0& S»h%OhCU>
Pred nami je 8. marec — dan, ko se spominjamo vseh delovnih žena v družini, podjetju, domovini in na svetu sploh. Kljub naporom, da bi zadostili ustavi in zakonu, ki ščiti mater, še vedno najdemo žene, ki delajo i> nočni izmeni, in matere, ki z »atomsko brzino« tečejo z dela domov, v jasli, k raznim tetam in babicam po otroka, da nastopijo svojo drugo izmeno v gospodinjstvu. Praktično res nimajo dovolj časa za sebe, za svoje izobraževanje, za kulturno in športno udejstvovanje, še manj pa, da bi posvetile sebi kakšno urico tega vedno »manjkajočega časa«.
Se vedno je premalo aktivnih žena v organih delavskega samoupravljanja. Posebno še v današnjem času stabilizacije, ko bi marsikatera žena predlagala pameten predlog, saj so žene, posebno Slovenke, znane kot varčne in dobre gospodinje, ki znajo obračati dinar v času današnje draginje.
delavski svet je razpravljal
V kakšne integracije?
Informacijo o integracijah bodo poslali v obravnavo celotnemu kolektivu — Izstopili smo iz Poljoprivredne banke — Sprejet je predračun stroškov Izobraževanja, ki znese 5.186.220 dinarjev
Na seji dne 2. februarja je delavski svet najprej pregledal koliko sklepov iz preteklega leta še ni bilo uresničenih. Ugotovi! je, da ni takšnih, ki niso v izvrševanju.
Nadalje je poslušal utemeljitev za sklenitev pogodbe o združevanju ?redstev z italijansko tvrdko VELO 1(1 Poslovnim združenjem Orbital v Zvezi z izdelavo in montažo indu-
• Gradisova nagrada
Osnutek pravil za »Gradisovo nagrado« oziroma »diplomo« je bil
graciji s podjetjem Stavbenik iz Kopra ter imenoval posebno komisijo za izdelavo ustreznih elaboratov.
Nadalje je vzel k znanju še poročilo o integracijskih gibanjih na področju Maribora in na Koroškem ter sredstva_ s katerimi bodo enote raz-podprl stalisce, naj se pogovori na- p0iagale za stanovanja, velja še nadaljujejo.	dalje enak postopek, tj. da enota
Za združevanje sredstev za stano- odobri posojilo posamezniku ali skle-
Kljub gornjim naštetim dejstvom pa dajemo v naši državi velik poudarek politični, ekonomski in družbeni enakopravnosti žene in matere. V tem smo dosegli že velike uspehe in lahko trdimo, da smo v tem pogledu daleč pred državami, ki so bolj razvite od nas Koliko žena je še po svetu, Ici nosijo najtežje breme, nimajo pravice do svobode govora in svojih zahtev„ morda niti pravice misli. Nihče nima zanjo lepe besede, niti uvidevnosti, pozna le svoje delo, ki ga mora opraviti kot robot — avtomatično, brezciljno.
V našem podjetju je zaposlenih 515 žena ali 9,5 #/o od celotnega števila zaposlenih. Seveda tu smo v manjšini, vendar moramo vedeti, da naša dejavnost r> glavnem predstavlja le težka zidarska in tesarska dela, poleg teh pa še ostala. Žene pridejo v naši dejavnosti v poštev kot inženirji, tehniki, administratorji, knjigovodje in še pri drugih fizično lažjih poklicih.
Ob njihovem prazniku želimo vsem ženam, naj bo S. marec res praznik veselja in radosti, pomagajmo jim, kjer se le da, saj z dobro in vedro besedo dosežemo več, kot pa z ukazi in trmoglavostjo.
Vsem ženam v podjetju pa želimo v krogu svoji h 'sodelavcev obilo zdravja, zadovoljstva in dobrega počutja.
Nuša
atrijskih hal po posebnem 'sistemu, f3*1 J83 J “J3 " "JLni	n n °n vanisko gradnjo sprejemajo občine ne o dodelitvi stanovanja iz dela
P° daljši obravnavi je soglašal, da Se Pogodba lahko sklene.
Jubilej
glavnega
direktorja
tab. Tudi v našem časopisu je bilo o tem že pisano. Končno besedilo pravil je delavski svet sprejel. Prav bi bilo. da bi pravila kmalu uporabili za kakšen primer in spodbudili člane delovne skupnosti k delu, za katerega se dajejo še posebne nagrade.
samoupravne in družbene dogovore, sredstev, pogodbe ali odločbe pa bo Ker rešujejo naše enote stanovanj- do izstavljene preko splošne službe ska vprašanja samostojno, bodo
to je sprejel predlog, da se začne postopek za spremembo pravilnika o delovnih razmerjih glede dolžine rednega letnega dopusta.
Glede na to, da nastajajo nujni primeri za nabavo osnovnih sredstev, je DS zaradi nemotenega po-
zato tudi same sklepale omenjene sporazume o združevanju sredstev za gradnjo, stanovanj in o solidarnostnih skladih v posameznih ob- —. .	.	_ .. .	,
J cinah. Zato naj delavski sveti enot © IZStOp IZ »PO!|ODanKe« Center za izobraževanje	je pred-	dajo soglasje k sklenitvi takih določil predračun stroškov	izobraze-	govorov	in tudi neposredno sodelu-	V	nadaljevanju	seje je delavski
vanja za leto 1973 v višini	5.186.»-0	jejQ pri	združevanju sredstev stano-	svet	razširil predmet poslovanja gle-
a111- kar predstavlja okrog	2,5' n od	vanjske	graditve na teritoriju obči-	de	projektiranja	objektov (indu-
podjetja, dodeljeno stanovanje pa bo slovanja sklenil, da se smejo takšne predano v upravljanje naši stano- nabave opraviti med sejama rlelav-
vanjski enoti.
Ni še dolgo od tega, ko je naš glav-* direktor ing. Hugo Keržan prejel ls°ko priznanje — Kraigherjevo navado, ko se že približuje drugi slo-e?nosti in 60. letnici svojega rojstva. Nagrajenec in slavljenec inženir Jugo Keržan, ki bo 8, marca izpolnil ®stdeset let življenja, je izrazit zgled t*°Veka, čigar delo in obdobje, v ka~ ^ rem je deloval, bo ostalo v zgodo-- lPi Gradisa zapisano z neizbrisnimi , kami. čeprav je v kolektivu poznan ot »Hugo Škrti«, je vedno in ob ^sakem času, v povprečno 6000 član.
kolektivu, vedno znal presodijo’ kaj je kolektivu v korist in kaj ni.
, al je bil čas, ali posamezno obdob-Vja Gradis še tako težko, je vselej o. del, kaj mora in kaj je kot glavni c Jktor, kj mu je kolektiv zaupal to govorno nalogo, dolžan storiti, n Je§ov° delo v podjetju se v glav-šj 0me.iuje na strokovno področje,
, ..Posebno v letih, ko je kot šef grad,' gJa pri izgradnji HE Moste, šef d ;r jšča velike koksarne v Zenici, jjktor operativnega sektorja, vlo-u yse svoje sile za hitro, uspešno in pa .tetno dokončanje objektov. Vse Zr J® bilo podkrepljeno z velikim ■n‘lern' Pa tudi s čutom pravično-]Qvln Perspektivnega gledanja na do-pa®ne.probleme v našem poslovanju, jjjadi na ljudi, kar je prav tako eno Če(l J znamenj človekove veličine, pa osji-	Se ie včasih v polemičnem in
etn dvoboju spoprijemal s sogo-
predvidenih osebnih dohodkov. Delavski svet je zahteval, da naj bo na prihodnji seji poročilo o kadrovski problematiki v podjetju.
Inventurna komisija je obširno poročala o popisu sredstev, terjatev in obveznosti v podjetju po stanju na dan 31. decembra 1972. Po obravnavi je delavski svet odobril ugotovljene inventurne razlike ter. odredil, da se preknjižijo na izredne izdatke oziroma dohodke.
• Integracijska gibanja
Za integracijska gibanja v gradbeništvu je bilo v zadnjem času veliko slišati. Glavni direktor je seznanil delavski svet z razgovori glede združitve podjetij Gradis, Primorje in Slovenija ceste, ki že sedaj delujejo skupno pri prevzemanju del za nizke gradnje z dogovorom o poslovno tehničnem sodelovanju in z imenom GAST.
Delavski svet je sklenil, naj informacijo o tem pošljejo v obravnavo celotnemu kolektivu, da bo mogoče na tej širši osnovi voditi nadaljnje pogovore o združitvi.
Nato je delavski svet sprejel k znanju, da tečejo razgovori o inte-
vorniki, vendar pa nikoli ni prešel meje človekovega vrednotenja in dostojanstva sodelavcev.
Ing. Hugo Keržan je tudi eden izmed tistih direktorjev, ki je vsesko: zi zagovarjal in utrjeval delavsko samoupravljanje. Ob takem sodelovanju in razumevanju smo lahko samoupravljanje utrjevali vse do današnjega dne, ko bodo delavci v okvirih samoupravnih sporazumov lahko odločali o jutrišnji usodi svoje temeljne organizacije združenega dela in preko teh o usodi Gradisa in celotne samoupravne družbe.
Posebno zaslugo mu moramo priznati za usklajevanje interesov posameznikov s skupnimi interesi, kar je v integrirani delovni organizaciji, kot je Gradis, včasih težko doseči. Pred sabo je imel le skupne interese in le redkokdaj se je zmotil. V času njegovega vodstva so se pota slovenskega gradbeništva cepila, križala in razširjala. Metode in tehnologija dela so se bogatile z izkušnjami gradbenih strokovnjakov in Gradis je vedno korakal v prvih vrstah slovenskega gradbeništva. Tako je bilo izven podjetja, tako je bilo tudi v kolektivu. Čeprav so se mnenja med seboj kresala, je bila njegova smer vseskozi ravna in zagotavljala nenehen razvoj, ki ga z ničemer ni mogoče obiti ali obrniti.
Njegov praznik sovpada s praznikom naših žena, zato ga bomo lahko tem slovesnejše proslavili.
Ob njegovem visokem jubileju mu vsi iskreno čestitamo z željo, da bi še vrsto let tako uspešno vodil krmilo Gradisovih kolektivov, istočasno pa mu kličemo še na mnoga leta!
L. C.
ne, kjer je sedež enote. Kar zadeva strijski, stanovanjski, gostinski). Na-
skega sveta, vendar samo do skupne kvote 200.000 din. Na prvi naslednji seji pa se morajo vse nabave predložiti v potrditev delavskemu svetu. Za to pa je pooblastil posebno štiričlansko komisijo.
Končno je delavski svet sklenil, da bo podjetje izstopilo iz članstva »Poljoprivredne banke« v Beogradu.
Z. R.
Sindikalni odbor podjetja je za povišanje osebnih dohodkov
Na zadnji seji Gradisovega sindikalnega odbora so razpravljali med drugim tudi o osebnih dohodkih v letu 1973. Ker pričakujemo v letošnjem letu stagnacijo realnih osebnih dohodkov, se bodo nominalni osebni dohodki povečali najbrž le za toliko, kolikor se bodo povečali življenjski stroški (12—14 °/o). Ker se ostala gradbena podjetja že pripravljajo na dvig obračunskih osnov, je tudi ncš sindikalni odbor predlagal zvišanje osebnih dohodkov.
Dvignili bomo najnižjo obračunsko osnovo za približno 12 °/o, in sicer nižjim kvalifikacijskim skupinam več, višjim pa manj. Najvišje obračunske osnove za individualne izvršilne organe pa bomo obdržali na sedanji ravni, oziroma jih uskladili, za ostala delovna mesta pa bi razvrstili obračunske osnove po analitičnih ocenah delovnih mest.
Na sestanku so razpravljali tudi o stanovanjskih razmerah delavcev in o njihovi prehrani. Namesto da bi se razmere v zadnjih letih izbolj-
šale, so ostale na istem, ponekod pa so se celo poslabšale. Ljubljana še danes nima menze pa tudi Celje ne (morda pa bodo počasi le spoznali, da je tudi prehrana važna). Kar se Ljubljančanov tiče, so si prehrano delno uredili preko obratov družbene prehrane, vendar hrana dostikrat ni zadovoljiva, zato bo treba v bodoče pokazati malo več volje za ureditev tega problema, kontrolirati kakovost hrane in tudi posredovati, če bo potrebno. Skoraj po vseh gradbiščih so sicer delavcem zagotovljeni topli
obroki, treba pa bo bolj paziti tudi na kaloričnost, saj z nezadovoljivo prehrano ne škodimo samo delavcu, ampak tudi podjetju. Tolikokrat govorimo o fluktuaciji, le malokrat pa omenjamo pri tem, da marsikdo ne bi odhajal iz Gradisa, če bi mu nudili malo več — ne samo denarja, temveč tudi boljše življenjske razmere.
Glavni direktor inž. Hugo Keržan je predlagal, da bi se na eni naslednjih sej dogovorili tudi za zvišanje posojila za stanovanjsko gradnjo, saj današnja vsota 5 starih milijonov v primerjavi z zvišanimi cenami v teh letih ne pomeni veliko.
Predstavniki sindikata so govorili tudi o integraciji. V današnjih časih je ta potrebna, podjetij, ki so po dejavnosti podobna nam in ki nam tudi drugače ustrezajo, pa je v Sloveniji precej.
