, da se ukvarja s tako tragičnimi mislimi, ki so jo privedle do usodnega koraka. Tudi bližnji stanovalci so bili Istega mnenja, zlasti ker de*'-, za svoja leta ni bilo posebno razvito in je kazalo prej manj kot več let. Vse te tipično policijske dvome j.. razprčilo pismo, katerega je kasneje stara mati našla v stanovanju, m ki jasno dokazuje, da je bilo dekle nesrečno !n je našlo »ešitev za svoje te' zave samo v smrti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico, kjer je na lazpftlago sodnim oblastem. Po tatvini denarnice, ki je izginila iz žepa plašča, last natakarice v baru »Astra* v Videmski ulici, so policijski organi priprli 50-letnega Romana Castellija in njegovega sina, ki so ju videli, da sta se sumljivo zadržala pri obešalniku. Denarnico z denarjem so našli v stranišču in prav zaradi tega je Castelli tajil tatvino. Imel pa je smolo, kajti medtem ko so njega zasliševali, je prišla na kvesturo najemnica gostilne v Ul. sv. Katarine in se pritožila, da ji je neznanec ukradel denarnico s 16 tisočaki. Agenti so ženski pokazali Castellija in ta je v možu spoznala osebo, ki se je prejšnjega večera ponudila, da ji pripravi dober »koktajl*. Seveda je mož »topil za prodajalno mizo in res pripravil pijačo, a ko je odšel, je z njim izginil tudi denar. Castelli ni mogel tajiti dejanja in posledica je bila, da so ga agenti poslali na zagovor k sodnikom, ki so ga zašili na 2 meseca in 6.000 lir globe. Castelli se je rešil strožje kazni, ker je še pred procesom vrnil lastnici denar, ki ga je po tatvini zapravil v nočnih lokalih. Freds.: Fabrio, tož.; Malte- se, zapisn.; Urbani, obramba: odv. Radovani. * * Hi Malo je manjkalo, da niso 42-letnega Ernesta Skerlavaja iz Ul. Marconi prijavili porotnemu sodišču pod obtožbo poskusnega umora. Njegova sostanovalka ga je namreč oktobra lani prijavila, češ da ji je z nožem zažugal in da ji je hotel rezilo zabosti v trebuh, kar pa se mu na srečo ni posrečilo. Vseeno pa je imela ženska dokaz, ker ji je z nožem prerezal volnen plašč, ki ga je imela med prepirom na sebi. Skerlavaj seveda ni hotel priznati, da ji je grozil s smrtjo in da jo je hotel ubiti. Povedal je, da je sostanovalka pred meseci zbežala z doma in odnesla bančno knjižico z 250.000 lirami. Po povratku iz Rima, kamor se je zatekla, pa je hotel vedeti, kje je denar in tako je nastal prepir, med katerim si je ženska hotela z nožem prerezati žile. On jo je razorožil in ji dejal, da tega zadoščenja ne dovoli njej; če jo bo kdo ubil, bo to edino on. Decembra lani je sodnik ob- sodil Skerlavaja zaradi obtožbe poskusne povzročitve telesnih poškodb na 3 mesece zapora, a s prizivom je mož dosegel, da so mu prvotno obtožbo spremenili v obtožbo grožnje z nožem, zaradi česar so mu kazen znižali na 15 dr.i zapora in še to pogojno in brez vpisa v kazenski list Preds.: Rosano, tož.: Pasco-li, zapisn.; Rachelli, obramba: odv. Presti. Opekla se je Ob 17. uri so sprejeli na dermatološkem oddelku 46-le--no hišno pomočnico Marijo Flego por. Benčič iz Ul. Pic-ciola 4, kateri so zdravniki u gotovili opekline prve in druge stopnje po obrazu, levi roki in gležnju. Ženska je povedala. da je nekaj prej delala v isti stavbi, kjer stanuje, pri družini Preselli in da je hotela prižgati ogenj v kuhinji s pomočjo netiva, prepojenega z denaturiramm špiritom. Imela pa je istočasno v rokah steklenico te nevar-ne tekočine, ki Je nenadoma ekspodirala in jo tako močna opekla, da se bo morala zdraviti 20 dni. Huda nesreča delavca v pristanišču Ob 14,20 so sprejeii s pridržano prognozo na prvem kirurškem oddelku 43-letnega šo. ferja Ago.stina Nannettja iz Ul. Settefontane 63,- kateremu so ugotovili rano na bradi, desnem licu in desni roki ter amnezijo. Agenti javne Varno, ati pomorskega pristanišča so povedali, ua je Nannetti ne kaj prej odstranjeval vezi, s katerim so bili tovorni avtomobili pritrjeni na vagone r. da je pri tem nesrečno padel na odbijač vagona. Nan-netti je delal v bližin, skladišča štev. 55 za podjetja SAIMA. Kolesar povozil moškega S pridržano prognozo, so sprejeli ob 13. uri na prvem kirurškem oddelku 62-ietnega Ruggera Dudino iz Ul. delle Doccie .15 zarudi gioboke rane na obrazu in amnezije. Agenti prometnega oddelka policije so ugotovili, da ga je nekaj prej povozil s kolesom v Ul. delle Doccie 16-lelni Dui-lio Macorig. Kakor smo že poročali, so na zadnji skupščini pekovskih delavcev med drugim razpravljali tudi o vprašanju sprejema na delo in so se delavci hudo pritoževali, da marsikateri delodajalec ne spoštuje jasnih določb glede tega in se ne zmeni za namestitveni urad. Včeraj pa je skupina brezposelnih pekov šla na namestitveni urad in se razgo-varjala s tamkajšnjim funkcionarjem dr. Calligarisom. Delavci so zahtevali, naj se prepreči, da bi združenje pekov samovoljno in diskriminacijsko najemalo nove delavce. Temu je treba napraviti konec, ker je še veliko število brezposelnih delavcev. Omenjeni delavci so bili tudi na inšpektoratu za delo, kjer so izrazili svoje pritožbe. Odgovorili so jim, da je za u-reditev tega vprašanja pristojen namestitveni urad. poleg tega so delavci navedli nekaj konkretnih primerov kršitve določb glede najemanja novih delavcev, tedenskega odmora, nočnega urnika itd. Na združenju pekov so na zadevne pritožbe delavcev odgovorili, da primanjkuje dela v pekarnah. Vsem pekovskim delavcem pa je dobro znano, da bi v marsikateri mestni pekarni lahko zaposlili še druge delavce, če bi delodajalci spoštovali zakonske predpise glede nočnega dela, tedenske-I ga odmora in zaščite vajencev, j Spričo tega je opravičilo zdru-‘ ženja delodajalcev neutemeljeno in žaljivo za delavce, ki se borijo za svoje pravice in zahtevajo spoštovanje zakonskih predpisov. Zbiranje prispevkov za sklad zimske pomoči V prvi polovici februarja so zbrali za sklad zimske pomoči za 3.687.824 lir prispevkov. Skupno so zbrali doslej, 8 milijonov 605.629 lir. V omenjenem obdobju so največ prispevali: tržaška pokrajina 735 tisoč 987 lir, Assicurazioni Generali 684.800 lir, Comit 312.115 lir, finančna straža 306.87(j lir, Banca, Nazionale del Lavoro 285,165 lir, Credito Italiano 275.100 lir in karabinjerji 261 tisoč 985 lir. Opozorilo INCA Ustanova INCA opozarja prizadete, da so bili na podlagi PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl sporazuma med Italijo in Zahodno Nemčijo določeni predpisi glede zaostankov pokojnine za delo v Nemčiji. Vsi prizadeti delavci, tudi tisti, ki so že vložili italijansko - nemške obrazce in prošnje, morajo ponovno predložiti prošnjo za izplačilo zaostankov, in to do 31. marca t. 1.. Za vse potrebne informacije naj se prizadeti obrnejo na urade omenjene ustanove, Korzo Italija št. .29. SNG v TRSTU V soboto 8. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*. Vrdelska c. 7. premiera THORNTON W1LDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Prevedel JANKO MODER Za uprizoritev v tržaškem SNG priredil in režiral JOŽE BABIC Scenograf IVO KUFERZIN Režiser _ Jože Babič; dr. Gibbs - Stane Raztresen; Joe Crowell - Edvard Martir.uzzi; Howie New-some Julij Guštin; Gibb-sova - Nada Gabrijelči-čeva; Webbowa - Ema Starčeva; George Gibbs-Silvij Kobal; Rebecca Gibbs - Bogdana Bratu-ževa; Wally Webb - Ivo Kuferzin; Emily Webb -Mira Sardočeva; prof. Willard _ Josip Fišer: gospod Webb - Rado Nak.st: Soamesova - Zlata Rodoškova; Joe Stod. dard - Danilo Turk; Simon Stimson - Justo Košuta: Policaj Warren -Anton Požar; igralci baseballa - Edvard Mart,-nuzzi. Ivo Kuferzin, Edvin Guštin: Sam Craig -Dušan Jazbec flgraJska šola). Prodaja vstopnic v petek in soboto v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V nedeljo, 9. marca 1958 ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Naše mesto iiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES 1 KAHNA OBVKMT1UA j POGREBNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi svoje člane na redni občni zbor v nedeljo 9. marca ob 15. ur| v Barkovljah pri Rumeni hiši. Ker bomo na tem občnem zboru sklepali o važnih vprašanjih, naj nihče ne manjka. Upravni odbor Sola Glasbene Matice. Vse starše gojencev vljudno vabimo, da se udeležijo roditeljskega sestanka danes ob 20,30 uri v Šolskih prostorih v Ul, R. Manna 29-11. Ravnateljstvo ( UPPNMA PKONVKTA ) Prosvetno društvo »Valentin Vodnik* v Dolini priredi danes ob 20.30 predavanje s skioptični-mi slikami. Predaval bo Mario Magajna o Turčiji, * * * Prosvetno društvo »S. Škamperle* pr| Sv. Ivanu priredi tečaj nemščine za začetnike. Vpisovanje v društvenih prostorih v torek, četrtek in petek od 20. do 21. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4, marca se je rodilo v Trstu S otrok, umrlo je 14 oseb, poroke n| bilo nobene. UMRLI SO: 84-letna Frančiška Llčttn vd. Tominec, 57-letna Ca-t er ima Pagnacco por. Del Piero, 76-lelna Emlilla Blocker, 82-letni Antonio Codiglia, 62-letna Maria Ni ero por. Livon, 70-letna Giulia Pollak por. Rossi, 84-1 etn! Lulgi Caiiver, 56-letn| Giovarml Fora-mitti, 65-letrvI Carlo Turco, 53-lctni Giordano Zecchtni, 66-letna Luigia Feriguttl por. Polti, 82-tetna Gtuseppina Pelerin vd. Si-kulin, 86-letrd Sllvestro Coloiiibin. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roina 16 Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rovls, Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bl 19. Valute Milan Rim Zlati funt . . 5.850,— 6 000 — Marengo 4 650,— 4 850 — Dolar .... 623 — 626 — Frank franc. 129,— 132,— Frank Švicar. 144,— 146 — Sterllng . . . 1.650,— 1.720,— Dinar . . , . 79 — 83 — Sllmg . . . 23.50 24.25 Zlato .... 707.— 708 — Zah, n. marka 146,— 148.— Velik uspeh Albertazzija Felicien Marceau: Jajce Giorgio Albertazzi nam je včeraj zvečer s kakimi drugimi tridesetimi igralci predstavil francoskega avtorju Fe-liciena Marceauja. Emil Ma-gis (Giorgio Albertazzi je v življenju negotov in kar preplašen ob dejstvu, da ne more prodreti v življenje in družbo, ki se mu zdi zaprta m neprodirna kot lupina pri jajcu. In komeuija se imenuje prav #Jujce». Tam notri v jajcu so vsi razen ni ega. Najti bi bilo treba sistem, da prodre med nje. Magis je prepričan, da se vsi zjutraj prebude sveži kot roža, toda ko sprašuje krog sebe, se prepriča, da tudi za drvge prebujenje ni vedno veselo Potem se hoče Magis uveljaviti pri ženskah kot znajo to narediti njegovi tovariši, toda stvar mu ne gre od rok, dokler ne doživi slučajno svoje prve pustolovščine z blagajničarko podjetja, kjer delu, ki je 32 let starejša od njega. Gospodar ga odpusti in potem ima Magis neprijetnosti je doma z materjo in sestro, toda zaročenec sestre (Mario Bar-della) mu preskrbi drugo službo, Ko pa zaročenec zapusti Emilovo sestro zaradi nekega drugega lepšega dekleta, se Emilu z nekim ne najbolj čednim trikom posreči privabiti zaročenca nazaj k sestri. Med tem se pa še sam spozna e neko družino, v kateri najde bodočo ženo (Bianca Tocca-fondi) in visokega funkcionarja, ki mu poskrbi mesto v ministrstvu. Sedaj se je že kar dobro zrinil v jajce in počuti ze ugodno. Toda njegova žena je do njega hladno neobč. tlUva in Emil se prične dolgočasiti in vrne se k nekdanji prijateljici Rozi (Didi Perego), preprosti ženski, ki ne pozna o-vinkov. Ta mu tudi razkrije, da ima njegova zena ljubimca, nekdanjega soseda, ki se je pred kratkim vrnil iz lndo-kine (Vrazio Orlando). Cez nekaj časa ju Magis preseneti in s pištolo ubije ženo, nato pa obtoži ljubimca, da jo je on ubil. Sodišču ni treba mnogo, da obloži ljubimca na 20 let prisilnega dela. Magis jt našel pravi sistem to se pravi uporabo tildi najbolj podlih sredstev, da je postal ugleden meščan, ki mu je pot odprta do položajev Režiser Luciana Sulce, ki je delo tudi prevedel, je z dobro mizansceno napravil, da je bilo to svojevrstna delo vseskozi napeto in da nikoli ni padlo pod splošno raven, čeprav v njem nastopa okrog trideset igralcev in trajajo nekatere scene komaj trideset sekund. Predvajanje vJajcan pa je nemogoče, a ko ni na razpolago primernega Magija, O Albertazziju bo botovo velia-lo, da bi v Italiji' težko imel dvojnika. Zelo težko vlogo kt je skoraj monolog, ki treja dve dolgi dejanji, je Albcr-tazzi na navidez silno preprost način oživil do pretresljive resničnosti, kjer nam komičnost govori zelo resne stvari. V celi galeriji igralcev ni bilo takih, ki ne bi bili vredni, da bi jih ob ostalih navedel vse po vrsti — toda jih je preveč. Zaradi večjih vlog pa je treba imenovati bianco Toccafondi, Didi Perego, Maria Bardellu ter Orazia Crlanda Za zelo posrečeno sesnsko rešitev gre zasluga tudi Mischi Scandella. ( pisma iiRi:nftiifžTP»_) Priložila Opencev Družine, ki stanujejo na Opčinah okrog Trga Brdina in v sosednih ulicah, so poslale na kvesturo vlogo, v kateri zahtevajo, naj oblasti ne dovolijo, kakor so to delale do - sedaj, da bi se na imenovanem trgu naselil vrtiljak z različnim streljanjem, godbo itd. Trg je prav sredi vasi, zaradi česar ves tisti raznosili hrup onemogoča ljudem delo in počitek, do katerega imajo pravico. Čudno se nam zdi, da na to oblasti same niso pomislile, posebno odkar same nastopajo proti kalivcem miru v javnih prostorih. Openci, ki stanujejo okrog Brdine (Sledi 38 podpisov družinskih poglavarjev) RADIO Koncert mezzosopranistke Tet Braganza in pianista Felbt* vlile. KOPER 257 m, 1169 kHz .. 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos,» 7.15 Glasba za dobro jutro. *■ 12.05 Prenos RL; 12.05 OP>!<^ ski cockiail; 13.40 Kmetijski sveti: »Vzreja jagned*; 13.40 melodije do melodije; 14.30 s” in življenje: »Pionirji svojim "J teram — Pionirska P°3ta”;n Poje «B)aninski oktet*; .roje KnanirioKi imici«, bavna glasba; 15.25 Veseli tr* kvintet z Bojanom Plah*®,^ Francijem Goričanom; D.40-1 Prenos RL: 16.45 Ritmi pevke; 17.25 Glasbeni 18.15 Lahka glasba; Prenos RL: 22.40 Glasba za ko noč. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212.4 B - 5.00 Pisan glasbeni spored, ■ Pisana paleta; 9.00 Jezikovni P govori: 9.30 30 minut za JJ", telje domačih viž; 9.45 orgle v ritmu: 10.10 Pepul*' melodije iz orkestralne P* 11.00 Izbrali smo za va®J ga-burna zabavne glasbe; M . iill dijska šola za višjo stopnjo, -Mali solistični koncert; . Kmetijski nasveti; 12.40 Slo, slovenskih avtorjev: 13.15 ‘’ in plesi jugoslovanskih nat?L-15.40 Pri klasičnih mojstrm Izidora Sekulič: Iz knjig* .jjj piski o mojem ljudstvu«; h Koncert po željah: 17.15 0*^ nek ob petih: 17.35 V *la. ,«o(l ateljeju Georga Gershvvlna, ^ Kulturni pregled; 18.15 **; g Mozart; Sonata za klavir v A-dniru: 18.30 Glasba P' KINO SREDA, 3. marca 1958 TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod in... Zena in dom, obzornik za ženski svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12 55 Zabavna glasba; 13.30 Lahka glasba; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Stravinski: Petruška, ko- mični prizori v štirih slikah; 18 35 Tržaiki mandolinlstični orkester, 18.55 ženski vokalnil kvartet »Večernica*; 19.15 Sola In vzgoja: «Evropska misel v mladini*; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Koncert operne glasbe; 21.00 Mi-guol de Cervantes: »Ljubosum- nik Iz Estrei nadure«, radijska drama v l dej.; 22,00 Zbor Slovenske filharmonije; 22.30 Simfonični koncert: Turchi; Mali nočni koncert za orkester In Martucci; Novelletta, Nokturno in Giga. TRST I. 13.30 Simfonična glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 18.15 Glasbena fantazija; 19.45 Sindikalne vesti; 21.00 Glasbeni varietč- 21.30 mascope. Vlaie. 16.00: »KraJJ^i. Kasarna in M. R0>z ski film. iB.^VjV' Vitt. Venelo. 14 30. g T>’ »Gigant*, J. Dean. s R. Hudson. „nve 1 Belvedcre. l539:,„ren A- Kleopatro*. S. .^nlrol^d’' in E. Manni. v Marconi. 16.00: sSun) M Cosetta Greco L* dak y/, Enrlco PasanL . .'^ločhžLlP^ Massimo. 16.00: »K0. ,/• Bendi x, A. Kenne*"'dri»r>> V-Novo cine. 16.00: ^1 couvreur*, G. r ,, s>' Cortese. v -11 rO** Padlo. 16.00: «Kra J rolla*, A. Freed' C^ZTo^ i 14.13-LETNO : | go vin a s sadjem 11 Trg S. Francesco. ZV' ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob i*S mame, babice in prababice ubi i. SARD®!,; ALOJZIJE KRALJ roj. se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo Rh^ jci vsem darovalcem cvetju, k. župniku ih ^ jo spremili na zadnji poti. fgtfoMv Žalujoče družine I.egiša, Pej!.%o. I plim tor nclalfl ŠOTO®* Slivno. 5. l.eban ler ostalo soroi marca 1958. m sveta; io.au Kaz^ovori rodnih vprašanjih; 20.00 Anj ,. odlomki iz manj znanih wfjj 21.10 Z lokom po strunah; ** Cocktail ritmov. TELEVIZIJA .ojO 17.00 Spored za otroke, Poročila: 18.45 «Gen*is film; 20.30 Poročila: 20 50 * . rosello*; 21.00 Televizijska. G, «Noč na Atlantiku*: 22.15 vr v vsemirju; 21.45 Poročna. O ( GLEDALIŠČA VERDI Danes zadnja Pre<*stp^fLr gralske skupine j»rt> mer - Albertazzi z novo » Feliciena Marceaua * Nadaljuje se prodaja 8»> nic. TEATRO NUOVO . V soboto ob 21. uri Jean ^ re Aumond: «Srečanje*, vost za Italijo. ——«» - LJUDSKI SIMFONICN* KONCERT Danes ob 21. uri bo v ditoriju v Ul. Teatro d II. ljudski simfonični k0'j, orkestra Tržaške fdha je, ki ga bo vodii ^eiu Oetvoes. Na sporedu s°: del. Hayidn, Weber, Am* ., v in Liszt. Prodaja vstop" Pasaži Protti 2. Excelsior. 15.30, 18.20, 21.44-^1 niki iz Peytona», Lana*, ^o) Hopc Lange. Prepoved*" mladini pod 16 leti. ,0z4tu5’ Fenice. 16.00: «Možje v ", (• G Moll Salvadori, Tac* Vsleri. & Nazionale. 16.00. »Vlom"*" Duryea, J. Mansfield .d V Supercinema. 16.00; “iaw,S4°" izgubljeni Safari*, Gord<" novi Tarzan. nat#!, Filodrammaiico. 15.00: "f. > poljub*, Frank Sin®" ojvic Grayson, R. Montalb*"-»El metodo infallibile*' v jn*f' Jrattacielo. 16.00. «Rojeh* , G* -u», Jaccjueline SassžLj, M*' briele Ferzetti in Trž**' rlo Valdemarin. Aicobaleno. 16.00; foU* na», A. Pčrkins In R-Vistavision. . -ji d* Asira Rojan. 16.00: & nutek*, M. Mastroian111 Kalli. Mlad. prepov. p»f Capitol. 16.00: »Pepelk* zu*. A. Hepburn, ,. technicolor. ,b JLJT Cr.stallo. 14.15, zadnl* "fn, ^ «Vojna in mir*, A. , Ferrer, H. Fonda. , n p1* Alabarda. 16.00: »Lond" ^co(k Severni tečaj*, C. Jurgens in D. Adan , nji dan „ ,n A.debarau. 16.00: «EH*na fem) je», Ingi id Bergman, **• jg J, Aiistou. 16.00: »Tujec ^ glj"1 geli*, H. Keel J«5£r. onemascope, technic nt l Armoma. 15.30: »Mamk*' pusti me», G. Morlaja ' , Nov varietč. . na A1' j* Aurora, 16.00: »Dvoboj "sen» skem oceanu*, C. ^ R. Mltchum. ™,ral& , m Garibaldi. 16.30: «P"V id*>"S otok zakladov*, Dawn Tab Huniter. . u-orp'”C' Ideale. 16.00: «Crnl * in R. Denning, M. corsi* H i va q, Impero, 16.00: do v i ta stvar*, Lil11 „ Thompson. Zad. lji terfO-aet Ilalia. 