Tečajniki — »profesorji« iz Maribora
mm B a	v ■ m 0
stihije na področje cen
Predsedstvo republiškega odbora sindikata je ugotovilo:
Družba kot celota, delovni kolektivi in vsi delovni ljudje so z veliko vnemo in zaupanjem sprejeli ukrepe, ki naj zagotovijo bolj stabilna družbenoekonomska gibanja. Zlasti ukrepe, ki so bili sprejeti za odpravo nelikvidnosti, saj so v delovnih kolektivih povečali zaupanje delavcev, da bomo odločneje odpravljali dosedanje napake.
Po sprejetju samoupravnih sporazumov je gibanje osebnih dohodkov v skladu s predpostavkami ekonomske politike. Zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da so v zadnjem času vse pogostnejši ukrepi nekaterih delovnih kolektivov in družbenopolitičnih skupnosti, ki vidijo edini izhod iz svojih posamičnih težav v dviganju cen, v dodatnem obdavčevanju posameznih proizvodov itn. Smatramo, da morajo biti ukrepi za doseganje stabilizacije uskladeni in javno dogovorjeni. Pri vseh ukrepih je nujno treba računati z vsemi možnimi posledicami.
Predsedstvo republiškega odbora se pridružuje opozorilom, ki so bila izrečena na seji biroja, predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ in ki ugotavljajo stvarno nevarnost takega enostranskega ukrepanja. Zato poziva organizacije in organe sindikata, da se na področjih svojega delovanja zavzamejo za preprečevanje stihije v ukrepih delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti, storilo pa bo to tudi samo na nivoju SR Slovenije in zveze.
Še vedno močna fluktuaciia
Lani je bilo v našem podjetju zaposlenih povprečno 5404 delavcev, od tega jih je 384 v inozemstvu. Ce pogledamo njihovo dejansko izobrazbo, lahko ugotovimo, da je med nami 2733 delavcev, ki nimajo popolne osemletke. Samo z osnovno šolo je 819 delavcev, s kvalifikacijo pa 1197 delavcev. Visoko kvalifikacijo ima 176 zaposlenih, srednjo šolo 309 ljudi, dokončano višjo šolo 36 ljudi in dokončano visoko šolo 89 ljudi. Torej imamo veliko nekvalificiranih delavcev, kar je glede na specifičnost stroke razumljivo, drugače pa imamo največ tesarjev in zidarjev (32 °/o). Povprečna starostna struktura je taka: 31 “/o je starih manj kot 25 let. 27,4 % pa od 25 do 35 let. Ostali (41,6 °/o) so stari nad 35 let. Ce pogledamo še narodnostno strukturo: Slovencev je 46,1 %>, Hrvatov 22,6%, Srbov 11,9% in 19,4 % ostalih.
V našem podjetju precej govorimo o fluktuaciji delovne sile. Kako je bilo lani? Sprejeli smo 1762 delavcev, 1815 pa jih je iz našega podjetja odšlo. Vzroki za odhod si slede takole: največ je bilo samovoljnih prekinitev, nekateri so zapustili naše podjetje iz družinskih vzrokov in pomanjkanja stanovanja, nekateri pa so delovno razmerje prekinili že v poskusni dobi. Precej je tudi takih, ki jim pri nas osebni dohodki niso dovolj veliki. 75 delavcev je odšlo iz našega podjetja po volji delovne organizacije. Največ je odšlo nekvalificiranih ljudi, precej pa tudi polkvalificiranih in kvalificiranih.
Večina naših delavcev je na delovnem mestu toliko oddaljena od svojih stalnih bivališč, da se dnevno ne morejo vračati domov. Zato ima 3175 delavcev začasna prebivališča v naših samskih domovih. 1015 delavcev se vozi na delo z medmestnimi in mestnimi avtobusi ali vlaki.
Prehrano si naši obrati organizirajo na dva načina: v lastnih kuhinjah ali v tujih obratih družbene prehrane. Lastne kuhinje imajo samo PE- Maribor, Nizke gradnje in Jesenice. Cena za tri dnevne obroke v teh je od 11 do 13 dinarjev.
K dobrem standardu sodi tudi urejeno stanovanjsko vprašanje. Primerno urejena stanovanja ima 5178 zaposlenih, neprimerno pa 124. Med nami je tudi 54 podnajemnikov. Imamo 14 samskih domov, v katerih je 1911 ležišč, kar pa je še vedno premalo. Imamo tudi nekaj delavskih naselij — trajnejših stanovanjskih provi-zorijev. Nekateri so dobro urejeni in vzdrževani,, nekateri pa tudi ne.
Perspektivni in akcijski program predvidevata izboljšanje kadrovske strukture v korist kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov. Tako je naše podjetje lani štipendiralo na višjih in visokih šolah 59 študentov, na srednjih šolah pa še 78 dijakov. Učencev imamo 323, v večernih šolah pa se šola 82 zaposlenih.
Za poklice ozkega profila je bilo organiziranih 11 raznih oblik izobraževanja, tečajev pa se je udeležilo 190 kandidatov. Imeli smo tudi tečaje za t. i. interne poklice: KV tesarje, zidarje, betonerje itd. Tako je bilo za poklice širokega profila organiziranih 14 tečajev, na katerih je bilo 147 kandidatov. Velik poudarek smo dali tudi dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih in specializaciji. Raznih oblik takega izobraževanja se je udeležilo 203 članov kolektiva, imeli pa smo nekaj seminarjev tudi za inženirje, tehnike in delovodje. Med to vrsto izobraževanja sodijo tudi strokovne ekskurzije. Tako so si nekateri ogledali Djerdap, gradnjo olimpijskega naselja v Miinchnu. podzemno železnico v Budimpešti, največ pa je bilo ekskurzij na domača delovišča.
Varčnimi), a ne na rovaš OD
Predsedstvo sveta ZSJ je na svoji sep razpravljalo o cenah in ostro obsodilo poskuse zviševanja cen	skuse je označilo
kot protistabilizaci j o. Predsednik sveta ZS.‘ m Petrovič je navedel prve konkretne uspehe pri uresničevan, a stabilizacijske politike, in to: znatno poravnane obveznosti družbenopolitičnih skupnosti do gospodarstva in tudi poraba se je na mnogih področjih zmanjšala. Poudaril pa je, da akcija varčevanja ne sme iti samo na račun osebnih dohodkov, temveč jo je treba razširiti tudi na stroške poslovanja in na racionalnejše gospodarjenje.
Teh nekaj tednov nazaj so bili po naših enotah pripravljeni občni zbori sindikatov, na njih pa naj bi pregledali delo izvršnih organov te organizacije v zadnji mandatni dobi, treba pa je bilo tudi izvoliti nove izvršne odbore, pravzaprav celotna nova vodstva osnovnih sindikalnih organizacij. Čeprav ni lepo, da o sebi grdo govorimo, moramo vseeno ob tej priložnosti nekatere opomniti, da sindikalna organizacija obstaja tudi takrat, kadar je neposredno ne rabimo; torej, če že včasih kaj zahtevamo od nje, potem menda vsaj toliko zasluži, da pridemo na njene občne zbore, ki so enkrat na leto; v nekaterih enotah (npr. Centrala) se je namreč zgodilo, da ob prvem sklicu ni bilo sklepčnosti.
Na občnih zborih je prišlo na svetlo precej problemov, ki nas tarejo. Tako v Celju na primer še vedno nimajo zadovoljivo urejene prehrane zaposlenih in zavedajo se, da je zgraditev menze res že prava nujnost. Ivan Butina pa je predlagal, da bi delovni čas pozimi skrajšali, poleti pa nadomestili te ure s podaljšanim delovnim časom. Ivanka Pogačnik je opozorila na precejšnje povečanje bolniškega staleža. Treba bo uvesti strogo kontrolo nad bolniki. Na tem občnem zboru so izvolili naslednji izvršni odbor: predsednik je Drago Herman, člani pa Silvo Božič, Albin Breznik, Jožo Jularič. Savo Zarin, Janko Aker-man, Franc Škrabi. Marija Verbič. Oto Logar, Husein Sljivar, Rudi Lukner in Stevan Spasojevič.
0 Vsaka TOZD svojo OSO
Na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije Centrale, Biroja za projektiranje, UDD in USH so ugotovili, da bi iz nje morali nastati dve osnovni organizaciji. Rajko Zupančič je dejal, da v zadnjem času skoraj vsa teoretična dela govorijo o tem. da mora imeti vsaka TOZD svojo OSO. V našem primeru ima namreč projektivni biro čisto drugačne naloge kot centrala. Nekaj nalog pa bodo lahko skupno reševali. Lojze Cepuš je ob tej priložnosti dejal, da bi se na enem naslednjih sestankov morali pogovoriti o vlogi centralnih služb v Gradisu. Inž. Reja pa je prikazal potrebo po profesionalnem sindikalnem funkcionarju. Za delo v sindikatu ni nihče več tako zainteresiran, ker mora to delo opravljati poleg svoje službe, kar vzame dosti časa. V izvršni odbor Centrale, UDD in USH so izvoljeni inž. Franc Hren. Slavka Gradi-šar, inž. Janez Pogačnik, Nuša Piškur, Matija Krnc, inž. Janko Strajn-šak, Dora Klemenčič, v IO Biroja za projektiranje pa Osvin Novak, inž. Toš Kitek, Franc Lesar, Ivica Zorko, Majda Satler.
Poslovna enota Ljubljana je na sestanku precej časa posvetila stanovanjskim zadevam Alojz Turel je predlagal, da se stanovanjska problematika rešuje načrtno, po pravilniku in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Inž Štefan Mesarič je povedal, da teče akcija za povečanje stanovanjskega prisoevka od 4 do 6 odstotkov in da se bo namenila polovica teh sredstev za izgradnjo najemniških stanovanj. Franjo Kuhar je na sestanku vprašal, zakaj toliko delajo na terenu in tako malo v sa-
Janez
Mezek
50-letaik
Janez Mezek se je rodil v Gaberku, le 10 km iz Škofje Loke. Poljansko dolino je vzljubil še kot otrok, zato je tudi sedaj noče zapusiti. V njej je preživel vse vesele in žalostne dni svojega življenja. Iz rodne vasice se vsak dan vozi na delo v Škofjo Loko, kjer je na našem obratu zaposlen na delovnem mestu kurjača.
Pred zaposlitvijo v našem obratu je bil zaposlen v tovarni furnirja v Bodovljah, ki je bila pod okriljem Jelovice. Čeprav je bil tu na delovnem mestu delovodje, je moral iz zdravstvenih razlogov na manj odgovorno delovno mesto. Izbral je naš obrat v’ Škofji Loki, kjer že dvanajst let skrbi, da naše delavce na obratu ne zebe tudi v najhujšem mrazu. Svoje delo opravlja marljivo in vestno.
Ob njegovem jubileju mu želimo sreče in osebnega zadovoljstva ter da bi še dolgo delal z nami.
Sodelavci
mi Ljubljani. Inž. Mesarič mu je odgovoril, da pač ne smemo zahtevati del samo v Ljubljani. Tov. Nur-kič je zopet odprl problem pomanjkanja lahke mehanizacije na gradbiščih. Novi izvršni odbor: predsednik je Alojz Kepic, člani pa so Marija Lisjak, Andrej Pa j tak, Martin Golnar, Stane Zvonar, Franc Kalšan, Valent Petrič, Vinko Sabol, Miha Kavka. Milena Bergant, Mile Lac-menovič, Marko Burazer, Ivan Štabe, Janez Bukovec, Mirko Novak.
0 Delo je treba iskati
Tako so poudarili na občnem zboru na gradbenem vodstvu v Mariboru. Martin Zajšek je opozoril ob tej priložnosti, da so bili lani najslabši rezultati gospodarjenja. Poleg iskanja dela moramo začeti tudi z večjim varčevanjem, sindikat pa bi moral tudi bolj vplivati na organe samoupravljanja pri tem. Lozinšek je opomnil navzoče, da gradbišča skoraj nikoli ne obiščejo funkcionarji sindikata, kar bo tudi treba popraviti, Veit pa je bil mnenja, da komisije HTV delajo preveč togo, premalo vzgajajo in svetujejo ljudem. V izvršni odbor so izvolili Alojza Botulina. Cirila Bruslja, Vehbija Čeritia. Franca Čontalo. Slavka Ker-mela, Janeza Kuharja, Romana Mernika, Jožeta Pečka, Viktorja Pernata, inž. Mira Primorca, Evo Radej, Franca Ščavničarja. Antona Škergeta, Alberta Špindlerja in Alojza Topolovca. Predsednik je inž. Miro Primorec.
Na občnem zboru Nizkih gradenj so poudarjali, da je treba predvsem skrbeti za standard delavcev. Tako bodo morali čimprej urediti prehrano na Pobrežju. Na gradbiščih pa naj bi tudi organizirali predavanja o samoupravnih pravicah in dolžnostih delavcev. Na splošno pa so se vsi strinjali, da bi morali biti masovni sestanki bolj pogostni. Za predsednika novega izvršnega odbora so izvolili Ferda Kranerja, za člane pa Iva Krštinca, Lovra Baš-neca, Slavka Berliča, Andrejo Černivec. Antona Domanjko, Lenarda Hranjeca, Franca Klančarja, Franca Kuharja, Feliksa Simoviča in Silvo Škreblin.