16.00: «Glas m**®#, S*1 paro Rlvello ih Zadnji dan. . v Moderno. 16 00: »Možj« R. R.van, A. Ray l*J VT& S. Marco. 16.00: sTt Jcurt*. kanci v Parizu*, *■ (l Calvet. . _ voh"/V Savom* 16.00: «Nlj£)'lna*’ j Milland iin . V’ A« Razgibano delovanje Glas-bsne. Matice v Trstu, ustanovljene 1. 1909, so politična razmere po prvi svetovni vojni popolnoma zame »■ Od tedaj pa do prero-itve te glasbene ustanove zadnji vojni zeva usodna praznina, v kateri Je tr-5"® slovensko občinstvo ne samo rasti ob glasbeni ustanovi, celo obstajati kot , v več kot dvajsetih prisiljenega molka se čvrsta glasbena- vzgoja ga. občinstva, ki si je z utrjevanjem lastne tradici-oblikovalo določeno fi-‘Ognomijo, povsem razbli-a. Nova Glasbena Mati-vie 221 *-o stala pred neza-t;J>V0 nalogo, da začenja J®-,*!« Je začela štiri de-_. etja poprej, in v razme- rah, ki niso bile boljše od njena težka na-zam Pda nadoknaditi Vf’^en°. vzgojiti novo slo-wisko glasbeno občinstvo. ®e pravi vzgojiti to ob- člnst niimo -vo od narodne pesmi zabavne glasbe in la- Zp j ---Siaouc in i» ^ aostopnih opernih arij ul ^^zahtevnejše in naj-r^enitejše simfonične ter K od njenih kon-dtjt in niti od njenega jJJrtya tiste ravni, ki jo K™1 tvornemu in trp-“ glasbenemu udej- strogo umetniško Vsejj,0' lahko beležimo v V leto1*116116’ ki se iz leta In ^ vidno stopnjujejo. *ljub pisanim teža-kljub preusmeritvi Valcev nekdanjih obiskali U(j kulturnih prireditev sklb n°sti kinematograf-sl«v televizijskih pred-Jav, je splošen po 111 sw zaJel ves kultur-tazveri o" *n kljub šamim i* Q°^orn, ki čedalje hu-tesbeiZracai° niladino od dejstvaga kulturnega u- TakeVanja' l*r ljali koncert Glasbene Matice preteklo soboto. Pri vsaki točki smo odkrivali napredek: in to ne samo v dosežkih posameznih nasto pajočih, ki smo jih povečini slišali že večkrat in ki smo ob njih imeli zato možnost, ugotavljati bolj zanesljivo obvladanje tehnike ali zrelejše posredovanje; temveč tudi pri realizaciji zahtevnejših skupinskih storitev — niz nasto pov solistov in zbora ob orkestrski spremljavi — kakršnih se ni mogla Glasbena Matica pred nekaj leti še lotiti; in tudi pri smotrni, zahtevni sestavi sporeda samega: pri predstavitvi avtorjev in skladb, ki jo je skrbno sestavil in ■podal dr. Gojmir Demšar; pri zrelejši storitvi dirigenta Oskarja Kjudra. ki je znal ubrati tako heterogen orkester v precej skladno celoto; in končno tudi, pri občinstvu, ki je reagiralo na vsako točko sporeda z neko zavestno zrelostjo, ki smo jo pred nekaj leti pogrešali. Te splošne ugotovitve so obenem označile vrednost posameznih točk. O njih zato le še nekaj drobnih specifičnih ugotoVitev. Mali violinist žarko Hrvatič nas je presenetil po zanesljivosti in lepem polnem zvoku. Oboist Andro Vuga je že dosegel plemenit zvok in se je poglobil v interpretacijo, ki jo podpira z naravno občutljivostjo in učinkovitim smislom za mere; želimo, da bi še stopnjeval moč v emisiji glasu. Za pianistko Tatjano Uršičevo bi lahko ponovili iste besede: odlikuje jo nežno, uravnovešeno podajanje, njena tehnika se razvija na najboljši način, toda tudi pri njej si želimo nekaj več moči v igri in več dinamične diferenciacije. Pevci solisti Elvira Pi-ščančeva, Renato Kodermac in Miro čuk kakor tudi pevski zbor prosvetnega h** VELIKA BRITANIJA: Z DEŽJA POD KAP VPRAŠANJE RAKETNIH OPORIŠČ ZA MAC MILLANA IN LABURISTE Namesto stalnega brnenja bombnikov z vodikovimi bombami nad glavo, bodo Britanci imeli raketna oporišča, ki bodo pritegnila še večjo pozornost, ne bodo pa nudila odgovarjajoče *varnosti> Tako so si Danci zamislili otroško sobo in jo razstavili na Triennali v Milanu. Velika soba Je razdeljena na več prostorov, obilo pa so uporabljene zavese iz dekorativnih tkanin Združene države bodo Veliki Britaniji takoj izročile več baterij balističnih izstrelkov s srednjim dometom, toda vztrajajo na tem, da bodo same obdržale atomske glave; to je bistvo sporazuma, za sklenitev katerega sta o-be državi v pogajanjih porabili skoraj 12 mesecev. V zadnjem trenutku je prišlo še do ponovnega odlaganja podpisa, ki ga je pripisati neki nepopolni formulaciji sporazuma. Novi sporazum je za Veliko Britanijo mnogo priklad-nejši od prejšnjega; rakete in ves ostali ustrezni material bo izročen takoj in ZDA ga bodo Veliki Britaniji dale brezplačno; skupine angleških iitmiiiiliiitiiiimmmMfiimiHiitmmiiMHiiiiiMiiiimiiiiliilttmiimiiiiilniiiiii iiiiiHiiimiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiii......................................................................................................................... POTREBNO JE MNOGO ZNANJA, TAKTA IN PRISEBNOSTI Prevajalci-fenomeni - «Sodobni prevajalec mora imeti dvoje možgan - je dejal ob neki priložnosti Nikolaj Orlov, namestnik šefa prevajalcev v OZN - z enimi mora poslušati, z drugimi pa govoriti» Danes je na svetu več kot tisoč mednarodnih organizacij, od Združenih narodov do šahovske federacije, ki imajo vsaj enkrat na leto kakšno skupščino. Ti sestanki trajajo včasih le nekaj ur, lahko pa tudi pol leta in še več. Udeležujejo se jih delegati vseh mogočih narodnosti in jezikovnih skupin, vendar pa bi ostali drug drugemu neznani in nerazumljivi tujci, ko bi ne bilo nove vrste prevajalcev, tako imenovanih simultanih prevajalcev, ki takoj, stavek za stavkom, prevajajo za govornikom. Postali so že nekakšni virtuozi sodobne lingvistike. Naj vam v skopih obrisih povemo nekaj o načinu njihovega dela in o zaprekah. s katerimi se večkrat srečujejo. Medtem ko je bilo leta 1945 vsega skupaj le 12 pravih prevajalcev mednarodnega razreda, jih je danes približno 350. — Sodobni prevajalec mora imeti dvoje možgan, — je rekel ob neki priložnosti Nikolaj Orlov, namestnik šefa prevajalcev v OZN, — z enimi mora poslušati, z drugimi pa govoriti. Znani francoski prevajalec Jean Francois Rosan, ki ima komaj 23 let, je pa dejal; — Osnovna razlika med prevajalcem, ki mirno sedi v svoji delovni sobi in je obkrožen s slovarji in z leksikoni ter z interpretatorjem je v tem, da ima prvi neomejeno veliko časa za iskanje primerne besede in ustreznega izraza, drugi pa ne. Interpre- in iaie '^ot°vitve podobne misli društva «Slavko škamper- ... . •is* zaslužijo iskreno prizna- čarno oOU jih je nje za resno in temeljito pripravo ter za učinkovito ubranost. In še besedo zase zasluži Ubald Vrabec, avtor prireditve Bilečanke za zbor in orkester. Sproščena ar-tikulacija partiture in sodobna občutenost zvočnih podob v ti skladbi sta vredni odličnega skladatelja, ki zna vtisniti tudi v priredbo ljudskega glasbenega blaga pečat svoje izvirne osebnosti. fi V zadnjem času so ustanovili nekaj posebnih visokih šol samo za prevajalce. Najbolj znani šoli sta v Parizu in v Ženevi. Vsak slušatelj mora do najmanjših odtenkov poznati vsaj dva jezika, razen tega pa mora poslušati še štiri semestre pravo, zgodovino. literaturo in družbene znanosti, ki so v zvezi z deželami, za katerih jezike se kot prevajalec specializira. Slušatelji uporabljajo najmodernejšo metodo trenutnega prevajanja, tehnično terminologijo in stenografsko beleženje v času govora. so se pora-nas> ko smo sprem- ''UiiiiHmiiiiiiiauiititmuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiittniiuimiiiitmiiiiiiimmiirtmruiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Nevarno vmešavanje tj1 o tran je zadeve Indonezije gre le za nevaren tuj pritisk, ampak za določeno jrakso, kakršne bi v mednarodnih odnosih ne smelo biti b^^erega je pred d^atrj J? !šl° v osrednji V uiaP^°h zakoniti vla- sUi Su bi niU P° h ne P° svojem po-ri'1* en, 01 662 okvire kra k) n-^od he kazali’ f. če hi vsi zna-da, ta upor del širših na jfSTj* -- JL. tem napor°v, ki teži-Ju^ost ta se poruši e-nie? ez'Ie in prejet; ceprav P,eodvi'en raz' či*0' da h, mn°8° ver‘ ^host Tni Politična bo v^i teea P^ije mogla k^le snrl™ doživeti kake skhtjnee'?lLe’ ■ ta tiri? hevan? desnice naka-o?i?žijski ki preti in-tsK^osti °P tnost i in ne- tu^stanega pnkrUe*a in Jčj sil, vmešavanja Ufdkar , kivlienii, m,nda in ^bUka Pj,,ka azijska nost, je pod stalnim pritiskom nekih zapadnih sil, ki težijo za tem, da bi preprečile njen program notranje konsolidacije in krepitve nacionalne enotnosti. političnih subverzivnih akcij : razbijanje državne e- notnosti in odklanjanje Su-karnovih idej o neodvisnem razvoju dežele. Program tako imenovane u- Hkrati pa ta zunanji pri- porniške vlade je preveč Pnborila suvere ""m.,. "III! 1111,11 UH, Hm m * smo k°v°rni 1 ’ 1 ?kte‘j ia 5d- tJrej-.1 n,k Ivan Gr- *?• fCovSa UWni’k' "d- iv*1' Cen’ HS!ra" le -„ ' St. 4 ~?rt Hlavaty. Leto N,, ' Fst 1957-58. $k » dr, M ihiiK’ l2dCJečpa ‘iuisk' ta *■ presernovn jar' 0Pr 6)8 uredniški o l «h9, s^ma lista Uroš Va- juhljana 1958. C5 *Oi|J*k:,IidaVtU'ko po:1' Vi Kersovanu. br- &-0. Rijeki; tisk skuša spremeniti njeno neodvisno bandunško stalisce v mednarodnih odnosih. To tuje vmešavanje v indonezijske dogodke ne tezi le za tem, da bi se povr nili izgubljeni ali pridobili novi ekonomsko profitarski privilegiji,. ampak je obeleženo tudi z določenimi političnimi načrti in sicer, da bi se Indonezija ali v celoti ali vsaj delno odpove dala izvenblokovski politiki in vključila v eno izmed blokovskih sjl. V ta namen tako pritisk od zunaj kot tudi njegove agenture v deželi sami, ki izhajajo iz vrst skrajne desnice, bančnikov in ambicioznih častnikov, izkoriščajo in večajo notranje težkoče Sukarno-vega režima in predvsem nezadovoljstvo posameznih pokrajin zaradi slabosti u pravnega centralizma in neprimernega načina razdelitve nacionalnega dohodka. Sedanji upor v Pa dangu — tako po svojem značaju kot po svojih zahtevah — pomeni višek tujega vmešavanja v notranje življenje Indonezije V to nevarno igro Je tuji vpliv angažiral skupino konservativnih političnih delavcev, finančnikov in vojaških osebnosti, katerim antikomunistična gesla služijo le kot krinka za prikrivanje povsem določenih jasen, da bi o teh trditvah mogli podvomiti. Kot enega od svojih prvih ukrepov so uporniki najavili široke koncesije tujemu kapitalu, Čeprav so cilji te avanturistične skupine v nasprotju z najosnovnejšimi interesi indonezijskega ljudstva, je povsem očitno dejstvo, da upor ni imel nika-kega odmeva izven osrednje Sumatre in delno v Severnem Celebesu, katerega povelj nik-disident je upornikom nudil podporo. Vsi ostali deli Indonezije so trdno ob osrednji vladi in soglašajo s Sukamovim programom notranje štabi lizacije, nacionalne enotnosti in neodvisne zunanje politike. Toda čeprav je ta upor po svojem obsegu le lokalnega značaja, je po svojem programu skrajno negativen in izraža določeno nevarnost, ki bi je ne mogli oceniti le kot indonezijsko nevarnost, ampak kot določeno prakso, kakršne v mednarodnih odnosih ne bi smelo biti. Gre namreč za nedopustno metodo vmešavanja v notranje življenje drugih dežel, na vmešavanje, ki ne ograža le neodvisen razvoj posameznih držav, ampak tudi same moralne temelje, na katerih temelji medn-^-odna skupnost. N. U. Španska filmska igralka Mari ja Martin tator je vedno v stiski za čas Večkrat se primeri, da obstane interpretator osupnjen in zbegan spričo zamotane tehnične terminologije, katere smisel mu je povsem neznan. Priprave za konference tehnikov trajajo večkrat zelo dolgo, kadar pa prevajalec nima toliko časa, da bi se temeljito seznanil s strokovnim besednjakom, se mora na pamet naučiti nekatere izraze in prevaja mehanično kot stroj. Ne le znanje jezikov, ampak tudi igralski dar — Zame je bilo nenavadno doživetje, — je pripovedoval neki prevajalec — ko so na neki konferenci o imunologiji delegati z mnogo razumevanja sledili mojim besedam o oci-toksicitih, adrenokortikotrop-nih hormonih in antistreptoli-zinih, o pomenu katerih nisem imel jaz niti najmanjšega pojma. Prepričal sem jih le s tem. da sem govuril hitro, gladko, zavzeto in hladnokrvno. Popolno obvladanje jezikov e premalo za interpretatorja. Biti mora še dober govornik, pa tudi več kot povprečen i-gralec. Italijanski delegat v Svetovni zdravstveni organizaciji, profesor Cremasora, je znan po tem, da ne dokončuje svojih stavkov. Ob neki priložnosti je prijel neko knjigo in končal svoj govor z besedami: — Ta dokument, ah, ta do kument, gospod predsednik...« Interpretator je kar sam dodal besede: «je velikega pomena«, Kmalu nato je pa italijanski delegat dodal; «Ta dokument, ah, gospod predsednik... ni vreden niti počenega groša.« In interpretator je te besede spet prevedel. Vendar je imel prevajalec v obeh primerih prav, ker je verno in skrbno spremljal govornikove besede in ton njegovega glasu. Znana je tudi interpretacija Pierrea Lemberta. ko je brez oklevanja verno odigral pred mikrofonom lepljiv, piskav in zatikajoč se govor nekega južnoameriškega delegata, ki je nastopil pred poslušalci na pol pijan. Andrej Višinski je veljal za najboljšega govornika v OZN. Pred leti je imel v ameriški televiziji oster govor. Njegova angleščina in njegova dikcija sta bili izredni. Vse gledalce je navdušil. — Velika škoda je, — so pisali poslušalci, — da naši državniki ne obvladajo ruščine tako dobro, kakor obvladajo Rusi angleščino. Kasneje so stvar pojasnili/ Višinskemu je «posodil» angleščino znani prevajalec George Cherry, ki bi zaradi tega kmalu izgubil službo. Težave * pregovori Prevajalec mora vedeti, da francoskemu reklu «nositi vodo v morje« ustreza rusko »nositi samovar v Tulo«, angleško »nositi premog v New-caatle« in nemško «nositi sove v Atene«. Ob neki priložnosti j« angleški delegat uporabil izraz; »Več je vredna ena ptica v moji roki, kakor pa dve na veji.« Francoski interpretator se je znašel in uporabil francosko verzijo tega izraza: «Več je vredna neka stvar, ki Jo imam, kakor dve drugi, ki ju nimam.« 2e v naslednjem trenutku pa je moral prevajalec kapitulirati; angleški delegat je namreč prislovico, ki jo je pravkar uporabil parafraziral, izjavil je: «...toda ptica na veji živrgoli bolj veselo kakor v mojih rokah.« Nevaren poklic Ob neki drugi priložnosti je zaradi podobne prislovice prišlo skoraj do diplomatskega incidenta. Sovjetski delegat je uporabil v svojem govoru rek: «Pod zidom je jegulja«. Angleški prevajalec se je precej časa mučil, preden je našel angleški izraz; «Pod skladovnico drv je zamorec.« Ameriški delegat, ki je bil črnec, je demonstrativno vstal, ker je smatral to izjavo sovjetskega delegata za osebno žalitev. Po krajšem razpravljanju in ob-jasnjevanju se je vse končalo s splošnim smehom. Ta nenavadna vrsta ljudi, ki so istočasno igralci, lingvisti, zgodovinarji, pravniki, medicinski strokovnjaki, ekonomisti in fiziki, je vedno bolj žrtev raznih duševnih obolenj. Psihiatri, ki so proučevali psihično zdravje prevajalcev, so ugotovili, da je pri njih najčešča bolezen shizofrenija, kompleksi strahu in preganjanja. Ni kdo ve kako preprosto biti teden dni »sovjetski zunanji minister«, na- Sydneya», potem osem dni a-meriški kirurg iz San Francisca, nato pa polnih 20 dni britanski atomski znanstvenik, Neredkokdaj se primeri, da se nekateri izmed najboljših interpretatorjev vžive v osebnost, ki jo tolmačijo v tolikšni meri, da nase povsem pozabijo. Takšen je bil primer z Andrejem Kaminkerjem. Ob neki priložnosti je prevajal govor nekega delegata polnih deset minut dlje, kakor pa je le-ta govoril. Ko je prevajalec končal, je prišel delegat ves togoten k njemu: — Ste mar ponoreli? Tega sploh nisem rekel! — Ne, — je odvrnil Kamin-ker mirno, — toda to bi bili morali povedati. Zaradi neprestanih duhovnih naporov in živčnega naprezanja, utrujen od neprestanega potovanja, ki ga od ponedeljka do sobote pelje iz Chicaga na Sumatro, iz Tokia v Tambuktu, ima prevajalec večkrat motnje v svojem spominu. Na splošno veselje je neki prevajalec v OZN rekel, da je treba ((sprejeti vse u-krepe za povečanje števila vdov na svetu«. Govornik je pravzaprav zahteval, naj bi takšne ukrepe sprejeli, da bi vdove zaščitili. Znano je, da običajnemu prevajalcu ni treba niti tega, da bi tekoče obvladal jezik, iz katerega prevaja. Nasprotno pa mora poznati interpretator vsak še tako neznaten odtenek jezika, iz katerega prevaja. Na mednarodnih konferencah so splošno osvojeni jeziki španščina, angleščina, francoščina in ruščina, Ce zaprosi za besedo japonski, italijanski ali sirski delegat, mora govoriti v enem od teh štirih jezi kov. Njihov naglas pa je več krat povsem nerazumljiv in tako skoraj vsak delegat posluša raje prevod kakor pa vedeti in vse razumeti. Zanj ni izbire. Razumeti mora tako indijskega, kakor brazilskega delegata, ki oba govorita angleški. Ti mednarodni prevajalci i-majo svojo lastno organizacijo. Združuje 296 najboljših prevajalcev z vsega sveta Društvo ne sme imeti nikakršnega nacionalnega obeležja. Objavili so svoj statut, ka. terega prvi člen se glasi «Clani organizacije se obvezujejo na popolno profesionalno tajnost«. Na povsem tajnih mednarodnih razgovorih, kjer odločajo o vprašanjih izrednega pomena, je razen glavnih svetovnih političnih osebnosti prisotnih tudi nekaj prevajalcev. Hkrati s prevajanjem o-pravljajo tudi vse tajniške posle. Tako so edino oni seznanjeni z največjimi političnimi dogodki in tajnostmi. Položaj prevajalcev pa b postal nenadoma zelo težaven če bi morali v kakšnih primerih nastopiti pred sodiščem kot priče. Kdo bi bil v tem primeru močnejši — profesionalna morala ali ljubezen do resnice? svojo iznakaženo materinščino. Le interpretator mora vse strokovnjakov se bodo izurile v ZDA, seveda na račun Združenih držav; Velika Britanija bo plačala le stroške za postavitev raket na oporiščih in stroške za opremo o-porišč, kar bo — po predvidenih računih — stalo kakiji 10 milijonov funt-ov šterlin-gov. Toda atomske glave, brez katerih so te rakete povsem neučinkovite in nerabne, bodo ostale v amer'ških rokah in pod nadzorstvom ameriških vojakov v nekem kraju v bližini izstrelišč. Fo-leg tega raket z atomsko gia-vo ne bodo mogli izstreliti brez predhodnega sporazuma obeh vlad, to se pravi, da se odločitev o izstrelitvi odvzema kompetenci vojaških poveljstev. V tem primeru postane skupen sklep bolj dejanska nujnost kot pravna obveznost: vsaka izmed vlad ima dejansko možnost postaviti svoj veto na enostransko akcijo druge vlade. Končno, se je angleški obrambni minister obvezal, da Velika Britanija ne bo gradila na svoj račun atomskih glav za te rakete in da bo Velika Britanija glede tega prepušče-na izključno Ameriki, ki ji bo atomske glave dobavljala. Mac Millan je s tem napravil dober posel; po prejšnjem sporazumu — na temelju katerega imajo ZDA v Veliki Britaniji svoja oporišča za