0 Kaj je s stanovanji
Tudi v Ravnah na Koroškem so razpravljali o stanovanjskih problemih zaposlenih. M, Orlič je menil, da največ takih, ki potrebujejo stanovanja, nima še velikih družin; ker so to mladi zakonski pari. zato bi bilo prav, da bi zgradili blok z manjšimi stanovanji. Tov. Sampl pa je na sestanku poudaril, da bi mladini v podjetju morali pomagati, da se organizira, da tudi v družbenopolitičnem delu sodeluje. Za novega predsednika izvršnega odbora so izvolili Bogomirja Gabrovca, za člane pa Edvarda Babiča, Karla Bučka, Adolfa Hanžeta, Franca Grubelnika, Adrijo Djuretiča, Ivana Grab-
nerja, Filipa Havleta in Stanko Kovačič.
Na sestanku osnovne organizacije enote Ljubljana-okolica so sklenili, da bodo čimprej poskrbeli za stanovanja v Tomačevem, v katerih so naši delavci. V novi izvršni odbor pa so izvolili Ernesta Gomboca, Franja Krznarja, Mehmeda Kadiriča, Osmana Bilanca. Marijo Kocjančič, Safeta Ferizoviča in inž. Marjana Sosiča.
V	obratu gradbenih polizdelkov so mladi ustanovili svojo mladinsko organizacijo in vsi so na sindikalnem občnem zboru to toplo pozdravili. Za vnaprej jim bodo pomagali pri delu, kot prvo pa jim bodo priskrbeli prostor, kjer se bodo lahko mladinci zbirali in delali. Nov predsednik izvršnega odbora sindikata je inž. Marko Primožič, člani pa so Franc Duh. Jernej Fortuna, Angelca Kardoš, Franc Mandeljc. Anton Pogačnik.
0 Mladino v samoupravne organe
V	mariborskih kovinskih obratih so tudi sklenili, da bodo mladino bolj pritegnili k delu v samoupravnih organih podjetja, tov. Nipič pa je zahteval, naj podjetje prepreči ustanavljanje lastnih delavnic v posameznih enotah, ker so bili za tako delo ustanovljeni obrati. Njihov novi predsednik osnovne sindikalne organizacije je Janez Raušl, člani odbora pa so Ljuba Požar, Marjan Hernec, Anton Stražar, Anton Viš-ner, Jože Fajfer, Kristina Gerovac, Zmago Gomzi in Vlado Žunko.
V	železokrivnici se zaposleni pritožujejo. da gretje v proizvodni hali ni zadovoljivo, Sklenili so, da bodo uredili v hali centralno kurjavo, obenem pa halo tudi z vseh strani zaprli. Predsednik novega izvršnega odbora je Mirko Amidjič, člani odbora pa so Marija Fišer, Ivan Lukman, Slavko Matijevič in Ante Milkovič.
Merlakevih
šestdeset
let
Lepa navada se je ustalila med nami, da se ob večjih jubilejih naših sodelavcev spomnimo nanje in jim vsaj s skromnimi besedami izrazimo naše veselje, da so med nami, in jim sporočimo naše čestitke. Ta mesec imamo nekaj jubilantov in med njimi je tudi Marjan Merlak, ki praznuje svojih šestdeset let življenja.
Pri Gradisu je že 27 let in tudi kvalifikacijo železokrivca si je pri nas pridobil. Najprej je delal na avtocesti Ljubljana—Vrhnika, nato v Litostroju, pa v Vuzenici, Kopru in Zalogu, sedaj pa dela že štiri leta v ljubljanski železokrivnici. Tu se dobro počuti, vendar ne bo več dolg0 vsak dan med nami, saj odhaja že letos v pokoj. Tak »odmor« si je Y vseh teh letih dela po terenu tudi zaslužil. Doma ima dva otroka in tako bo lahko delo v železokrivnici zamenjal za igro z vnučki.
Ob njegovi šestdesetletnici mu vsi želimo še veliko zdravja in še veliko let.
L-

V KORAK Z MODERNO
v zadnjih letih se je gradbeništvo v Jugoslaviji zelo razvilo ln nastalo je veliko novih gradbenih podjetij. Med njimi je sicer nekaj takih, ki nam ne povečujejo ugleda. Na splošno pa smo Jugoslovani znani kot dobri gradbeniki. Na vseh celinah sveta smo že pokazali svoje graditeljske sposobnosti. Proste zmogljivosti v gradbeništvu izvažamo v druge države. Gradbena podjetja zaslužijo vsako leto okoli dvesto milijonov dolarjev. Na licitacijah v drugih državah vse pogosteje zmagujejo jugoslovanska podjetja. Tako smo gradili tudi del olimpijskega naselja v Miinchnu. Tudi doma imamo precej objektov, ki jih radi kažemo tujcem. To so predvsem veliki, zahtevni objekti, da pa se pri stanovanjski gradnji bolj slabo odrežemo, pa tudi ni skrivnost. Naše podjetje se ukvarja z objekti nizke in visoke gradnje, vsekakor pa zanj velja predvsem vse najboljše. V tujini imamo svoja obrata, ki dobro poslujeta in kvalitetno delata, doma pa smo tudi eno najboljših gradbenih podjetij. Na lovorikah pa vseeno ne moremo sedeti in treba je misliti tudi naprej. Kako bo naše podjetje nadaljevalo svojo pot, predvsem v sedanjih razmerah stabilizacije, smo vprašali predsednika odbora za razvoj ing. Jožeta Uršiča.
■	Tudi mi smo vključeni v stabilizacijske procese v gospodarstvu. Kako se to pozna v našem podjetju?
■	Tudi nas se je prijela. Sicer se nismo imeli česa bati, saj smo vedno poslovali po predpisih in tudi drugače dobro gospodarili. Kljub temu pa ukrepi le ostanejo ukrepi in treba je pač paziti, koliko naredimo, koliko zaslužimo in kam trošimo. Naš glavni direktor pravi: »Trošimo samo toliko, kolikor zaslužimo.«
■	Ali pri tem mogoče zanemarjamo druge pobude?
Bi To ravno ne, zdi se mi pa, da manjka pri nas podjetnosti. Da stojimo trdno le na svojih nogah, je prav, vendar je današnji razvoj gospodarstva tak, da je včasih potrebno tudi tveganje. Premišljeno tveganje nam včasih lahko tudi koristi.
■	Tudi o integracijah se dosti sliši. Kaj pa mi?
HI Kar prepozno smo se vključili v ta proces. Integracije so že sedanjost, ne bodočnost. Tu ne gre samo za hudo konkurenco, ki sili podjetja, da se združujejo in tako postanejo močnejša. Gre tudi za čisto materialno plat. Če hočemo graditi velike stvari, in to mi kot podjetje predvsem za nizke gradnje tudi delamo, moramo imeti dobro mehanizacijo dovolj strokovnega kadra; vse to imamo lahko le, če združimo sile. V raznovrstnih integracijah moramo najti svoje mesto. Tudi v Sloveniji konkretno imamo take, s katerimi bi se lahko tesneje povezali — Stavbenik, Konstruktor in drugi. Najti moramo prave in trajne vezi. Vsi pa bi se morali zavedati, predvsem tisti, ki so proti integracijam, da pri tem ne gre za »pohrustanje« malih, ampak gre za enakopravno povezavo v eno močnejšo delovno organizacijo.
■	Kaj pa mislite o naši razvojni službi?
■	Pri nas se pozna, da smo bili brez razvojne službe nekaj let, brez nje pa si danes res ne predstavljam napredka nekega podjetja. Razvojno-organizacijska služba je zaenkrat še reven dojenček. Nimamo dosti kadra, nimamo dosti in dovolj velikih prostorov. Tisti, ki v tem že delajo, so na takem delovnem mestu premalo časa. Počasi pa bo že šlo. Pri tem delu moramo upoštevati, da razvoj ne pomenijo samo dobri stroji, mehanizacija itd., ampak predvsem človek. Stroji zastarajo, vedno jih je treba nadomeščati z modernejšimi, če hočemo biti uspeš-
ni, pri ljudeh pa je drugače. Kadri so torej glavno bogastvo razvoja. Pri vsem razvoju pa moramo upoštevati še nekaj: sami sebe moramo temeljito izprašati in se poučiti o tem, kje pravzaprav danes naše podjetje je, kaj je v resnici doseglo. Ko verno to, šele lahko planiramo vnaprej.
■	Kako pa bo potem z razvojem našega podjetja?
■	Težko je vedeti, kako bi bilo najbolj prav za naprej.
Področje razvoja je tako obsežno, da bo moral odbor
za razvoj ogromno delati. Gre za organizacijski del razvoja in za tehnični del. To pa sta dve precej različni polji. Kako bo v našem podjetju? Komercialo moramo narediti komercialo, ker prave komerciale z modernimi prijemi nimamo. Vse delamo še po starem. Kot zelo solidno gradbeno podjetje potrebujemo tudi dinamično komercialo. Pri osebnih dohodkih pa tole: ukrepi za delitev osebnega dohodka bi morali biti taki, da bi delavce stimulirali, vendar to ne bi morali postavljali na prvo mesto, ostale vidike vzpodbud pa zanemarjati. Veliko govorjenja je tudi o TOZD. Te ne bi smele imeti samo političen pomen, v njih obstojih je treba iskati pravi gospodarski smisel.
■	To je bila bolj organizacijska plat razvoja Kaj pa tehnična?
B Naš sistem stanovanjske gradnje bi morah se izpopolniti in veliko graditi. Čedalje več je montažne gradnje in mi jo imamo, dobičkonosno pa je samo takrat, kadar gradimo na velikih kompleksih, veliko objektov. Potrebujemo velika gradbišča. Trenutno delamo na sistemu 100'Vn montažne gradnje. Tako bomo našo stanovanjsko gradnjo še bolj izpopolnili.
Morali pa bi poskrbeti, da bi se rešili problema, kje dobiti surovine. Manjkajo nam gramoznice itd. Ze prej sem rekel, da je pri razvoju treba tudi precej korajže. Pri razvoju podjetja pa moramo upoštevati tudi tisto, kar že imamo. Kovinski Obrati v Ljubljani in Mariboru so zametek zelo kvalitetne perspektivne osnove in pomoči naše gradbene industrije. Na splošno pa moram samo to še poudariti, da bo treba čimprej začeti z ingeneeringont: Kako — to bo treba pa še precej razmišljanja in dela.
Nada Gašpir
Koristno in zanimive
V Radovljici se je končal seminar za tehnično ekonomski strokovni kader — Udeležilo se ga je 325 članov kolektiva
Hotel Alpe Adria v Radovljici, kjer so bili seminarji
Center za izobraževanje je predanim mesecem pripravil seminar, ki ie bil namenjen našim delovodjem, tehnikom, inženirjem in tudi ekonomistom, Njegov uradni naslov je bil: Politika podjetja kot skupnosti temeljnih organizacij združenega dela. Seminar smo organizirali s pomočjo visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru V štirih dneh in petih skupinah so se zvrstila predajanja dr. Janka Kralja (Uvod v politiko podjetja; Filozofija in politika Podjetja; Strategija in struktura), Profesorja Franja Periča (Politika TOZD; Parkinsovi zakoni in Petrov zakon), Rajka Zupančiča (TOZD v Praksi, samoupravni sporazum z ozirom na oblikovanje medsebojnih odnosov), Leopolda Ilovarja (Kompleks Politike podjetja), Leona Repovža (Uporaba določitvenih šahovnic v gradbeništvu), Rudija Rozmana (Informacijski sistem za poslovne odločitve), Lojzeta Cepuša (Praktično delo in perspektive informativnega oddelka v Gradisu), Roberta Ceglarja (Medsebojni odnosi), Toneta Martin-ska (Poslovanje z gradbeno mehani-zacijo), ing Dušana Sodnika (Ponudbe, obračun, [»kalkulacije v luči Perspektive), ing Franca Roškarja in “Janeza Škofiča (Varstvo pri delu) in Zadana Sevnika (Trdnost betona in Pjegove značilnosti).
Dr, Janko Kralj nam je podal osnove politike podjetja. Njegova Predavanja so nam predstavila, kaj Podjetje kot organizacija združenega dela pravzaprav je. Podjetje nasploh jjc smatra za temeljno celico družbenega gospodarstva, organizirano zaradi pridobitvene dejavnosti in zadovoljevanja potreb, V njem delavci samoupravno odločajo in proizvajajo 0Z opravljajo dejavnost za trg in ob Prevzetem tveganju ustvarjajo vred-n°sti. ki so predmet delitve in ponovnega vlaganja v poslovanje, Take s,Plošne temeljne značilnosti podaji3 veljajo tudi za naše podjetje Pridobit,vena dejavnost, tveganje na l§u, samostojnost in obstoj v obliki Pravne osebe. Obstaja pa tudi vrsta Posebnosti, Podjetje je sedaj skupnost temeljnih organizacij združene-dela. Osnovne principe poslovanj3 podjetja smo spoznali prav na Pa„em zimskem seminarju. S poj-
posamični pokazatelji pa prikazujejo stopnjo uspešnosti le, če so povezani med seboj in tu nastopajo danes t. i, šahovnice kazalcev. O teh je v Radovljici predaval mag. oec. Leon Repovž, strokovni sodelavec na visoki ekonom^o komercialni šoli v Mariboru.
O informacijskih sistemih za poslovne odločitve je predaval mag. oec. Rudi Rozman, Skušal je opisati osnove informacijskega in ravnalne-ga sistema poslovanja podjetja. Pomembnost informacij in ravnanja je vedno večja. Zato je seminariste seznanil s fizičnim, operativnim, proizvodnim, ravnalnim in informacijskim sistemom ter njihovo mesebojno povezanostjo. Nadaljevanje tega predavanja je pripravil Lojze Cepuš, ki je informacijski sistem prikazal v ožjem smislu kot informiranje in sa-moupravljavsko komuniciranje. Prikazal je možnosti neposrednega informiranja v Gradisu in potrebo po dobri organizaciji informativnega oddelka, ki naj bi zaposlenim nudil pravočasne in zanimive informacije, navzven pa sliko o delu našega podjetja in naših ljudeh.
Gradisov psiholog Robert Ceglar je v predavanju »Medsebojni odnosi« so jih seminaristi izpolnili ob kom skušal opozoriti na pomen človeške-cu seminarja.	§a, faktorja ^ podjetju. Nakazal je
Kljub temu organizacijah
mom poslovanja podjetja je dr. Kralj opredelil delovanje podjetja v času, obsegu in prostoru, v katerem ljudje s svojim delom, izkušnjami in znanjem proizvajajo da bi te proizvode potem preko trga prodali in tako preskrbeli sredstva za nadaljnje proizvajanje. Podjetje je sestavljeno iz vrste podsistemov: temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij in delov, delovnih skupnosti in posameznikov. Vsi ti so v določenih razmerjih znotraj podjetja v notranjem poslovnem območju. O teh razmerjih in razmerjih podjetja navzven ter o pogojih, v katerih podjetje posluje, je dr. Kralj na ■ seminarju marsikaj povedal. Poleg tega pa so seminaristi zvedeli še marsikaj o sistemskem upravljanju in politiki podjetja, o filozofiji podjetja (nazori in vrednote v podjetju itd.), o temeljnih ciljih in merjenju poslovnega uspeha itd.
S predavanji dr. Kralja so bili seminaristi zelo zadovoljni. Z duhovitimi vložki je poslušalce znal pritegniti, da so vseskozi spremljali predavanje s pazljivostjo. Sicer pa je vse pritegnila tudi sama vsebina predavanj, kar je bilo razvidno tudi iz ocenjevanja v vprašalnih polah, ki
Skupina seminaristov
da smo o temeljnih združenega dela že večkrat razpravljali na sestankih v podjetju, je bilo potrebno, da se z njimi temeljiteje seznanimo. Zato so bila v program seminarja vključena tudi predavanja prof. Franja Periča, Rajka Zupančiča in Leopolda Ilovarja. Vsak od teh je skušal osvetliti s svoje strani politiko TOZD. V ta predavanja so predavatelji vključili tudi politiko integracije, ki je ravno
nekaj možnosti in težav, na katere naletimo, kadar hočemo dvigniti delovni učinek delavcev in kaj vzpodbuja delavce pri delu, kakšna je vloga psiholoških skupin in kakšen naj bi bil odnos med podrejenimi in nadrejenimi.
Predavanje o poslovanju z gradbeno mehanizacijo, o kateri je govoril Anton Martinšek, je povzročilo kar živo razpravo. To temo so vsj naj-bolje poznali, saj se z njo srečujejo
v sedanjem času za pr«==i ak.u-	K'V°S,
alna. S podlago, ki so jo seminaristi tako pridobili v Radovljici, se bodo veliko lažje vključevali v konkretne razprave o TOZD na naših sestankih.
Uspešnost poslovanja podjetja je odvisna od različnih dejavnikov, zato jo tudi na različne načine merimo, poleg produktivnosti, ekonomičnosti, tržnosti in rentabilnosti moramo upoštevati tudi družbene vidike omenjenih meril uspešnosti. Vsi ti
novega pa __ _ na Sodnika, ki je predaval o ponudbah, obračunu in pokalkulacijah.
Ing. Franc Roškar ter Janez Škofič pa sta svoje izvajanje posvetila zaščiti pri delu in sploh varstvenim ukrepom na gradbišču.
Zanimivo je bilo. tudi predavanje Nanada Sevnika, ki je delovodje zelo zainteresiral za delo z betonom in laboratorijskimi preiskavami.
Ob koncu vsakega seminarja so
V dvorani med seminarjem
prisotni izpolnili vprašalno polo o predavanjih. Pokazalo se je, da so s seminarjem vsi zadovoljni in da je koristen. Izvedeli so marsikaj novega, kar jim bo pomagalo pri delu in upravljanju v podjetju Večina pa je menila, da naj v bodoče pripravijo seminarje, ki ne bi bili tako nabiti, saj je vsako novo snov treba
počasi dojemati, da je kaj ostane. Preveč zgoščena snov in natrpan program pa ne rodi takega uspeha, kot bi želeli. Skoraj vsi seminaristi so bili z vsebino seminarja zadovoljni in nredlagali so. dahe bi ostali samo pri tem, ampak naj .bi predavanja s to ekonomsko tematiko nadaljevali v naslednjem seminarju.
»CBAnKnv VF.STNTK« ± Stran 3
Več pozornosti naši varnosti na delovnem mestu
Mi-samski za Tomačevo
Člani Gradisa smo res velika delovna družina. Vsak dan smo po osem ur skupaj na gradbiščih, v delavnicah, obratih ali kje drugje, po drugi uri popoldne pa se razidemo. Vsi gremo na počitek. Tisti, ki imajo družine, gredo k njim, za druge pa je podjetje preskrbelo prebivališče v samskih domovih ali v bara-in eksplozivnih snovi tudi niso ure- kah. Za Gradis so najbolj pereč prob-jena. Urediti jih je treba v skladu z lem barake na Tomačevem. Kljub veljavnimi predpisi.	temu pa, da podjetje vlaga velika
Po pregledu vsakga obrata in grad- sredstva za nakup novih barak in bišča so ocenili splošni red z vidika opremo, nekateri neodgovorni stano-varstva pri delu:	valci to uničujejo, predvsem pa sani-
tarne naprave. To nam vsem škoduje — podjetju in družbi.
V današnjem času moramo vsi poskrbeti. da bi na čim boljši način koristili družbi, s tem pa vsem nam. Nepravilno ravnanje v naših barakah moramo preprečiti in vsi skupaj si prizadevati, da discipliniranim in poštenim prebivalcem v barakah omogočimo boljše pogoje za zaslužen po poldnevni in večerni počitek.
Preko tega našega časopisa prosim vse samske člane kolektiva Ljubljanske regije in sindikalno organizacijo, da damo vsi 5 ali 10 dinarjev kot prostovoljni prispevek za nabavo novega televizorja in antene za naselje Tomačevo. Z njim bi lahko gledali televizijski program iz dru-,.	. , , . ,	gih republik. Precej nas je namreč
Glede varnosti pn delu je bilo po- iz ostalih deIov Flavije in bi od nekod res premalo storjenega saj se tam radi vsaj včasih SDrJemljali TV
e /	Sk°	]a	L°ka P°skodov^	spored. Večina prebivalcev Tomače-
R tf?	t	^Pos	en	v Kopru pa vsak	vega tudi slabo razume slovenski je-
0.92, zaposlen. V Celju m Ljubljani z;^	J
je le za las boljša slika pogostnosti
poškodovanih. V KO Maribor in Mislim, da moj predlog ni nič ta-biščih	elaborata	o	ureditvi	SraaD1~ SPO	Ljubljana	pa	se lahko pohvali-	ko zahtevnega. Za primer naj povem,
sca, manjkalo	je	1^9	P,ot,r"“, °_	3°. da so	imeli	najmanj poškodova-	da so samski gradbeni delavci v
mh (v sorazmerju s številom zaposlenih).
Varstvo pri delu je nekaj tako nujnega, da si brez njega ne moremo niti predstavljati kakšnega dela na terenu, v delavnicah ali kjerkoli drugje. V našem podjetju skrbimo organizirano za varnost zaposlenih že od leta 1957, vendar še vedno nismo storili dovolj, saj je nesreč in poškodb vsako leto kar precej.
Lani se je v našem podjetju poškodoval pri delu približno malo več kot vsak trinajsti, na poti v službo in iz nje pa se je poškodovalo 38 ljudi. Precej se je tudi povečalo število dni v bolniškem staležu zaradi različnih bolezni. Skrb vzbujajoče je predvsem, da je bilo odsotnosti zaradi bolezni kar za 366 dni takih, ki so trajale čez 30 dni.
Za marsikatero poškodbo smo tudi sami krivi, saj ne spoštujemo vseh predpisov, ki so postavljeni zato. da nam narede delovno mesto varnejše. Lani je bil zato v našem podjetju opravljen kompleksen pregled. Pregledali so dokumentacijo o ureditvi gradbišč, kontrolne liste odrov itd., ugotavljali pa so tudi. kako je urejen prevoz delavcev z dela in na delo, kako je organizirana prehrana, nastanitev in podobno. Pregledali so 76 gradbišč in obratov in ugotovili, da ni bilo na petih gradbiščih elaborata o ureditvi gradbi-
PE Celje PE Jesenice PE Koper PE Ljubljana PE Ljublj.—okolica PE Maribor PE Ravne PE Nizke gradnje KO Ljubljana KO Maribor LIO Škofja Loka OGP Ljubljana SPO Ljubljana Zelezokrivnica Lj.
stvenih pregledih. 21 dokazil o preizkusu znanja o varstvu pri delu, 5 internih obratnih dovoljenj za stroje, 10 dokazil o meritvi prehodne upornosti ozemljil, 5 kontrolnih listov odra itd.
Ob pregledu so ugotovili, da nekateri delavci ne dobijo takoj ob nastopu službe predpisane varstvene opreme. Skladišča lahko vnetljivih
Vsi ti podatki pa nam kažejo, da je število poškodb in bolezni v našem podjetju še vedno preveliko. Boljših rezultatov pa ne bomo dosegli samo 7. boljšimi varnostnimi napravami in pripomočki ampak tudi z našo večjo disciplino.
Banja Luki s prostovoljnim prispevkom kupili pralni stroj. Mislim, da bi to akcijo mi zmogli, samo malo dobre volje je treba in moralno podporo sindikalne organizacije ter vodilnih v podjetju.
Milivoj Kuzmanovič Bavdkova 1 61C00 LJUBLJANA
V Litiji sem
najbolj
zadovoljen
Razgovor z delavcem PE Ljubljana Markom Burazerom
Čeprav je bilo ob mojem obisku na gradbišču v Litiji vreme izredno slabo, pa delovna vnema ni bila taka. Na obeh bregovih Save in le nekaj centimetrov nad strugo so delavci marljivo opravljali svoj posel.
Ker sem se na obali počutil bolj varnega, sem poprosil za razgovor kar	•	„
enega izmed delavcev, ki so bili tudi Logatcu, Portorožu, Uncu, Ivanjem na obrežju, izbral sem Marka Bura-	ln Hitiji- Tudi v Plominu šem
zera, ki je tu zaposlen kot VK tesar. ^1 z® Gradisovec. Vsec mi je team-Takoj je bil pripravljen.	sk? ?el? ?n, Pnznatl moram, da se
,, , ,	.	.	' , , ,	.	. s kolegi dobro razumemo. Zadovo-
Med drugim je povedal tudi to. da ijen senl) sicer bi odšel, če ne bi bilo
Štefan Goričanec
je prišel h Gradisu iz Bosanske Du-
tako. Od vseh gradbišč mi je Litija
biče po posredovanju nekega svojega najbolj pri srcu. Sem pač najbližje prijatelja. Čeprav je pri Gradisu še- domu, gaj veste, vsakega pač vleče le od leta 1967, si je ze pridobil VK, domov. Ob prostih sobotah grem od medtem ko je k nam pnsel le kot ju večkrat domov, kot sem šel vsa KV tesar.	prejšnja leta. Osebni dohodki? Ja.
O svojem delu pravi takole: »Z Niso visoki, toda v primerjavi z dru-Gradisom sem obredel že kar precej- gimi podjetji so kar realni,« nam je šen kos Slovenije, saj sem delal v za konec povedal Marko Burazer.
Za napredovanje dobri pogoji
Stefan Goričanec je zaposlen kot KV zidar na naši PE Ljubljana-oko-lica. Doma je iz Medjimurja in je svojo gradbeniško pot začel kot vajenec pri našem podjetju. Po končanem triletnem šolanju je že drugo leto na gradbiščih. Mlad. ukaželjen, nam je povedal naslednje:
— Zakaj ste prišli v Ljubljano?
Pogoji, ki jih nudi Gradis mladim, so zelo dobri, zato sem se odločil postati član te velike družine. Urejena prehrana, bivanje in vsi pripomočki so vajencu velika spodbuda za delo in učenje.
— In zakaj ste se odločili za zidarja?
Zidarsko delo je zelo raznoliko, čeprav nekateri ne mislijo tako. Opeka in malta sta še vedno prisotni, zato pa je način dela in pa prostor različen od objekta do objekta. Pa tudi natančnost je važna. In če opravljaš svoj poklic še z veseljem, potem delo res ni dolgočasno.
— Kje trenutno delate in kaj?
Trenutno delam na našem gradbišču v papirnici Vevče, kjer delamo tovarno tapet. Moje delo tokrat ni povsem zidarsko, saj pomagam pri opažen ju plošče. Tudi to delo rad opravljam, saj vem, da mi bo vse to pri mojem nadaljnjem delu le koristilo.