a-tomske bombnike — je bila dejanska možnost za kakršenkoli tovrsten sklep izključno v ameriških rokah, ZDA so namreč imele tako bombe kot tudi letala, ki so name-njena za prenos teh bomb Ker pa je del teh bombnikov stalno v zraku in nosi stalno s seboj vodikove bombe, n britanska vlada mogla Arne-riki preprečiti, da bi ta letala svojega bremena ne ponesla nad Sovjetsko zvezo, ka dar bi Amerika sklenila kaj takega storiti. Zelo verjetno so ti pogoji, ki so za Veliko Britanijo tako ugodni, plod panike, ki so jo med Američani povzročili sovjetski sput niki. Kljub temu imajo v Veliki Britaniji glede sporazuma resne dvome in laburistična stranka je~ pretekli teden — med razpravo o proračunu za obrambo — glasovala proti njemu. Osnovne pripombe so strogo tehničnega značaja, kajti v načelu vsi soglašajo, da ni nobene razlike med učinkom vodikove bombe, ki bi jo odvrgli iz letala in med izstrelitvijo ra- iž Anna Proclemer in Giorgio Albertazzi. Njuna gledališka skupina gostuje te dni z velikim uspehom v gledališču »Verdi« kete z atomsko glavo. Nasprotno, zaradi mnogo daljšega poteka, ki ga terjajo priprave za izstrelitev rakete, bi pri izstrelitvi rakete bilo mnogo manj možnosti, da bi jo izstrelili po naključ. ju, zaradi nesporazuma ali kakorkoli po pomoti. To, kar vzbuja največ dvomov, je dejstvo, da dobava — v smislu novega- sporazuma — more povečati nevarnost, kateri bi bila sedaj podvržena Velika Britanija, ki bi pa hkrati s tem ne pridobila na večji varnosti. Obe vladi glede tega soglašata, da raketa «Thor» še ni pripravna za rabo. Mnoge poizkusne izstrelitve so odpovedale. Čeprav bi se njene sedanje pomanjkljivosti mogle odpraviti, ostaja raketa »Thor« še vedno orožje, Ki ne ustreza zahtevam: postaviti jih je namreč treba na površju, to se pravi, da jih ni mogoče skriti. Poleg tega tem raketam preveč škoduje veter in jih ne merejo izstreliti, če veje le veter, ki je količkaj močnejši od navadnega vetriča. Ker pa so kraji ob angleški obali, koder bi morala biti izstrelišča razpostavljena, znani zaradi svo. jih močnih vetrov, prinaja to dejstvo še. posebej do izraza. Zaradi tega bi v primeru vojne bile baterije raket lahko ranljive in tudi če bi sovražnik cilj zgrešil, bi se pokazale kot povsem neučinkovite. Sedaj že proučujejo bolj učinkovite rakete in baje so v njihovi izgradnj. tudi že precej daleč, in to tako v A-meriki, kakor v Vel ki Britaniji. Gre za rakete, ki so lahko skrite pod zemljo in zato ranljive le tedaj, če so neposredno zadete. Poleg tega so tudi rakete, ki jih lahko izstrelijo iz morske globine, kot na pr. raketa «Pcda-ris«, ki jo ima amernica mer-narica. Britanska laburistična stranka smatra, da bi tudi onih deset milijonov funtov šterlingov, ki Jih predvideva obrambni proračun, bilo vrženih stran, če bi jih porabili za tako malo gotovo orožje, kakršno je raketa «Thor». Se večja napaka bi po njihovem mnenju bila v tem, da bi pritegnili svetovno pozornost na oporiššča, ki bi — pa naj bo njihova bodoča vrednost kakršnakoli — ne mogla biti pripravljena pred enim ali celo dvema letoma. Laouristična stranka je zato zahtevala, naj se s konkretno gradnjo oporišč ne začne vse do tedaj, dokler ne pride do konference na najvišji ravni. In laburisti so prepričani, da bi moglo to Združenim državam nuditi potreben impuiz za čimprejšnja pogajanja s Sovjetsko zvezo. Verjetno je, da se angleška vlada zaveda vseh dejstev, ki govore proti raketi «Thor», vendarle pa angleška vlada verjetno ni hotela izgubiti priložnosti, da bi z Ameriko ne sklenila sporazuma, ki je zanjo tako ugoden. Ta sporazum bi mogel predstavljati precedens tudi za bodočo u-reditev oborožitve mnogo večjega obsega in pomena. DENIS HEALEY iiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiniliiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiMiMiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii De Filippo obišče Sovjetsko zvezo Cez nekaj dni bo Edoardo | uprizorila v sezoni 1899-19001 glasbene literature, ki je bil De Filippo odpotoval v So-1 in poslej še večkrat, zadnja vjetsko zvezo, da bi prisostvo-1 uprizoritev pa je bila leta val uprizoritvam nekaterih | 1931-32. svojih odrskih del. De Filip-pa bo spremljal neapeljski novinar Gennaro Magliulo. Naj prej se bo ustavil v Moskvi, kjer že več dni predvajajo njegovi deli «Mia famiglia« in «Questi fantasmi«. Nato bo De Filippo odšel v Leningrad, kjer bo prisostvoval premieri svoje komedije «De Pretore Vincenzo« in uprizoritvam še nadaljnjih štirih svojih del, med katerimi je tudi »Filome-na Marturano« šn «Bene mio e core mio«. Edoardo De Filippo se bo zadržal v Sovjetski zvezi le kakih 20 dni, ker mora biti 25. t.m. v Milanu, kjer bo slovesna otvoritev novega gledališča «Gerolamo» in kjer bo nastopil kasneje s svojo novo gledališko skupino. Na spomlad se bo Edoardo De Filippo podal v Pariz, kjer bo v gledališču «Sarah Bernard« nastopil v komediji «A-mour Comic«. ki jo je nalašč zanj napisal Marcel Ashard. Wagner v Po 16 letih bo ljubljanska Opera spet uprizorila Wagner. jevega ((Večnega mornarja«, o-ziroma «Letečega Holandca«, kot se to delo imenuje v dobesednem prevodu. Ljubljan- j Sedanjo novo uprizoritev so pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Ciril Debevec, in-scenator Maks Kavčič in kostumograf Mija Jarčeva. V posameznih vlogah pa bodo na premieri nastopili Daland — Korošec, Senta — V. Gerlovi-čeva, Erick — D. Čuden, Marija — B. Stritarjeva, krmar — Miro Brajnik, in Holandec — D. Merlak. Besedilo je na novo prevedel Pavle Oblak. «0hridska legcnda» v Moskvi V glasbenem gledališču Stanislavskega in Dančenka v Moskvi že več kot dva meseca pripravljajo jugoslovanski balet ((Ohridska legenda« Ste-vana Hrističa. Premiera, na katero bo povabljen tudi skladatelj, bo 12. aprila. Ze sedaj pa so zaradi priprav in pomoči povabili v Moskvo direktorja folklornega inštituta iz Skoplja in enega od članov skopljanskega baleta. Manje jugoslovanskih Zavod /.a tiskanje in izda- vietski zunanji minister«, na- ueseannii -j — j-— , - - j to 15 dni »izvoznik volue iz sk« Oper« je »Mornarja« prvič j Janje jugoslovanske sodobne pred kratkim ustanovljen v Zagrebu, bo že letos objavil več reprezentančnih del jugoslovanskih skladateljev. Za dela jugoslovanskih skladateljev vlada v inozemstvu živahno zanimanje, vendar so praktične izvedbe večkrat onemogočile težave zaradi partitur in glasbenih izdaj jugoslovanskih avtorjev. Zato je bilo na plenumu Zveze skladateljev sklenjeno, da se ustanovi tak servis. ki bi tiskal partiture domačih avtorjev. Hkrati bodo v kratkem v Beogradu ustanovili tudi biro za informacije in osrednji glasbeni arhiv z deli jugoslovanskih skladateljev. — Pobegniva raje jutri, danes imamo namreč lokotadno tortol Goriško-beneški dnevnik Enajsto leto plodnega delovanja SPD v Gorici Prosti prehod v obmejna področja omogočil večji razmah planinstva Posebno so se goriškim smučarjem priljubile Lokve, do katerih bo vozil avtobus tudi v poletni sezoni - V nedeljo so člani SPD izvolili tudi nov odbor društva Enajstega občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Gorici se je preteklo nedeljo udeležilo lepo število članov, ki so prišli k «Zvezdi», da se pomenijo o lanskoletnem delovanju društva, si začrtajo smernice za letošnje leto in izvolijo v svoji sredi ljudi, ki bodo v bodoče vodili društvo taiko uspešno, kakor je bilo vodeno doslej, la predsednišnega poročila, ki ga je imel Bernard Bratuš, smo lahlko razbrali, da je tudi v lanskem letu SPD izkoristilo nove možnosti, ki jih je dal društvu videmski spo razum o malem obmejnem prometu in večji del svojih izletov priredilo v obmejnih krajih, ki so po lepoti in bb žini našemu središču, za planince in sploh za vse ljubite lje izletov v prirodo, še najbolj pogodu. Čeprav je bilo 1957. leto, pc-sebno pa pomlad za prirejanje izletov zelo ne ugodno, vendar se je SPD po trudilo, da je, če tudi malo kasneje, vendarle organizira lo vrsto izletov, tudi masov nih, pri katerih so bili udeleženi še starejši ljudje in O' trcci. Lep uspeh je društvo doseglo skupno s sekcijo planinskega društva v Solkanu s tem, da se je domenilo za redni nedeljski prevoz smučarjev na Lokve, ki so Goričanom, tudi kot izreuno lepa smučarska in izletniška točka, najbližje. Izvedelo se je tudi, da bo podjetje Avtopromet iz Solkana vzdrževalo to progo tudi na pomlad in poletje, ko bodo Goričani prav tako radi zapustili mesto in odšli med gozdove. Predsednik društva je poudaril potrebo po še večjem vključevanju mladine v planinsko društvo. Končno se je bivši predsednik SPI"1 zahvalil vsem članom društva in posebej odbornikom za zaupanj,' in pomoč pri delu v letu 196*7. Sledilo je poročilo tajnika Mika Mermolje, ki je najprej prikazal številčno stanje v društvu, h kateremu je lansko leto pristopilo več mladincev in mladink. Skupno število izletov, ki jih je SPD lansko leto pripravilo je bilo precejšnje. Izleti so bili v bližnjo okolico, pa tudi v bolj oddaljene kraje; nekaj alpinistov pa se je lansko leto povzpelo tudi na Krn in na Triglav. Poročila sta podala še blagajničarka Iva Premru in pa gospodar Peter Čermelj, ki se je dotaknil zelo važnega vprašanja nabave novih smuči za društvo. Z izleti na smučišča Lokev, se je namreč pokazalo zanimanje