— Kako ste zadovoljni z vodstvenim kadrom?
2e med šolanjem sem bil dodeljen k PE Ljubijana-okolica, kjer sem še danes. Z vsemi predpostavljenimi se dobro razumem, tako da v tem pogledu nimam nobenih pripomb.
— Kakšni so vaši načrti?
Vsekakor bom poskušal svoje znanje še izpopolniti. Nekaj časa v praksi, nato pa bi šel rad v delovodsko šolo. Štipendiranje in strokovno izpopolnjevanje je pri Gradisu zelo dobro urejeno, zato imam to v načrtu za prihodnost.
Na sestankih bo manj neplodnih in nepotrebnih razprav — če smo toliko pogumni, da dejansko uresničimo hotenja našega akcijskega programa stabilizirale s tem, da odločanju kot protiutež postavimo osebno odgovornost!
Naš akcijski stabilizacijski program je ključ za ta hotenja! Le tako je pričakovati ugodnejše gospodarske rezultate, uveljavitev stabilizacijskih in protinelikvid-nostnih ukrepov, ki veljajo za poslovno leto 1973.
Dva izmed naših odličnjakov
Štipendist naj bo?
Koliko nas stane šolanje naših strokovnjakov
Delavski svet podjetja je na zadnji seji z večino glasov (1 proti) potrdil predlog predračuna centra za izobraževanje za leto 1973 v višini 5,186.220 dinarjev.
Ko so člani delavskega sveta v razpravi tehtali in obračali dinarje, ki jih dajemo za izobraževanje, so pri tem predvsem mislili na rezultate vlaganja sredstev v kadre. Vprašanje je še vedno odprto in prav je, da se ga lotimo z vso resnostjo.
Smo sredi razprav v ustanavljanju TOZD. Le-te pa zahtevajo čiste račune in razčiščene pojme, tudi glede perspektivne kadrovske politike. Različna stališča se bodo morala prva tu podrediti skupnim ciljem, predvsem v štipendiranju, šolanju in vzgoji kadrov, pa tudi glede fluktuiranja kadrov, ki smo jih štipendirali, ali kakorkoli že izobraževali.
Izobraževanje kadrov je pri nas organizirano in sistematično urejeno. Kadrujemo in izobražujemo v poklicnih in srednjih šolah, fakultetah, hkrati pa se poslužujemo vseh vrst in oblik izobraževanja odraslih. In prav v te kadre smo investirali že precejšna sredstva.
Naravno je, da tisti, ki investira, želi dobiti svojo investicijo z obrestmi povrnjeno, kar pa dosežemo le, če se kandidat ali štipendist, po končanem šolanju zaposli in ostane v podjetju. Ker tega iz teh ali onih razlogov vedno ne dosežemo, se včasih upravičeno vprašujemo, ali ne bi bilo cenejše »kupovati kadre«, kot pa jih vzgajati in štipendirati v hiši Gradisa. Morda bi bilo na videz res cenejše,_ toda to je zelo kratkovidna politika, ki za podjetje in družbo, še manj pa za delavce, ne bi bila sprejemljiva. Kaj bi bilo, če bi vsi kadre »kupovali«, vzgajal in štipendiral pa nihče?
Pa se povrnimo k bistvu članka. Koliko nas pa v resnici stane šolanje ali štipendiranje posameznikov?
Povprečni strbški štipendiranja diplomiranega gradbenega inženirja, ob upoštevanju, da prvih letnikov ne štipendiramo, znaša 48.000 (4,800.000 S dinarjev).
— Gradbeni tehnik nas stane 32.400 (3,240.000 SD).
— Šolanje na dvoletni delovodski šoli, vključno s šolnino, nas stane 54.000.— (5,400.000 SD).
— Skupni stroški učenca (36 mesecev) znašajo 41.400.— (4,140.000 SD). Pri tem pa je potrebno upoštevati, da učenec praktično dela na gradbišču 21 mesecev.
— Usposabljanje kvalificiranega delavca v podjetju stane 7840,— (784.000 SD).
— Usposabljanje za polkvalificiranega delavca 3546,— (354.600 S dinarjev).
— Šolanje inštruktorja učencev stane 9200.— (920.000 SD) itd.
— Strojnik težke mehanizacije (pooblastilo) nas stane 4630.— (463.000 SD).
Računica kaže, da stane Gradis šolanje inženirja le 6600 dinarjev več od šolanja kvalificiranega delavca, toda 46.160— več od šolanja kvalificiranega delavca v podjetju prek internih tečajev za kvalificirane delavce. Sorazmerno drago, vendar najbolj uspešno je šolanje gradbenih delovodij? saj je 98 °/o delovodij, ki smo jih šolali v podjetju, še vedno na svojih delovnih mestih.
Naša drago plačana naložba v kadre se kljub fluktuaciji določenih struktur še vedno splača, saj se delež inženirjev in tehnikov počasi vendar sistematično krepi, še bolj občutno pa se spreminja struktura zaposlenih v korist kvalificiranih delavcev.
Sredstva, ki so v letošnjem letu namenjena za izobraževanje, v sedanjih pogojih izvajanja stabilizacijskih ukrepov niso neizčrpna, vendar je še nadaljnje vlaganje v kadre bogat kapital, ki se bo amortiziral v bližnji prihodnosti.
L. C.
Zadnje slovo od Silvota
Prejšnji mesec smo se poslovili od žerjavista Silvota Bajca, ki je bil zaposlen v poslovni enoti Strojno prometnega obrata. V naš kolektiv se je vključil pred dvema letoma. Bil je mlad in razigran, poln veselja in želja. Zaposlil se je na delovnem mestu žerjavista, za kar je imel željo že ob vstopu v naše vrste. Delo je opravljal z veseljem, saj mu je bila tehnika najbolj pri srcu. Kot vsak mlad, je tudi on hrepenel po avtomobilu, kar se mu je tudi uresničilo. Uredil si je tudi stanovanje za sebe in bodočo ženo, saj se je nameraval v kratkem poročiti.
Njegovi cilji in želje pa se niso izpolnili. Cesta in tehnika sta terjali svojo žrtev, ki je zahtevala mladega človeka. V prometni nesreči je ugasnilo mlado, mnogo premlado življenje. Ugasnile so želje in neizpolnjeni cilji našega priljubljenega sodelavca Silva.
Ob zadnjem slovesu smo bili priča, da se je razen velikega števila njegovih sodelavcev našega kolektiva poslovilo tudi mnogo njegovih mla-
dih prijateljev, kar je dokaz, da je bil povsod priljubljen.
Vsak, ki ga je poznal, mu bo ostal v trajnem spominu. Spomin ne umre niti se ne pokoplje.
Staršem in ožjim sorodnikom naše iskreno sožalje.	,
V Klini ni zimskega počitka
Ko se je pred dnevi drugod po Sloveniji vlačila megla in smo se vsi držali precej zmrznjeno, je na slovenski obali bilo sonca na pretek in ljudje so napolnili vsa sprehajališča, kot da je že prava pomlad. Bili so kar podobni martinčkom, ki prilezejo na toplo sonce. Prav gotovo so se sonca poleg otrok najbolj razveselili naši delavci, ki tam doli gradijo. Za koprske gradisovce namreč ne velja tisto, da gradbinci med zimo počivajo. Ker ni snega in največkrat tudi ne tako hudega mraza, gradbišča niso opuščena v zimskih mesecih. Seveda pa jim večkrat ponagaja burja, ki po svoji neprijetnosti kar dobro nadomesti sneg.
Naši delavci pa so imeli poleg lepega vremena v zadnjem času še en vzrok, da so bili dobre volje in zadovoljni/ V koprski luki so namreč končali pomemben objekt, ki je prvi te vrste v Jugoslaviji in eden redkih na svetu. To je Terminal »TEC-HEM«, strogo specializirana instalacija, namenjena za skladiščenje in pretovarjanje tekočih kemikalij. Postavljen je na severnem delu pomola I nasproti petrolejske obale, sestavljajo pa ga naslednji posamezni objekti: pristajalni most, odbojniki, rezervoarski prostor, polnilnice avto-cistern in vagonskih cistern, prometne poti, požarnovarnostni sistem in upravna zgradba. V prvi fazi bo zgrajenih 20 rezervoarjev s skupno prostornino 12.000 m3, končna kapa-
citeta terminala pa bo približno 45.000 m3.
Cel objekt se nahaja na območju, ki je bil pridobljen z nasipavanjem oziroma z izsuševanjem morja. Teren je bil torej precej »nenosilen«. Vse prometne poti, rezervoarji in drugi objekti so zato grajeni na plasteh kamenja in tampona, ki preprečujejo prevelike posedke.
Rezervoarski prostor sestavljajo rezervoarji in lovilna posoda — bazen iz armiranega betona. Odtok kemikalij v morje in v teren je onemogočen. Vse odplake (tudi deževnica z območja terminala) se čistijo v posebni čistilni napravi. Rezervoarji so postavljeni na armirane betonske temelje. Relativni posedki
V zadnjem času lahko beremo toliko o reševanju stanovanjskih problemov, še več pa o tem,, da je premalo denarja za to. Prava mala papirnata bitka je nastala iz tega, kdo pa je kriv, da je še vedno premalo stanovanj po naši deželi, tudi ta ne pokaže. Navadni potrošniki lahko samo ugotavljamo, da so stanovanja presneto draga in da do njega pridemo samo z velikimi muhami in odpovedovanji.
ysa ta zadeva pa se nas še posebej tiče kot gradbenike, saj smo tudi mi zadnje čase precej »zagazili« v stanovanjsko izgradnjo. Menda pa smo edini, ki se lahko pohvalimo, da gradimo poceni stanovanja in o teh govorimo danes. V Olmu pri Kopru raste namreč naselje vrstnih hišic, v katerih bo poleg samih stanovanj tudi otroški vrtec. Tiste hišice, ki so že nekaj časa zgrajene, imajo urejeno tudi že okolico in vse skupaj izgleda precej privlačno. Med hišicami so urejene asfaltne poti.
Z gradnjo smo začeli leta 1967. To so stanovanja za trg. Prvi del — 143 stanovanj, ki se imenuje tudi Vzhodni Olmo, smo že končali. Koprski gradisovci so predali zadnje stanovanje 11. avgusta 1971, tri mesece Pred tem pa so začeli z gradnjo 171
jejo. Namesto ometa uporabljajo kningips plošče. Vse lesene izdelke dobijo iz lesnoindustrijskega obrata iz Škofje Loke, kleparska dela pa jim opravijo kovinski obrati iz Ljubljane. V naselju postavljajo tudi garaže, ki so montažne; dela jih obrat gradbenih polizdelkov.
V vrstnih hišicah so eno- dvo-, tri in štirisobna stanovanja (oz. triinpolsobna). Stanovanja so prijetna, delno opremljena (kuhinja in kopalnica), tla pa so obložena s tapisonom ali parketom. Tisti stanovalci, ki v njih že živijo, so zadovoljni, precej tega zadovoljstva pa lahko pripišemo kar nizki ceni, saj stane dvosobno stanovanje 14,8 S milijona, trisobno 18,8 S milijona in štirisobno 19,8 milijona S din. Kvadratni meter stane torej povprečno 265.000 S din. Menda res lahko mirne vesti rečemo, da cenejših stanovanj ni.
Vsaj pri nas jih ne gradijo. Njihov glavni projektant je inž. arh. Boris Vede. Tip stanovanj, ki jih gradimo v Olmu, je sicer prilagojen za tamkajšnje vremenske in terenske razmere, vendar bi z majhnimi spremembami lahko prav tako dobro služil kjerkoli v Sloveniji.
Razvoj stanovanjske gradnje drugod po svetu gre vedno bolj v smeri
Stanovanjsko naselje Olmo
stanovanj v Olmu ob kanalu. Od teh jih je 116 že vseljenih. v Način gradnje je polmontažni. Hišice so pritlične, ker pač teren ne dopušča drugačne. Gradbišče je v blatu in ves notranji transport so bvorali opraviti zaradi tega s traktorji. Montažne elemente, ki jih potrebuje za gradnjo, dobijo iz obrata gradbenih polizdelkov iz Ljubljane, od tam prihajajo na primer strešni elementi. Predelne stene betonirajo nav tleh na samem gradbišču, tam kjer jih tisti trenutek potrebu-
montažnih sistemov, so pač najcenejši in tudi gradnja je hitrejša od klasične. Dolgo časa so imeli nekateri strokovnjaki ob montažni gradnji določene pomisleke zaradi slabe izolacije, danes pa take pomisleke lahko z lahkoto ovržemo. Izolacijske sposobnosti zunanjih sten so že večje kot izolacija navadnega opečnega zidu. Tako strokovnjaki kot ostali, ki imajo pri tem kaj besede, bi se morali zavedati, da zapiranje vrat montažni gradnji pomeni tudi upiranje hitrejši in cenejši rešitvi
samega bazena in temeljev so zagotovljeni z diletacijami.
Za natovarjanje kemikalij na cestna in železniška vozila je narejena avtopolnilnica in vagonska polnilnica cistern. Cevi so speljane do polnilnic po jeklenih cevnih mostovih. Tudi tukaj se vse odplake zbirajo v posebni čistilni napravi. Voda iz čistilne naprave odteka v lagune, kjer se kemično in biološko čisti. Kvaliteto odpadne vode, ki naj bi jo spustili v morje, prej kontrolira Zavod za raziskavo morja iz Portoroža.
Prav je, da naštejemo še kaj naših »gradbinskih« podatkov. Pri delu tega objekta je bilo zaposlenih povprečno 40 ljudi, včasih pa tudi 70. Rezervoarske površine je približno 4500 m2, celotne površine pa 20.000 kvadratnih metrov. Zgradili smo približno 3000 m2 asfaltnih površin, 900 m2 betonskega vozišča in tudi nekaj makadamskih cest je (100 m2).
Ko bo terminal dokončan, bodo lahko hkrati vanj uskladiščili 40 raznih proizvodov. Ves objekt je pripravljen tako, da bodo kemikalije lahko dovažali tankerji z velikostjo od 300 do 34.000 ton. Prva ladja je pristala ob pristajalnem mostičku 5. februarja. Njeno ime je »CHEMICAL EXPLORER«, njena tonaža pa 28.600 ton.
Celoten objekt smo zgradili za 7 milijonov dinarjev, investitor pa je N. V. Fluidiks iz Amsterdama.
stanovanjske problematike, s katero se otepamo že vsa leta nazaj.
Montažne hiše ne moremo več prištevati med nepomembnosti v stanovanjski gradnji, zato upajmo, da bomo montažna stanovanja lahko kmalu videli tudi drugod po Sloveniji in ne le na redkih mestih, med katerimi je tudi naš Olmo. Prav gotovo nam bodo ravno izkušnje in nova spoznanja pri gradnji v Kopru pomagala, da bomo to svojo specifično gradnjo še bolj izpopolnili in približali potrebam ljudi.
Nada G.
Prva ladja, ki je pripeljala tovor v novo luko
P	
J	UP
H	
A	11^5;;;
	ifj 'ifl
Polilnica Terminal v Luki Koper
V Izoli že rastejo
prvi objekti
Malo dalje ob obali imamo še eno gradbišče. Iz Portoroža se namreč seli v Izolo podjetje za remont plovnih objektov »2. oktober«, včasih so ga imenovali ladjedelnica, mi pa na novem mestu pripravljamo objekte, v katerih bo to podjetje nadaljevalo s svojim delom.
Kakšno leto nazaj je ravno ta selitev povzročila precej hude krvi na obali. Portorož postaja namreč čedalje bolj pomembno in znano poletno pa tudi že zimsko turistično središče. S svojimi novimi objekti, ki smo jih veliko zgradili prav mi, je postal eden najprivlačnejših obmorskih letovišč ob Jadranu in čeprav so novi hotelski objekti »v prometu« šele kakšno leto, že lahko vidimo, da v kratkem tudi ti ne bodo zadostovali. Tako tam premišljujejo o izgradnji novih hotelov in največji tak kompleks bo na Ber-nardinu. Tam pa je bila do sedaj stara ladjedelnica, ki je sicer dobro podjetje, vseeno" pa v moderno turistično zazidavo tam okoli prav nič ne sodi in dela veliko napoto. Tudi sami so se tega zavedali in začeli misliti na selitev v najbolj primeren kraj. Bilo je predlaganih veliko lokacij, med njimi pa je bila prav gotovo najboljša tista v sami koprski luki, kamor tak objekt sodi. Pa so nastali nesporazumi; čas je tekel, zainteresirane strani pa se nikakor niso mogle sporazumeti in vsemu se je pridružilo še pomanjkanje denarja, današnji rezultat pa je, da bo podjetje »2. oktober« svoj dom imelo v Izoli in ne v Luki
Ob vhodu v mesto smo del zaliva (ki je bil vedno precej blaten) najprej zasuli in pripravili pristop nanj, sedaj pa smo že začeli z gradnjo temeljev za objekte. Tu naj bi stale mehanične delavnice, kompre-sorska postaja, delavnice za jeklene konstrukcije, predmontažna hala, acetilenska postaja, postaja za kisik, oprema delavnice in upravna stavba.
Z delom smo začeli 23. junija lani, najprej pa smo zgradili zaščitni na-
Začetek del za ladjedelnico v Izoli
Iz tujih logov
■	Modrijan je po naravi brez strasti.
■	Če civilizacija ni v človeškem srcu, tedaj je ni nikjer.
■	Resnična pravičnost ni usmiljenje — velika usmiljenost ni pravična.
■	Slabe knjige obstajajo le za slabe bralce: življenje umaže le podle duše.
■	Pravi napredek zanima le duše: je odvisen od sredstev in prakse znanosti.
■	Mnogim manjka le še denar, da bi bili pošteni.
sip za refundiranje morske naplavine. Za to delo je bilo potrebno
35.000	m* flišnega nasipa, refundira-nega materiala pa je bilo 70.000 m*. Skupna površina nasutega terena je
25.000	m3, samih objektov pa 6350 m2. Na tem mestu bodo seveda zgradili še 100 m dolg navez, navoze in dovozno cesto. Skupna vrednost teh objektov je 21,6 milijonov din. V tem mesecu delajo že navez in delavnice za jeklene konstrukcije ter navoz. Temeljenje vseh objektov izvajajo z betonskimi piloti dolžine 6—9 m.
■	Lažni prijatelj je podoben senci, ki nas spremlja, dokler sije sonce.
■	Verjeti, da je kdo pameten, če zna dosti na pamet in če veliko govori, je isto, kot imeti za bistroumnega tistega, ki ima doma veliko knjižnico.
Gradisov vestnik
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno
Z enega gradbišča na druge
Okoli novozgrajenega terminala opravljajo naši delavci zadnja dela in tam smo srečali tudi Avgusta Vogrinčiča. Pri prvem poskusu, da bi nam kaj povedal, nismo uspeli. Ko pa smo mu zagotovili, da bo pogovor objavljen le v našem časopisu, se je omehčal in povedal nekaj kar »krepkih«. Objavljamo pa samo »ta resne«:
Avgust Vogrinčič
Skladišča za sipki tovor
— Kdaj ste začeli delati pri nas?
Precej časa je že minilo, saj sem že od leta 1950 v Gradisu. Začel sem še zelo mlad. Najprej sem bil Gradisov vajenec, po končani šoli za zidarja pa sem ostal v podjetju.
— Pa niste nikoli pomislili, da bi šli drugam?
Res ne. meni je všeč tukaj, nič mi ne manjka.
— Ste že dolgo v Kopru?
Tukaj sem delal že 1954. leta, potem sem se selil z gradbišča na gradbišče in tako spoznal Kranj. Poreč in druge kraje. 1963. leta sem prišel spet v Koper in od takrat sem tukaj.
— Imate družino?
Imam ženo in tri otroke. Prvi hodi v tretji razred, drugi v drugega, najmlajša pa je stara tri leta.
— Kaj pa mislite o skrbi podjetja za izboljšanje življenjskih razmer delavcev?
Po sebi lahko rečem, da kar dobro poskrbi za take stvari, kot so plače, stanovanja itd. Pred leti sem dobil namreč dvosobno stanovanje in če ne bodo otroci preveč hitro rasli, bo za nekaj časa še dovolj veliko, potem bo pa že kar tesno.
— Torej vam res nič posebnega ne manja, kot ste omenili na začetku?
No, zaenkrat pa res ne.
ova skladišča za sinke lovnre
neoa rok
V koprski luki je Gradis precej prisoten, saj poleg velikega terminala, ki smo ga končali v začetku februarja. končujemo tudi skladišče za sipke tovore. Tam smo zgradili železniški most, dolg 48 m, železniških
tirov pa je bilo položenih 1600 m. Porabili smo tudi precej asfalta, saj je z njim pokrito kar 8200 m2 površine. Opravili smo tudi komunalna dela in tako uredili 2600 m kabelske in meteorne kanalizacije.
Človek opravlja večino svojega dela z rokami, te so res naše najvažnejše orodje. Naše delo je kaj raznovrstno, pa moramo vedeti, da se pri nečistem delu ali tudi pri rokovanju z ljudmi kaj lahko primejo rok razne kužne snovi. Razumljivo je seveda, da vidna nesnaga na rokah in na prstih zdaleč ni toliko nevarna kot »nevidna nesnaga«. Prva namreč običajno človeka že estetsko moti in ga pripravi do tega. da si čimprej umije roke. Ono drugo — nevidno nesnago pa bi opazili s pomočjo posebne bakteriološke preiskave, ki nam s pomočjo mikroskopa često odkrije na navidezno čistih rokah neštete mikrobe.
Posebno nevarna nevidna nesnaga lahko pride na roke pri uporabi stranišča, kjer se delci iztrebkov ali urina nekega bolnika ali navidez zdravega kliconosea često zadržujejo na kljukah, na sedežni deski, na ročaju splakovalne naprave in drugod. Najbolj nevarna so seveda stranišča, ki rabijo za množično uporabo.
Tako nastajajo in se širijo tudi pri nas številne »bolezni umazanih rok«. Med njimi so zlasti znane: nevarni trebušni tifus, paratifus, griža in druga črevesna vnetja, pa tudi kužna zlatenca in kolera (ta nam. kot znano, to pot grozi iz Bližnjega in Daljnega vzhoda). Človek skoraj ne bi verjel, kako kratka je včasih nevidna pot nevarne kužne snovi od iztrebkov (stranišča) prek rok do hrane in ust.
Strokovnjaki sodijo, da predstavlja higiensko-vzdrževan je sanitarij, toaletni papir ter redno umivanje rok po uporabi stranišča najbolj uspešno prvo pomoč pri preprečevanju vseh teh splošno nevarnih bolezni. ki ogrožajo tako otroke kot tudi odrasle ljudi!
prof. dr. Ivo Bonač
Nekaj
o oddajniku na Belem križu
Oddajnik na Belem križu nad Portorožem smo gradili že pred meseci, vendar o njem do danes še nismo pisali. Če že ne zaradi česa drugega zasluži pozornost zaradi svoje specifične namembnosti. Njegove koristnosti se še kako zavedajo primorski prebivalci, saj z njegovo pomočjo spremljajo naš barvni televizijski program, ki ga oddajajo v Kopru.
Investitor tega objekta je bila Radiotelevizija Ljubljana. Objekt je dvoetažen — ima klet, oddajno dvorano in hladilni stolp. Pri gradnji smo uporabljali beton in opeko za zidove, streha pa je iz jeklenih nosilcev in kritine — na siporeks plošče so položeni korci. Kletna dvorana služi kot instalacijski jašek, hladilni stolp pa je seveda za ohlajevanje aparatur. Fasada je delno iz marmorja, delno pa iz vidnega betona in ometa. Tloris objekta je velik 35 X 32 m.
Na tem delovišču je delalo približno 30 ljudi, ki so se vsak dan vozili iz Kopra. Z deli so začeli februarja lani. končali (razen nekaterih manjših del) pa avgusta. Rok za izdelavo objekta je bil zelo kratek, zato je bilo včasih potrebno podaljšati delovni dan tudi v noč. No. objekt danes stoji in služi svojemu namenu, to pa je najvažnejše.
Prvi stebri so že zabetonirani
slu v Litiji
obre napreduje
Prvi stebri za nov most že zabetonirani — Kmalu pričetek del tudi na nadvozu
Konec leta je PE Ljubljana začela graditi v Litiji most. Po trimesečnem delu smo jih znova obiskali, da bi videli, kako dela nnpredujejo in s kakšnimi problemi se srečujejo.
Vodja gradbišča Alojz Gregorič nam je o tem povedal naslednje: »Z Benoto strojem bomo kmalu končali. Samo še tri pilote morajo zabiti delavci Geotehnike in temelji mostu bodo gotovi. Seveda so ti piloti na desnem bregu Save. tako da pri tem delu ne bo nobenih večjih problemov, čeprav je prišlo do sprememb pri postavljanju temeljev prav na tem kraju zaradi izredne globine nosilne plasti.« je poudaril Gregorič in nato nadaljeval: »Zadnje dni nam zopet nagaja narasla Sava, saj nam je odnesla skoraj vse nasipe, ki smo jih pripravili za betoniranje opornih stebrov. Štirje od teh so še napravljeni, ostale pa bomo do konca februarja, če se stanje reke ne bo še poslabšalo. Medtem ko ena skupina opaži oporne
stebre in jih druga betonira, pa na bregu že betoniramo tudi montažne nosilce. Z montažo bomo pričeli prihodnji mesec. Pri tem je nastala sprememba, in sicer ne bomo delali po prvotnem glavnem projektu, ki ga je izdelal IBT s češkim sistemom prednapetih nosilcev, ampak bomo montažo nosilcev izvedli na osnovi kontraprojekta, ki ga je izdelal naš projektivni biro in za katero dovoljenje smo tudi že dobili,« je zaključil Alojz Gregorič.
Ob koncu nas je zanimalo še delo na bližnjem nadvozu čez železnico, vendar smo bili pri tem malo prezgodnji. Sele čez kakšen mesec bodo pripravljeni načrti z gradbenim dovoljenjem in vso potrebno dokumentacijo vred, da se bodo začela dela tudi na tem objektu. M. Krnc
Benoto stroj med delom
NEZGODE NAS OPOZARJAJO
V januarju se je pri delu poškodovalo 22 delavcev, od tega 15 na delovnem mestu, 7 pa na poti na delo in z dela. Podatki za januar so zajeti za čas od 1. 1. do 15. 1. 1973, nato pa vsak mesec od 15. do 15.