za društvo posebno med mlajšimi ljudmi, ki jih te treba v društvi še vključiti. Vendar le ti s težavo pridejo do nove smučarske opreme, zato bo društvo storilo lep korak naprej, če bo, kot so se člani na občnem zboru izrekli, nakupilo vsaj nekaj oarov smuči, ki bodo sladim smučarjem za majhno odškod. ni no vedno na razpolago. Preglednika društva sta nato povedala, da je bilo knjigovodstvo društva v redu in nato so p”ešli na volitve novih odbornikov. V glavnem so bili potrjeni stari »n požrtvovalni člani društva, izvoljenih pa je bilo še nekaj novih, ki d'jo upati, da se bo SPD. ki že toliko let uspešno deluje med manjšino na Goriškem, ItllllllllinitlllMIMnilHIIIMIIIIMIIIIlillllllllMIllllllllllIllillllllllHIlIllIlItlltMllllllllMIIIIIIIIIIIII Danes seja občinskega sveta v Gorici Občinski odbor o mestnem prometu Ul. Mazzini naj bi postala dvosmerna za vsa vozila razen za težke tovornike - Novi predpisi v Ul. Boccaccio in Contavalle V ponedeljek se je sestal dbor goriškega občinskega veta, ki je pod predsedstvom uparia dr. Bernardisa najprej regledal točke dnevnega re-a današnje občinske seje in oločil poročevalce za posa-nezna vprašanja, ki bodo da* a v diskusijo občinskim sve-ovalcem. Na seji odbora so tudi go-orili o stavki uslužbencev restnega avtobusnega podjet-a, o čem^r je poročal dr. Po-erzio. Ko so na.o prešli od-iorniki na manj vazna vpra-anja, so odobrili najprej sklep izplačilu 800.000 lir za naba-•o opreme občinskega ambu-atorija in ostalih sanitetnih iradov in poleg te vsote še -šoto 650.000 lir, ki jo bo ob-ina izplačala zavodom, ki škilijo za mladoletne ljudi iz laše občine (za oskrbovanje ’ zadnjih treh mesecih lan-kega letal. Zadnji del seje. na katerem o se odborniki zadržali naj-'eč časa — razpravljali so kar lo 21. ure — je bil posvečen rprašanju mestnega prometa. Predvsem so obravnavali stanje tistih ulic, ki so najbolj prometne in ki povzročajo bodisi pešcem, kakor tudi vozačem največ preglavic in to so; Ul. Mazzini, Ul. Contaval-ie,’ Ul. Cipriani, Ul. Coccaccio in Ul. IX. agosto. Za te ulice so odborniki dali nekatere predloge in občina bo za krajšo dobo skušala ravnati se po njih, nakar se bo videlo če bi lahko prišlo do njihove popolne osvojitve. Tako naj bi se na primer v Ul. Mazzini, ki je sedaj enosmerna, dovolil prehod v obeh smereh tudi avtomobilistom in drugim vozačem, izvzemši vozače velikih tovornikov, vendar pa se v tej ulici vozila ne bi smela zaustavljati oziroma se tam prehitevati. V Ul. IX. Agosto, naj bi prepovedali zaustavitev avtobusov za daljši č“.s Kakor 10 minut. Prav tako naj bi v Ul. Boccaccio prepovedali I puščati kolesa na pločnikih in { isto naj bi se prepovedalo tudi v Ul. Contavalle. Odbor je sklenil nadalje sprejeti še nekatere ukrepe v korist mestnega prometa. Pod okriljem ZSPD v Gorici priredijo slovenske žene v nedeljo 9. marca ob 16.30 v PROSVETNI DV ORANI v GORICI proslavo MEDNARODNEGA PRAZNIKA ŽENA Na programu bodo pole^ priložnostnega govora nastop baletne skupine iz baletne šole, recitacije in nastop pevskega društva iz Sovodenj. Na proslavo so vabljeni vs\ predvsem pa žene in dekleta s podeželja in iz mesta. Pridite v čim večjem številu! v bodoče še bolj uveljavilo in svoje vrste še pomnožilo. Prva seja novega odbora je bila sinoči zvečer. V nedeljo popoldne j“ mnogo članov SPD odšlo na prvi pomladanski izlet h Kekčevi koči, kjer so se v veseli družbi vsi zelo prijetno zabavali. Včeraj na prizivnem sodišču Popolno zadoščenje gradeškemu trgovcu Včeraj sta bila na prizivnem sodišču v Gorici dva procesa; v prvem so obravnavali priziv gradeškega 'rgovca Ni-cole Mattesicha, ki se je pritožil zoper razsodbo tržiške-ga okrajnega sodnika, v drugem pa goriškega mesarja Francesca Frausina. Nicolo Mattesicha. ki se je po zadnji vojni preselil iz Pulja v Gradež, je sicer tržiška sodnija 10. avgusta lansko leto oprostila, toda gradeški trgovec s formulacijo, da je o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov, m bil popolnoma zadovoljen, zato je vložil na go-riško sedišče priziv. Mattesich je bil v Tržiču sojen zato, ker se je nekega dne na Ribjem trgu spozabil nad mestnim stražnikom Guglielmom Degrassijem in ga v prepiru brcnil. Do prepira pa je prišlo, ker je mestni stražnik trgovca opozoril, naj pri sklepanju kupčij z domačimi ribiči toliko ne vpije, ker pač ni sam To je šlo Mattesichu na živce in je policaja celo o-kregal. Ta pa ne bodi len je stopil do orožnikov in trgovca, ki naj bi hotel z njim tudi fizično obračunati, prijavil. Goriško prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Suich, je zadevo še enkrat pregledalo in ugotovilo, da ni dovolj dokazov, da bi se mogel Mattesich obsoditi, zato ga je popolnoma oprostilo, ker ni sploh storil kaznivega dejanja. Nekoliko je prizivno sodišče upoštevalo tudi priziv goriškega mesarja Francesca Frausina iz Ul. Leopardi 11. Tega je goriška okr sodnija lanskega marca meseca obsodila na 10 mesecev in 20 dni zapora ter plačilo sodnih stroškov, ker je z raznimi nepremišljenimi kupčijami popolnoma zapravil svoje podjetje in ker ni vodil knjigovodstva, kakor predpisuje zakon. Frau. sin je sicer prva leta po najemu mesnice v središču Gorice imel precej dobička v trgovini, toda zdi se, da je mož pre-hitro in preveč lahkomiselno vlagal bančna posojila v mesnico, ki jo je moderno opremil in se tako po nepotrebnem zadolžil in končno tudi šel v »tečaj. Zaradi slabega gospodarjenja ga je okrajni sodnik obsodil na o mesecev in 10 dni zapora, prav isto kazen pa mu je naložil, ker ni vodil računovodstva. Prizivno sodišče pa je le upoštevalo, da mož ni namerno slabo gospodaril, ampak, da je bil pri vsem dokaj naiven in nepremišljen, zato mu je zmanjšalo prvotno kazen na polovico, to je na 5 mesecev in 10 dni zapora. Nezgoda jug. državljana s kolesom Včeraj je prišel po opravkih v Gorico Karel Reja iz Kozane v Brdih, V Ul. Leoni pa se je ob 13.30, ko je hitel s kolesom proti središču mesta, nenadoma prevrnil in se pri padcu tako hudo poškodoval, da so morali bližnji poskrbeti za njegov prevoz v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili potrebno pomoč. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bilo v Gorici ob 12.30 uri 14 stopinj C, ob 5. zjutraj pa —3 stopinje C. Uspela stavka uslužbencev ATA Ker je ravnateljstvo nepopustljivo in je poklicalo na pomoč uslužbence iz drugih pokrajin, se bo stavkovno gibanje nadaljevalo Včerajšnja stavka uslužbencev avtoprevozniškega podjetja ATA iz Trsta,, ki vzdržuje mestni avtobusni piomet je popolnoma uspela. Tako ro sporočile sindikalne organizacije m notranja komisija podjetja. Uslužbenci ATA v Gorici so stavkali v ponedeljek od 7.30 do 8.30 in zvečer od 19.30 do 20.30, v istem času so stavkali tudi včeraj zjutraj in zvečer. Da bi ravnateljstvo podjetja razbilo akcijo uslužbencev, ali ji dalo vsaj manjši pomen, je pripeljalo v Gorico osebje iz drugih pokrajin, tako, da je bil avtobusni promet v mestu v napovedanih urah v glavnem neprekinjen. Toda prav zaradi takšnega postopanja ravnateljstva so uslužbenci ATA V dogovoru s sindikalnimi organizacijami sklenili, da bodo nadaljevali s stavkovnim gibanjem v prihodnjih dneh. Kot znano je prišlo do stav. ke zaradi nerazumevanja, ki ga je pokazalo ravnateljstvo do najvažnejših problemov, ki tarejo uslužbence podjetja in ki so že več časa na dnevnem redu, pa ne more priti do njihove rešitve, po krivdi ljudi v vodštvu podjetja. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo, 16. marca ob 10.30, v šolskih prostorih v Ul. Ran-daccio roditeljski sestanek, na katerega so vljudno vabljeni vsi starši, ki imajo svoje o-troke na tej šoli. «»—-i Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Dzungla nepomirljivih)), J. Milles. VERDI. 17.00: »Premlatite jih brez usmiljenja!«, Edmun 0’Brien. VITTORIA. 17.15: «Calle major)) Jose Juarez in B. Blair. CENTRALE. 17.00: «Qgrlica orne sfinge)), K. Hildegard in Ivan Bezny. MODERNO. 17.00: «Tolpa poštenjakovi). Kino v Tržiču EXCELSIOR. 16.00: «V blatu predmestja*, J. Casseveres S. Peitier. AZZURRO. 17.30: «Tajtun na Magasakiju*, D. Darieux, J. Marrais. PRINCIPE. 17.30: «Karavana proti Zapaidu*. Fier Parker m K. Crowey. Cinemascope. Technicolor. DEŽURNA LEKARNA S OZ. OK Svetovno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah Tretjo zlato kolajno za Finsko je osvojil Hakulinen na 15 km Dosedanji prvak Norvežan Brenden šele 22. ■ Najboljši Srednjeevro-pejec je Francoz Nlermet, najboljši Italijan pa Steiner LAHTI. 4 — Na svetovnem smučarskem prvenstvu v klasičnih disciplinah je Finska V današnjem teku na 15 km o-svojila že tretjo zlato kolajno po teku na 30 km in po kombinaciji. Današnji zmagovalec je Veikko Hakulinen, 33-letni gozdarski svetovalec in eden največjih smučarjev sedanjega časa. Hakulinen se je prvič uveljavil 1. 