CELJE
AHMETOVIČ Omer, NK delavec. Na poti na delo ga je na cesti zadel osebni avtomobil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl.
AVBERŠEK Hedvika, snažilka. Na poti na delo je padla in si poškodovala glavo.
BULJUBAŠIČ Hakija, PK delavec. Na poti na delo ga je na cesti zadel osebni avtomobil. Poškodovano ima levo koleno in palec na levi roki.
BULJUBAŠIČ Ramo, PK delavec. Na poti na delo ga je na cesti zadel osebni avtomobil. Dobil je udarec v želodec, poškodovano pa ima levo roko v zapestju.
SOJKIČ Šalih, PK tesar. Pri iz-
kopu jarka se je udaril s krampom po prstu desne roke.
VIDOVIČ Stefan, VK skupinovod-ja. Z ročnim ■ brusilnim strojem je obdeloval zaključek ometa (rego). Stroj mu je spodrsnil in mu prerezal kožo na obrazu (ustnice, brado, nos).
JESENICE
SUSAK Vlado, KV tesar. Ko je na deponiji iskal les, je z vrha zdrsnil tramič in mu poškodoval gleženj leve noge.
KOPER
V tem mesecu ni bilo delovnih nezgod.
LJUBLJANA
PROLIČ Boro, PK tesar. Pri brušenju armiranega betona mu je železni opilek odletel v levo oko.
LJUBLJANA-OKOLICA
ILIČ Teodor, NK delavec. Pri pakiranju toplovodnega kanala s krovnimi ploščami mu je spodrsnilo. Betonska plošča mu je stisnila nogo nad jekleno kapico čevlja.
MARIBOR
VOČANEC Ivan, PK tesar. Na poti na delo se je spotaknil in padel, pri čemer si je zlomil desno roko.
HALABAREC Stefan, PK tesar. Na poti z dela s kolesom je padel in si poškodoval levi del prsnega koša.
RAVNE NA KOROŠKEM
PŠENIČNIK Franc, PK zidar. Pri nakladanju apna na kamion mu je le-to brizgnilo v levo oko.
MILIČEVIČ Ante, NK delavec. Pri dviganju črpalke iz jaška je zaradi spolzkih tal padel in si poškodoval zapestje desne roke.
VADAS Ivan. KV tesar. Pri raz-opaževanju nosilne grede mu je padel moral na glavo ter m v. poškodoval zobe v spodnji čeljusti.
NIZKE GRADNJE
V tem mesecu ni bilo delovnih nezgod.
KO LJUBLJANA
CELEC Viljem, VK II brusilec. Brusilno ploščo je razneslo, drobci
in deli plošče pa so mu poškodovali levo stran prsnega koša, levo ped-lahtnico in levo nogo.
PIRC Anton. KV ključavničar. Pri obračanju okenskega okvira mu je spodletelo, tako da se je udaril na desni palec.
NOVAK Djuro, KV ključavničar. Pri nakladanju podvozja betonarne na tovorni avtomobil mu je stisnilo kazalec leve roke.
KO MARIBOR
SENEKOVIČ Peter, KV delavec. Spotaknil se je in si poškodoval dlan desne roke.
LIO ŠKOFJA LOKA
BOGATAJ E'reda, delavka. Pri zapiranju desnih vrat si je stisnila desno roko v zapestju,
SPO LJUBLJANA
V	tem mesecu ni bilo delovne nezgode.
ŽELEZOKRIVN1CA
V	tem mesecu ni bilo delovne ne-zgocjg.
Iz tega pregleda in opisa je razvidno, da je v tem obdobju veliko nezgod na poti na delo in iz dela (32 %>). Tako se pojavlja nov moment, katerega bo potrebno upoštevati v boju za zmanjšanje števila nezgod
Pri današnjem razvoju varnosti si je že moč postaviti za cilj odpravo vseh nezgod, ki jih lahko strokovnjaki predvidevajo. S tem zmanjšamo za pogostnost in resnost, V preteklem letu se je poškodovalo 387 delavcev. poškodoval se je vsak 13,4, povprečno pa je bil odsoten 17,26 dni.
Za zmanjšanje resnosti in pogostnosti telesnih poškodb bi se morali z vsemi razpoložljivimi močmi zavzemati predvsem organi samoupravljanja, zlasti pia sindikat. Posebno je treba poudariti, da so nezgode, telesne poškodbe in zdravstvene okvare, ki bi jih lahko odpravili in preprečili s pravilno organizacijo dela in z večjo osebno prizadevnostjo.
Bojan Bambič
Učimo se nemški
45 L e k t i o n WIR LERNEN DEUTSCH
Untrennbare und trennbare Verben (neločljivi glagoli) a) untrennbar:
ieh besuche das Konzert ich besuchte das Konzert ich babe das Konzert besucht lch hatte das Konzert besucht
Ich vverde das Konzert besuchen
Prasens
Praterit
Perfekt, Partizip ohne »gc-Plusquamperfekt, Partizip ohne »ge«
Futur
b) trennbar: (ločljivi glagoli) aufmachen
ieh mache das Fenster auf ich machte das Fenster auf
ich habe das Fenster aufgemacht Partizip mit »ge« ich hatte das Fenster aufgemacht Partizip mit »ge« icli werde das Fenster aufmachen
Imperativ: Machen Sie das Fenster auf!
Beachten Sie!
1.	Die untrennbaren Verben bilden das Partizip ohne »ge«.
2.	Die trennbaren Verben stelien beim Prasens, Imperfekt. und Imperativ die Vorsiibe an das Ende des Satzes. Diese Verben bilden also das Partizip mit »ge«. Dieses »ge« steht zvvischen der Vorsiibe und dem Verb z. B. aufgemacht.
3.	Die Vorsilben der untrennbaren Verben sind nicht betont, Die Vorsilben der trennbaren Verben sind betont.
Einige untrennbare und trennbare Verben:
a) untrennbar:
besuchen:	ich	besuche,	ich	besuchte,
erwachen:	ich	ervvache,	ich	ervvachte,
eriedigen:	ich	eriedige,	ieh	erledigte,
besichtigen:	ich	besichtige,	ich	besichtigte,
ich habc besucht ich bin ervvacht ich habe eriedigt ich habe besichtigt
b) trennbar:
aufstehen: ich stehe auf, ich stand auf, ich bin aufgestanden anziehen: ich ziehe an, ich zog an, ich habe angezogen abfahren: ich fahre ab, ich fuhr ab, ich bin abgefahren einsteigen: ich steige ein. ich stieg ein, ich bin eingestiegen einschlafen: ich schlafe ein. ich schlief ein, ich bin eingeschlafen suhoreri: ich bore zu, ich horte zu, ich habe zugeliort
Bilden Sie Prasens. Imperfekt und Perfekt von folgenden Verben', B. ausgehen: ich gehe aus, ging aus. bin ausgegangen
a)	untrennbare Verben: ervvachen (zbuditi se), besichtigen (ogledati). benutzen (uporabljati), besuchen, ervvarmen (ogreti), verstehen, 'viederholen (ponavljati), verzeihen (odpustiti), begriissen, eriedigen (opraviti), verlieren to, o) (izgubiti), erzahlen (pripovedovati);
b)	trennbare Verben: aussteigen (ie, ie, bin), aufmachen, aufstehen (a, a) aufvvachen, einschlafen (ie, a bin), anziehen (o, o), aus-Z)2hen (o, o), eintreten (a, e, bin), anrufen (ie, u), ausloschen (ugasniti), ausgehen (i, a).
Natiirlich gibt es auch Verben, die trennbar und untrennbar sind. ^olche Verben haben eine doppelte Betonung und eine doppelte Be-ueutung (dvojni naglas in dvojni pomen), z. B. Wiederholen mit un-uetonter Vorsiibe bedeutet das Wort »ponavljati«, mit betonter Vorsiibe »zopet prinesti«.
Einige Beispiele: durchschneiden:
d«ts Schiff durchschneidet die Wellen. a,e Mutter schneidet den Apfel durch Unterhalten:
Der Kellner halt beim Eingiessen das Glas unter.
°ie Leute unterhalten sich auf dem Fest.
Umkleiden:
Die Mutter kleidet sich um (se preobleče).
Dlumen umkleiden zum Fest die Saulen (Cvetje obda stebre), durchfahren:
!ch fahre bis Berlin durch (Vozim skoz do Berlina).
Qer Zug durchfahrt einige lange Tunnele.
Kratko pravilo: Pri sestavljenih glagolih je naglas ali na predponi ali na glagolu. V prvem primeru se pri spregatvi (sedanji čas. Perfekt in velelnik) predpona od glagola loči in stopi na konec stavka, "‘ko pa predpona ni naglašena, se od glagola ne loči. Važno je tudi, a Pri ločljivih glagolih pri tvorbi deležnika preteklega časa besedica ^Se« stopi med predpono in glagol, na pr. abfahren: der Zug ist ab-gefahren, Einsteigen: ich hin in das Auto eingestiegen. Sich anziehen. ie Mutter hat sich angezogen.
VVir merken uns noeh, dass Verben mit den Vorsilben be, ent. 5mP- er, ge, ver. zer, wider (proti) untrennbar sind. esuchen, entfallen (odpasti), empfangen (sprejeti), erzahlen, gefallen 'dopasti), vergehen (miniti), zerlegen (razstaviti), vvidersprechen (ugovarjati),
, VVir merken schon heute, dass in Nebensatzen (v odvisnih stavkih). auch bei trennbaren Verben die Vorsiibe nicht getrennt. wird. fjaruber werden wir noeh spater sprechcn, bei der Behandlung der ^ebensatze.
Worter — besede
aufmachen — odpreti Partizip — deležnik betont — naglasen unbetont — nenaglašen
ervvachen — zbuditi se eriedigen — urediti, opraviti zuheren — poslušati
samoglasnika v oklepaju pri nedoločniku pomenita pri nepravilnih feUt°lih tvorbo imoerfekta m deležnika, na pr. eintreten (a, e) imper-(ip ah .preterit: ich trat ein, deležnik: eingetreten anrufen (poklicati) ’ u); ich rief an, ich habe angerufen.
® Bedeutung — pomen ugiessen (o. o) — nalivati
e v1® — steber e Vorsiibe — predpona
Behandlung — obravnava, obdelava
Izpolnile obljube
Predsednik mestnega sveta sindikatov Rudi Bregar govori za »DELO« o izpolnjevanju pred nedavnim sprejete stanovanjske politike v Ljubljani. Poudaril je, da se denar, ki ga delavci odvajajo Za stanovanjsko gradnjo, ne bo odtujil in da se bodo zavzeli za Sradnjo cenejših stanovanj. Bodočo stanovanjsko politiko je dolo-a republiška skupščina z resolucijo v kateri poudarja gradnjo enejših najemniških stanovanj, ki naj bodo namenjena delavcem Majhnimi dohodki. Sindikat bo nadaljeval z akcijo, ki je proti gradnji velikih razkošnih stanovanj, kakršne so gradili privatniki krediti podjetij ali banke, je dejal- tov. Bregar.
Koprski Gradisove! so v Luki zgradili tudi pokrito skladišče z žago za obrat za predelavo eksotičnega lesa troples.
Osnovna površina objekta je 2000 m2, visok pa je 9 m. Temelji so betonski, ostala konstrukcija pa je jeklena. Jekleni del je napravilo podjetje »Dobova« iz Dobove. Objekt je krit s salonitom. Pri sami gradnji so imeli nekaj težav. Teren je bil slab, zato so ga morali nekako do globine 3 metrov zamenjati z boljšim, da so nanj lahko začeli graditi. Na tem objektu je delalo povprečno 10 delavcev, njegova dinarska vrednost pa je 840.137 dinarjev.
Povečan hotel Sloboda na Bledo
V enem najbolj znanih sloveskih turističnih središč — Bledu, smo že večkrat postavili svoje gradbišče, žerjave in vse, kar pripada zraven. Tudi tokrat je tako. Za vojno ugostiteljsko ustanovo »Istra« iz Crikvenice bomo adaptirali in povečali do sedaj skromen hotelček Sloboda. Ko bodo dela gotova, bo Bled še poveča! svoje kapacitete, pa čeprav bo ta hotel le bolj internega značaja.
Z deli na novem objektu oz. z rušenjem nekaj starih površin, so delavci naše PE Jesenice začeli v začetku oktobra lanskega leta. Po načrtih, ki sta jih izdelala ing. Zvone Korošec kot projektant in ing. Franc Žavrlan kot statik, naj bi bil zadnji del hotela nov, srednji del naj bi bil nadzidan, v starem delu pa bi poleg adaptacije zgradili tudi nekaj novih prostorov. Toda med gradnjo se je prvotni načrt spremenil. Investitor je s projektantom še povečal število ležišč, ki je iz prvotnih 90 ležišč najprej naraslo na 140 ležišč, po najnovejšem projektu pa kar na 160 ležišč. Po zadnjem načrtu naj bi poleg nadzidatve nad kuhinjo pridobili še nekaj gospodarskih prostorov in shramb.