1952, ko je v Oslu osvojil olimpijsko prvenstvo v teku na 50 km. L. 1954 je v Falunu postal svetovni prvak v teku na 15 km. v tekih ir. 30 in 50 km pa je bil drugi. Sodeloval je tudi v zmagovu: finski štafeti 4x10 km. L. 1956 je -v Cortini osvojil prvo mesto v teku na 30 km, drugo v teku na 50 km, četrto v teku na 15 km in bil je tuii član štafete 4x10 km, ki je osvojila drugo mesto. Letos v Lahtiju je bil v teku na 30 km šesti. Za današnji tek ni bil med favoriti predvsem zaradi njegovih let in razmeroma kratke proge, ki zahteva večjo hitrost. Na drugo in tretje mesto sia se uvrstila sovjetska tekmovalca Kolčin m Šeljukin, na četrto Šved Jernberg, medtem ko je bil dosedanji prvak na 15 km Norvežan Brenden šele 22. Glavna borba za prvo mesto se je odvijala samo med Ha-kulinenom in Kolčinom. Rusa Kolčin in šeljukin sta vodila do prvih 5 km. Med petim in osmim kilometrom pa je Hakulinen po-jačal tempo in prehitel najprej Šeljukina in nato še Kolčina. V drugem delu proge jp še povečal svojo prednost m le v zaključni fazi je Kolčin nekolike zmanjšal svoj zaostanek. Hakulinen je imel precejšnjo orientacijsko prednost, ker je starta! za Kolčinom. Od srednjeevropskih tekmovalcev je bil tudi danes najboljši Francoz Mermet s 16. mestom, med Italijani pa je bil najboljši Steiner z 19. mestom. Ostali Italijani so se uvrstili takole: 20. De Do-rigo, 36. De Florian, 42. Schenatti, 45. Compagnoni. 58. Fattor. VRSTNI RED NA CILJU: 1. Hakulinen (Fin.) 48’58”3, 2. Kolčin (SZ) 49'11”8, 3. Selju-kin 49’29”4, 4. Jernberg (Sved.) 49’39”6, 5. Brusveen (Nor.) 49’ 50"3, 6. Terentjev (SZ) 49’53”7, 7. Viitanen (Fin.) 49’53”8, 8 Larsson (Šved.) 49'58”5, 9. A-nikin (SZ) 50’05”1, 10. Haemae-lainen (Fin.) 50’15”1, 11. Ku-zin (SZ) 50’28”, 12. Tiainen (Fin.) 50’34”7, 13. Rasanen (Fin.) 50’44”2, 14. Larsson Danes posluje ves dan in ponoči lekarna VVilla San Giu.. sto, Korzo Italia 102, tei. 31-52, iiiiiiiiHiiiiiiiiiiinmimiiiimiimiimitiMiiiiiiiuiimmi ........... Bolgarski košarkarji na Montebellu Stock-CDNA 57:53 (25:40) Nešportno obnašanje gledalcev, sodnikov in igralcev številnih grobih prekrškov med igro je bilo izključenih 5 domačih igralcev rn trije najboljši v gostujoči ekip:, kar je domačim omogočilo, da so nadoknadili razliko in v zadnjih sekundah odločili srečanje v svojo korist Vsakemu pravemu športniku je bilo samo žal, da se je tekma, ki se je tako lepo začela in ki je obetala lepo športno manifestacijo, končala tako nešportno. Največjo krivdo nosita prav gotovo sod. nika, toda tudi gledalci niso brez nje. Vsekakor velja, da je bolje nič, kot pa taka prijateljska srečanja im še to, da je včasih bolje izgubiti, kot pa zmagati za vsako ceno. STOCK: Damiani (2), Jurman. Cavaz..on (8), Natali (3), Steffe (1), Cesoutti (12), Por-celli (21). Montgomery (7), DTorio (3). Perissimotto. CDNA SOFIJA: Marcov, To. tev (19), Asenov (2), Cvetkov (15). Kolarov (8), Benev (15), Ivanakiev (2), Stoikov (2), Do-nev, Georgijev. Pred okrog 300 gledalci, je bilo sinoči v športni palači na MonleDellu mednarodno košarkarsko srečanje med domačo ekipo StoCk m ekipo CDNA iz Sofije, ki je na čelu bolgarske druge lige. V gostujočem moštvu sta nastopila tudi dva člana bolgarske državne reprezentance, branilec Totev in napadalec Cvetkov in še nekaj drugih dobrih igralcev, med katerim: bivši reprezentativec Asenov. Tekma je v prvem polčasu bila dovolj zanimiva in gostje so v vseh pogledih prevladovali na igrišču, tako da so polčas zaključili z rezultatom 40:25 v svojo korist. Toda ze v tem delu igre je prišlo do nekaterih neumestnih izpadov gledalcev m do nekaterih sodniških odločitev, ki so slabo vplivale na igralce in seveda tudi na igro samo, ki je v drugem poičasu popolnoma degenerirala. Domači _ in gostujoči sodnik sta začela soditi vsak na svojo roko in vsak v korist svoje eikipe. Zaira d i (Sved.) 30’45”6, 15. Vaisanen (Fin.) 50’50”5, 16. Mermet (Fr.) 56’52”8, 17. Kondakov (SZ) 51’01”7, 18. Grahn (Sved.) 51’ 09”3, 19. Steiner (It.) 51’29”5, 20. De Dorigo (It.) 51’37”2, 21. Groenningen (Norv.) >l’38”fi, 22. Brenden (Nor.) 51’56”8, 23. Werner (Vzh. Nem.) 51’58”I, 24. Jensen (Nor.) 52’02”3, 25. Andersson (Sved.) 52’11”1, 26. Larsson (Sved.) 52’12’0, 27. Ar betz (Fr.) 52’12”5, 28. Nedgaar den (Nor.) 52’15”8, 29. Kocher (Sv.) 52’28”, 30. Teply (CSR) 52’49”. BOKS «Ace» Armstrong boksar meseca za NBA MILWAUKE, 4. — Zaradi o-mejene aktivnosti večjega dela boksarjev, je NBA vnesla v mesečne lestvice le malo sprememb. Za »boksarja mesece* je izbrala boksarja srednje kategorije «Ace» Armstronga zaradi njegove zma- ge nad Charlom Josephsona. NBA je tudi pozvala svetovnega prvaka težke kategorije Pattersona na borbo za naslov z zmagovalcem dvoboja Fol-ley - Machen. SALT LAKE CITY, 4. — Gene Fullmer, bivši svetovni prvak srediue kat. je premagal po točkah Mila Šavagea. NOGOMET Marjanovič dobil 15 dni dopusta TURIN, 4. — Trener Torina, Moša Marjanovič, je dobil 15-dnevni dopust in je odpotoval v Jugoslavijo. Dopust je dobil na podlagi zdravniškega spričevala, po katerem naj bi bil potreben počitka zaradi telesne izčrpanosti. Vodstvo kluba zavrača govorice, ki so se ze pojavile in po katerih naj bi Marjanovič zapustil službo trenerja ter zagotavlja, da se bo pravočasno vrnil na svoje služheno mes*o. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Dinamo prevzel vodstvo z zmago nad Hajdukov^ I. povratno kolo v prvi conski ligi BEOGRAD, 4. — V 16. kolu jugoslovanske nogometne lige sta bila v središču pozornosti zagrebški in beograjski derbi. V prvem je Dinamo visoko premagal Hajduka (4:0), v drugem pa sta se stara rivala Partizan in Crvena zvezda razšla z neodločenim rezultatom 2:2 Dinamo se je z zmago povzpel na prvo mesto na lestvici, sledi pa mu Partizan s točko manj. Največje presenečenje kola predstavlja nedvomno zmaga Veleža v Novem Sadu nad Vojvodino, čeprav so bili domačini ves čas v premoči, medtem ko je imel Velež eno samo priložnost za gol in jo tudi realiziral z Mujičem. Slabo igro brez gola sta nudila Budučnost in Beograd, Spartak; pa je prinesel dragoceno točko iz Skoplja proti Vardarju, čeprav bi po prikazani igri zaslužil obe. V Splitu je Split zasluženo premagal sarajevskega Železničarja, tekma med Radničkim in Zagrebom pa ni bila odigrana. Rezultati: Vojvodina - Velež 0:1, Partizan - Crvena zvezda 2:2, Vardar - Spartak 1:1 (0:1), Split - Železničar 2:1 (0:1), Dinamo - Hajduk 4:0 (1:0), Bu-dučnpst - Beograd 0:0, tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIMIIIIlUlItlinillHIIIIIIlUfllllllllllllUIIIMIHMIIIIIIIllllllllllllllllllllllIlllllHIHIMtHIMMIiniFIllllllll Italijansko košarkarsko prvenstvo Zmage vodečih na in poraz Stocka v V ženski A seriji si je ekipa Stock že zagotovila prvo mesto Lestvica: Dinamo Partizan Vardar Radnički C. zvezda Železničar Hajduk Beograd Split Budučnost Vojvodina Velež Spartak Zagreb 16 10 2 4 33«* » 16 8 5 3 30:22 ® 7 5 * 19:£ i 8 2 5 36:21 1» 5 7 4 22:23 » « 3 7 30:S 6 3 7 29:29 » 5 5 6 19:22 » 7 1 8 20:23 4 7 5 17:21 6 2 8 27:24 » 6 2 8 23:27 » 3 2 9 aI:S 3 4 8 16:31 1 16 15 16 16 16 16 16 16 16 16 16 15 ačele cof V nedeljo so se spet » prvenstvene tekme v pnn '•“j, ski ligi. Odred je zaradi P*", cenjevanja nasprotnika “S bil proti Jadranu točko u ^ mariborski Branik, pa 1 m Ljubljani zasluženo prek1 Ljubljano z 2:1. Ostali rezultati: Reka - 1 tilac 2:0, Šibenik -stroj 2:0, Trešnjevka - * lac 4:0, Lokomotiva - Seg 1:1. Uljanik - Orient 1:0. Lestvica: „„ „ u Reka 14 11 2 1 39. j Lokomotiva 13 10 3 0 32. g 14 9 1 4 25:15 » 13 8 1 4 37:?1 t 14 6 2 6 22:18 ’ 14 5 3 6 18:16 14 5 3 6 19-22 l2 14 6 0 8 27:28 ' 14 5 2 7 21:24 « 14 5 18 18;» j, 14 4 2 8 16-5J , 14 4 1 9 14-3* t 14 2 3 9 21-31 7 13:32 * Trešnjevka Branik Odred Šibenik Elektrostroj Ljubljana Tekstilac Segesta Orient Uljanik Ja Iran Metalac 14 3 4 17. kolo italijanskega košarkarskega prvenstva Prve serije je potekalo brez večjiu presenečenj, čeprav so morale kar tri od vodečih ekip nastopiti na tujih igriščih in proti razmeroma močnim nasprotnikom. Simmenthal je v Can-tuju premagal Oransodo, Vir-tus pa Ignis v Varese, kjer pa je naletel na zelo močan odpor. Še tež;o borbo je vadila ekipa Motdmormi V Rimu proti Stelli Azzurri, kjer je zmagala le za dva koša razlike. Nepričakovano, zato pa toliko bolj pomembno zmago je dosegla ekipa Livorna proti Benelliju v Pesaru. In ker je na svojem igrišču tudi Pavia premagala ekipo Stock iz Trsta, je borba za obstanek v Prvi seriji postala še bolj zanimiva. V njej so direktno angažirane ekipe Roma, Livorno, Pavia, lahlko pa se zgodi, da zaide v smrtni ples tud: Stella Azzurra. Poraz ekipe Stock ni bil povsem nepričakovan ir. že sam rezultat dokazuje, da je bila borba odprta in negotova vse do zaključne faze, ko sta morala dva najboljša tržaška i-gralca, Montgomery in Cescui-ti, zaradi osebni prekrškov zapustiti igrišče, kar je domačim omogočilo zmago v zadnjih minutah igre. potem ko so Tržačani še vodili s 56:54. Rezultati: Motomorim-*Stei. la Azzurra 50:48, Simmentha'-Oransoda 78:56, I.ivorno-*Bc-nelli 61:58, Virtus-*Ignis 78:70 "Gira - Roma 75:57, "Pavia -Stock 60:55, Lestvica: Simraen. 17 16 17 15 17 10 17 10 17 9 9 8 .17 8 17 17 17 17 1 1261 931 33 2 1184 923 32 7 1050 967 27 7 1029 1024 27 8 1011 1016 26 8 1154 1181 28 9 1141 1124 25 8 9 1044 1063 25 6 11 1003 1057 23 4 13 840 1022 21 4 13 888 1108 21 3 14 871 1066 20 V ženski A seriji se eno kolo brez sprememb. V vseh srečanjih so zmagale favoritinjo in ekipa Stock še veuno vodi s (očko naskoka pred ekipo Udinese. Lokalni derby v Trstu med ekipama Stock in Vi rt us Motom. Gira Benelli Oransoda 17 Ignis V. 17 Stook Stella A Pavia Livorno Roma CMM je bil zelo borben in zanimiv posebno v drugi polovici, čeprav se je zaključil s predvideno zmago državnih prvakinj. Toda košarkarice Krožka trgovske mornarice so nudile močan odpor nedvomno boljšim nasprotnicam in, v sredini drugega polčasa so imele prvakinje samo štiri koše prednosti. S to zmago si je ekipa Stock že zagotovila prvo mesto, tudi če bi v zadnji tekmi prvenstva prihodnjo nedeljo proti Fiatu v Turinu izgubila, ker ima že zdaj znatno ugodnejši količnik v koših in jc ekipa Udinese tudi še s tako izdatno zmago nad Mantovo. ne bi mogla prehiteti čeprav bi dosegla enako število took. Ekipa CMM pa bo morala v nedeljo na svojem igrišču proti Bkipi Autonomi zmagati za vsake ceno. če bo hotela ostati v A seriji. Rezultati: *Stock-CMM 44:35, Fiat-*Standa 53:44, "Fari Mani. - P. Messma 36:25, Udinese -*OMSA 50:39, ‘Autonomi Chlorodont 49:39. Lestvica: Stock Udinese Fiat Faenza Autonomi Standa Chlorodont 17 Mantova 17 CM Merc. 17 P. Messina 17 Lestvica: 17 16 17 15 17 13 17 10 17 9 17 1 854 571 33 2 710 659 32 4 729 597 30 7 592 622 27 8 607 549 26 5 12 637 722 22 5 12 630 750 >2 5 12 586 707 22 4 13 693 741 21 3 14 583 803 20 Rezultati 15. kola moške A ser'je: ‘Libertas Liv.-Ravenna 66:35 'Udinese - Reyer 49:38, 'Itala - Reggiana 38:32, Gor -ziana - 'Riv. Torino 49:45, *Pe-trarca - Tosi Legnano 57:35. KINOPROSEK-KONTOVEL predvaja danes 5. t. m. ob 19.30 uri Metro film: „R0D ZMAJA" (La stirpe del Drago) Igrajo: KATHARINE HEPBURN in W ALTER HUSTON Gorizia-na 15 11 4 794 713 26 Reyer 15 10 5 802 749 25 Udinese 14 9 5 696 633 23 Petrarca 15 8 7 753 661 23 Tosi Legn. 15 7 8 733 781 22 Reggiaina 15 7 8 689 764 22 Itala 14 7 7 629 651 21 Ravenna 15 6 9 688 728 21 Riv Torino 15 5 10 733 825 20 L. Livorno 15 4 11 696 748 19 Rezultati 14. kola moške B serije: Zandonai 'Ferrar 1 61:54, S. Agostino . 'Safog Gor. 46:39. 'Sangiorgese - Bas-sano 50:40. 'Acegat - D’Ales-sandro 55:49. Don Bosco je počival. Lestvica: D’Aless. 13 10 Don Bosco 13 9 S. Agostino 13 9 Acegat Zandonai Safog Gor. Bassano Cus Ferr. Sangiorg. 14 14 13 13 13 14 3 659 562 23 4 719 616 22 4 656 597 22 8 735 676 20 8 612 679 20 7 650 666 19 8 590 617 18 8 612 694 18 4 10 662 788 18 V nedeljo 9. marca bo prvenstvo v moških serijah prekinjeno. Šah v Sarajevu SARAJEVO, 4. — V ljevanju šahovskega prven Jugoslavije so bili doseženi slednji rezultati: _ Mat*1 6. kolo: Bogdanovič^-novič remi, Trifunovič -čevič remi, Matulovič ' J go-remi, Čirič - Vukovič 1? -jpi, frevski - Karaklajič 5.«. Janoševič - Lukič 1:9, . lov - Puc remi. Cuderm*^ Milič remi, Ivkovič - P’*0-«)! mi. Djuraševič - Gligoric t j 7. kolo: Karaklajič ..* prek., Milič - Trifunovič ‘gjj. Vukčevič - Djuraševič 0:L , gorič - Sofrevski 1:0. * gj. Cuderman prek., Ivkov ■ ^ kolov remi. Lukič - ,a oše vič remi, Matanovič - «e- vič 0:1, Vukovič - IvkoVk mi. 0 Prekinjene partije Pre$.jii kol: Trifunovič - Kara* ^ 1:0, Mautolič - Milič Repkov - Dimc (1. kolo) * raklajič - Čirič remi, ” Cuderman 1:0. Jc, 8. koio: Čirič - Ivkovič P j,, Bogdanovič - Vukovič Janoševič - Dimc pTek-, lovič - Matanovič prek-, - -lov - Lukič 1:0, Cuderm^c Ivkov remi. Trifunovič rpmi. Diurasevic - Mihč p g,, Sofrevski - Vukčevič red11, raklajič - Gligorič prek- Odgovorni urednik STANISLAV RENK® frit Tiska Tiskarski zavod ŽT* ' - J&m m Oncinah predvaja danes 5. t. m. Vistavision v z začetkom ob 18- 9r' barvah film: «ZDRAVNIK NA ODPRTEM MOR# Igrajo: DIRK BOGARDE. BRENDA DE BANZI® VLADIMIR BARJOL ALA 15. poglavarja. »Praviš, da je moral moj prednik med prostake?* se je čudil Ibn Tahir. «DA. Ni bil vreden, da postane fedai.* Sulejman je vzel s police lepo zlozeno belo haljo, bele ače in bel fes. »Pojdi v umivalnico,* je pozval Ibn Tahirja. šla sta v sosednji prostor, kjer je bila kamnita kad tekočo vodo. Ibn Tahir se je hitro okopal. Sulejman mu je ročil obleko in Ibn Tahir je smuknil vanjo. Vrnila sta se v spalnico. Ibn Tahir je dejal: «Oče mi je izročil pozdrave za vrhovnega daj misliš, da bom lahko stopil predenj?* Sulejman se je posmejal. «To misel si kar iz glave izbij, moj dragi. Leto dni sem : tukaj, pa še danes ne vem, kakšen je. Nihče od nas iencev ga še ni videl.* »Potemtakem ga ni na gradu?* »Tu je. Toda nikoli ne zapusti svojega stolpa. Bos ze se išal. In to take, da se ti bodo čeljusti razklale od začude-ia Dejal si, da si iz Save. Jaz pa sem iz Kazvina doma.* Ibn Tahir si ga je bil medtem pozorno ogledal. Lepšega iladeniča si skoraj ni mogel predstavljati. Rasti je bil sloke at cipresa. Obraz mu je bil ostro izklesan, vendar prikupen, ica porjavela od sonca in vetra. Skozi temno polt je promila zdrava rdečica. Oči so mu bile žametno rjave. Zrle so z rlovskim ponosom v svet. Rahel puh mu je poganjal pod nosom in okrog brade. Ves izraz je izdajal pogum in drznost. Ko se je nasmejal, je pokazal vrsto krepkih belih zob. Njegov smeh je bil odkrit, malce porogljiv. Toda to ni odbijalo. «Kakor kakšen pehlevan iz .Knjige kraljev’,* je pomislil Ibn Tahir. Dejal je: «Opazil sem, da so vam vsem obrazi nekam ostri in trdi, kot da bi vam bilo trideset let. A po rasti brade bi vam jih prisodil komaj dvajset.* Sulejman se je posmejal. Odvrnil je: »Počakaj štirinajst dni in tudi ti ne boš nič drugačen od nas. Pri nas ne nabiramo cvetja in ne lovimo metuljev.* «Nekaj bi te rad vprašal,* je povzel Ibn Tahir. «Prejle sem videl doli, kako so bičali ob steber privezanega človeka. Želel bi vedeti, kaj je zagrešil, da je zaslužil tako kazen.* »Hud zločin, moj dragi. Bil je kot spremljevalec dodeljen karavani, ki je potovala v Turkesten. Gonjači niso bili izmaliči in so spotoma pili vino. Ponudili so ga tudi njemu in on ga je sprejel, čeprav ga je bil Seiduna najstrože prepovedal.* ♦Seiduna prepovedal?* se je začudil Ibn Tahir. »Saj izhaja prepoved že od Preroka in velja za vse vernike!* «Ti tega še ne moreš razumeti, moj ptiček. Seiduna lahko dovoli in prepove, kar hoče. Mi, izmailci, smo dolžni ubogati samo njega.* Ibn Tahir se je začudil. Nekako tesno mu je bilo pri duši. Poizvedoval je dalje. »Prej si dejal, da so mojega prednika poslali med prostake. Kaj je neki takega zagrešil?* »Govoril je o ženskah in zelo nespodobno.* «Ali je prepovedano?* «Najstrože! Izbrana četa smo in ko bomo posvečeni, bomo neposredno služili Seiduni.* »V kaj bomo posvečeni?* »Rekel sem ti že; v fedai je! Ko bomo končali šolo in prestali izpite, bomo dosegli to stopnjo.* »Kaj je to: fedai?* »Fedai je izmailec, ki je pripravljen, da se brez spraševanja žrtvuje na ukaz vrhovnega poglavarja. Če pri tem pogine, postane mučenec, če izvrši težavno nalogo in ostane živ, napreduje v daija in še više.* * «Kar čujem, mi je povsem novo. Misliš, da bo pre- izkušnja zelo težka?* »O tem ni dvoma. Sicer bi se ne pripravljali nanjo sleherni dan od zore do mraka, šestorica jih je pod bremenom že omagala. Eden se je zrušil mrtev na mestu, pet jih je pa samih prosilo, da jih uvrstijo med prostake.* »Zakaj niso rajši odšli z Alamuta, kot da so se tako ponižali?* «E, moj dragi, z Alamutom se ni šaliti. Kdor je enkrat na gradu, ne more po svoji želji živ z njega. Preveč je tajnosti tod okrog a • • • V sobo so prihrumeli učenci. Mimogrede so se bili umili v umivalnici in se tako pripravili za večerno molitev. Velikan skoraj za glavo višji od Ibn Tahirja se je zavalil na posteljo poleg njegove in dejal: «Jaz sem Jusuf iz Damagana. Nisem slab človek. Toda ne bi svetoval nikomur, da bi me izzival ali se norčeval iz mene. Me bos že se spoznal.* Pretegnil je svoje mogočne ude, kot da bi hotel s tem podkrepiti svoje besede. Ibn Tahir se je nasmehnil. »Slišal sem, da si največji in najmočnejši med učenci.* Velikan se je bliskovito vzravnal. »Kdo ti je to povedal?* »Sulejman.* Razočaran se je Jusuf vnovič zleknil. Mladeniči so se muzali. Obeida je stopil pred Ibn Tahirja in razklenil svoje zamorske ustnice. Dejal je: »Kako ti je kaj všeč pri nas, Ibn Tahir? Seveda, ti je govoriti, ko si komaj prišel. Toda ko boš štiri j,il na gradu, kakor sem jaz, se ti bo razkadilo vse, kaf od zunaj prinesel s seboj.* «Ali ste slišali tega čmoritca?* se je posmehnil V «Komaj je pomočil svoj kljunček v alamutsko ine hoče dajati nauke drugim!* & J* »Mar naj jih dajem tebi, ki si zabit kot teslo-* razhudil Obeida. «Mir, bratci!* je zarohnel Jusuf s svoje P08' itelje- resno' dajajte slabega zgleda novincu!* širokopleč mladenič s krivimi nogami in licem, se je približal Ibn Tahirju. »Jaz sem Džafar Iz Raija,* se je predstavil. sem leto dni in če boš potreboval kakega pojasni pouka, me kar vprašaj.* Ibn Tahir se mu Je zahvalil. Drug za drugim so i učenci k njemu in se mu predstavljali. Afan, A tod« Omar, Abdalah, Ibn Vakas, Halfa, Sohail, Ozaid, Arslan ... Končno je stopil predenj najmanjši. »Jaz sem Naim izpod Demavenda,* je dejal. Vsi so se zasmejali. v got1' »Nedvomno eden izmed demonov, ki prebivajo se mu je porogal Sulejman. . Naim ga je jezno pogledal. stvS^Jll »Veliko imamo šole,* je nadaljeval, »in mnogih moramo učiti. Ali poznaš naše učitelje? Oni, ki te -j® „r j« « sprejeti, je častiti dai Abu Soraka. Slaven misiJ0 ^ je učeč prepotoval vse dežele islama. Seiduna na1^ sye postavil za predstojnika. Uči nas zgodovino Preroka ^ $1 mučencev, ki so padli za izmailsko stvar. Foleg tog nico in pesništvo v domačem jeziku pehlevi.* • (Nadaljevanje >l