Omeniti velja, da smo ta objekt adaptirali že leta 1960 in sicer smo takrat zgradili novo kuhinjo in restavracijo. S kakšnimi problemi pa se trenutno ukvarjajo na gradbišču,
Na nekaterih Gradisovih gradbiščih imajo dobro urejeno prehrano delavcev. Kako je s tem na gradbišču PE Jesenice na Bledu pa smo povprašali Franca Rakarja, ki je pri Gradisu zaposlen že kar 18 let. O prehrani nam je povedal naslednje: »Toplih obrokov tu nimamo. Skladiščniku naročimo, kaj bo kdo jedel. Po eni strani je tak način prehrane kar v redu, saj si lahko vsak naroči, kar mu najbolj ugaja. Nekateri sicer hodijo v bližnji bife na toplo malico, toda ta je tu na Bledu predraga. Ce bi dobili kje drugje kaj bolj poceni, bi se v teh zimskih dneh sicer bolj prilegla topla malica. V svoji osemnajstletni praksi lahko omenim zelo dobro urejeno prehrano pri gradnji blokov in osemletne šole na Jesenicah, kjer so nam na gradbišče vozili tople obroke malice. Sicer pa meni osebno tudi tak način prehrane ugaja. Važno je le, da nekaj pojem. Pri hrani pač nisem izbirčen,« je svoje pripovedovanje zaključil Franc Rakar.
nam je povedal njegov vodja, Bojan Jeiočnik.
»Največje težave imamo, tako kot na marsikaterem našem gradbišču, z dostavo načrtov. List za listom, pa še te velikokrat z zamudo dobimo na gradbišče. Res, da je v opravičilo projektantom sprememba idejnega projekta. Toda vedeti moramo, da bomo morali zamudo, ki so jo ustva-rlii projektanti, nadoknaditi mi na gradbišču. To pa je zelo težavna naloga. Pogodbeni rok za dograditev objekta je 15. junij, toda zaradi te spremembe, ga bo težko izpolniti. V marcu bomo zato začeli z dvoizmenskim delom, toda tudi to verjetno ne bo zadostovalo za izpolnitev roka. Dodatno breme v tej dirki s časom pa bo prav gotovo uvozna oprema, za katero nimamo niti podatkov,« je zaključil Bojan Jeiočnik.
Tlorisno se je površina objekta povečala za ca. 450 m2, medtem ko je pogodbena vrednost del 16 milijonov din.	mk


Novi del hotela Sloboda
Tovarna tapet za papirnico Vevče
PE Ljubljana-okolica bo gotova pred rokom
V papirnici v Vevčah imamo skoraj vedno kakšno gradbišče. Včasih le adaptacijska dela, tokrat pa je to večji objekt. Za papirnico bomo napravili tovarno tapet. Kako je z deli na tem objektu, pa nam je povedal vodja gradbišča Vinko Damjan.
struktura delavcev je zavidljiva, tako da sem glede tega zelo zadovoljen. Pri tem pa gre še posebna pohvala delovodji Jožetu Zelku, ki se je res izkazal.
Čeprav smo z izgradnjo lahko zadovoljni, smo imeli pri delu tudi nekaj težav, med katerimi naj omenim na prvem mestu dostavljanje načrtov.
List za listom smo dobivali na gradbišče, ko smo delali armirano betonsko konstrukcijo tovarne. Vzrok
V začetku novembra smo začeli graditi za vevško papirnico tovarno tapet, ki bo sestavljena iz več prostorov. Poleg proizvodnega dela, v katerem bodo stroji, smo napravili še dve večji skladišči, kuhinjo za barve, garderobe, laboratorij in pisarne za obratovodje. Objekt je dolg 64 m in širok 36 m.
Konstrukcijsko je objekt polmon-tažen, in sicer Gradisov tip hale, za katerega so načrte pripravili v našem projektivnem biroju. Projektant je bil Osvin Novak, statik pa ing. Mitja Kilar. Pogodbena vsota za objekt pa je 4.427.857 din.
Omeniti moram, da smo po pogodbi vezanega provizoričnega pokritja osnovne hale napravili že 90 odstotkov del. Tudi vse roke, ki so nam jih postavili, bomo prehiteli. Za montažo strojev, ki naj bi se začela že marca, bomo pripravili vse potrebno. Do 15. aprila mora biti hala gotova za montažo, zaključek del pa naj bi bil 15. julija, tako da bi za občinski praznik lahko predali tovarno svojemu namenu. Glede na že vsa opravljena dela moram poudariti, da smo v povprečju kar mesec dni pred rokom. K temu sta prav gotovo pripomogla izredno ugodno vreme in pa prizadevnost delavcev, saj so nekatere skupine delale vse proste sobote, pa še nedelje povrh.
temu je prav gotovo tudi ta, da je bil investitor v zamudi s svojo tehnično dokumentacijo. Drugi podoben problem, ki nam je že v začetku gradnje delal sive lase, pa je bila talna voda, ki je nastopila pri izkopu točkovnih temeljev. Izvesti smo morali še dodatna dela. Teren je bil precej nenosilen, zato smo morali poglabljati. Za takšno delo pa so napravili vse premalo geodetskih raziskav, da bi to lahko naši projektanti upoštevali že v načrtih.
Kljub vsem težavam pa je 60-čian-ski kolektiv gradbišča v papirnici Vevče zadovoljen s svojim delom, saj ni nobenih zadržkov, da ne bi uresničili cilja, ki jim je bil zadan, da v roku izdelajo ta objekt. Se enkrat se je izkazalo, da je dobro teamsko delo najboljše delo.	M. Krnc
Tudi Del nove tovarne tapet v papirnici Vevče
Uspeh poslovanja in delitev dohodka
ler oseki! dohodkov
Nekaj osnovnih podatkov o rezul-tatih poslovanja v letu 1971 in 1972 kaže razpredelnica — v milijonih:
Element	1971	1972	Indeks
Vrednost proizvodnje	752,25	840,30	112
Čisti dohodek	188,83	218,24	116
Izplačani OD	146,48	161,95	111
Ostanek dohodka	42,35	56,29	133
Ure	11,86	10,96	92
Vredonst proizvodnje na efektivno uro	72,40	88,78	123
Čisti dohodek na uro	15,93	19,92	125
Osebni dohodki na uro	12,36	14,78	120
Ostanek dohodka na ure	3,57	5,14	144
Število zaposlenih	5310	5020	95
Podatki se nanašajo na proizvodne enote. Dejavnost v tujini (ZR. Nemčiji) ni zajeta. Po rezultatih sta enoti v Frankfurtu in Munchnu nadpovprečni. Leta 1971 smo imeli v tujini 51» delavcev, lani pa 385 delavcev. Vseh delavcev z vajenci in štipendisti skupaj smo imeli leta 1971 6280, lani pa 5840.
Iz teh podatkov se vidi, da se je fizični obseg zmanjšal, kar kaže tudi indeks ur — 92. Nasprotno od zmanjšanja obsega, pa se je povečal uspeh. Ostanek dohodka je znašal lani več kot pet in pol milijarde starih dinarjev in je bil za tretjino višji kot leto poprej!
Za osebne dohodke smo izplačali le 11% več kot leta 1971, to je manj kot je porasla vrednost proizvodnje ir, dohodek. Kljub temu pa smo izplačali na uro (na delavca) za 20 % več OD, kar predstavl ja 3 %> višje realne osebne dohodke kot leto poprej pri dvigu življenjskih stroškov za 17 %.
To smo lahko storili spričo porasta produktivnosti, saj se je vrednost
proizvodnje na efektivno uro povečala za 23 %>, torej 3 %> več kot OD na uro.	;
Ti osnovni podatki nam povedo tudi to, da smo v Gradisu že v letu 1972 delili dohodek tako, kot ga bo treba deliti letos po določilih resolucije slovenske skupščine. V njej se namreč zahteva: da morajo rasti OD za 4 poene počasneje kot dohodek. Ta razlika je znašala lani v Gradisu celo nekaj več in sicer (116—111) 5 poenov.
O^bni dohodki so prikazani v dveh priloženih razpredelnicah in sicer enkrat izplačani OD na uro razvrščeni po enotah in kvalifikacijah, drugič pa so prikazani po enaki razvrstitvi presežki nad obračunskimi osnovami v odstotkih.
Odbor podjetja za načrtovanje in notranjo delitev dohodka je med drugim sklenil v obliki priporočila vsem enotam, da uskladijo nagrajevanje tako. da presežki umskih delavcev ne morejo biti višji kot 50% nad presežki ročnih delavcev. Iz razpredelnice se vidi. da so to priporo-
čilo ražen nekaj izjem upoštevale vse enote.
Povprečni osebni dohodek na mesec je znašal lani v podjetju 2062 dinarjev pri povprečno 191 plačanih urah na delavca na mesec (pri 182 urah 1964 dinarjev. Nimamo še podatkov o OD v SR Sloveniji, toda omenjena podatka kažeta, da so naši OD nad povprečjem tako gradbeništva kot gospodarstva SR Slovenije.
Povprečna višina terenskega dodatka je znašala 154 din na mesec na zaposlenega, dodatka za ločeno življenje 12 din, znižanih dnevnic 67 din ter povračila za prevoz na delo in z dela 24 din, skupaj tedaj 257 din osebnih prejemkov iz materialnih stroškov. Skupaj z OD so prejeli lani naši delavci povprečno (2062 4- 257) 2319 din.
Leta 1971 so znašali osebni dohodki in prejemki skupaj 1939 din. Dodatki so predstavljali takrat 199 din ali 10,3%, lani pa 11,1% — kar je precej manj kot v nekaterih drugih sorodnih podjetjih (20% in več).
Osebni dohodki na delavca so se lani povečali za 19.6%.
Tako kot v letu 1971 je tudi lani podjetje izpolnilo določila samoupravnega sporazuma. Manjše prekoračiva obstajajo le znotraj podjetja v posameznih enotah. Te prekoračitve — tako v masi OD za prizadete enote kot v višini najvišjih OD prizadetih posameznikov — se bodo po sklepu delavskega sveta podjetja Poračunale v letošnjem letu kot'odbitne postavke.
Zmanjšanje socialnih razlik, izhajajočih^ iz nagrajevanja, je bilo pri nas občutno. Leta 1970 je znašal raz-
OD/h PO KVALIFIKACIJAH JAH.-KC. 1972
Sr	POSLOVNA ENOTA	SKUPAJ		ROL	*V/ DELAVCI					UMSKI	DELAVCI		-	dtn/h
			SKUPAJ	VK	*	PK	NK	SKUPAJ	IIS	V/S	SS	US	DELOVODJI	ORGANIZATOR.
1-22	S KUPA J	10,30		13,M	1075		C,S3	1700	26,62	17,76	1169	3,10	17,27	10,68
1-8	GRADBENE ENOTE	*>,07		1378	10,66	9.99	179	16,80	«,J4	11,91	12,5)	8,62	17,37	19,76
	CELJE	9,53	«>	13,01	10,07	7,t!	8,52	17,53	23,19	16,69	13,13	8,33	17,35	19,86
2	JESENICE	10,06	910	16,20	n,ti	‘.59	7,19	17,82	23,65	17,89	12,90	8,15	18,13	20,56
3	KOPER	ii,ot	9.9 7	15,83	11,53	9,51	7,27	16,86	23,51	19,81 •	13,39	9,56	13,37 /■	20,65
6	LJUBLJANA	10,29	909	13,21	10,55	7,tO	5,55	18,51	98,50	16,97	13,83	8,8 7	19,11	10,i 5
'S	! L J-OKOLICA	10,55	9,17	16,96	11,62	8,55	7,07	18,19.	26,61	19,76	13,26	_	19,59	20 71
6	I	10,20	8,91	/2,63	10,30	8 35	8,70	16,96.	23,63	17,27	12,62	863	17,63	20,00
7	NIZKE GRADNJE	%	8,19	11,63	9,53	879	575	16,82	21,01	15,26	11,52	6,97	16,52	17,37
8	1	9,9/	8,97	12,72	10,56	8,08	7,06	15,06	21,51	17 82	10,29	1,60	17,16	13,95
9-16	OBRAT/	«,«	«,«	13 H	11,55	», &	9,33	16,25	25,15	13,26	12,72	9,50	17,06	13,93
9	KO LJUBLJANA	12,15	M,02	12,51	10,65	7,53	6,53	16,12	22,61	16,86	12,52	9,07	17,70	19,70
10	KO MARIBOR	./7,57	10,86,	13,6 7	10,75	7,80	6,18	15,65	26,71	17,63	12,97	10,06	16,50	1913
11	3 I 1	12,55	11,51*	15,26	12,25	8,97	7,06	17,95	31,12	19,36	13 29	8,78	■17, 92	21,29
12	OGP LJUBLJANA	11, 66	1022	16,18	12,66	8,77	7,76	16,66	26,16	13,89	13,36	S,51	16,53	20,01
«	S PO LJUBLJANA	12,32	12 06	13,58	11,32	L,90	-	15,59	26,70,	18,77	11,51	8 51		20,97
16	ŽELE70RR/VN/CA	9,3i*	8,82	13,55	10,86	8,33	7,60	16,72	19,61	15,96	10,61		16,62	15,97
15-16	BIROJA JA PROJEKTIRAN.	19,79	1,88	-	-	9. M	-	21 Gl	25,69	17,95	16,27	9,23		
15	BIRO LJUBLJANA	19,99	7,38	-	-	733	-	21,35	26,58	17,92	13,85	9,23		
%	BIRO MARIBOR	20,02	-	-		-	_	20,02	26,15	18,32	; 15,92			
1-1i	PROIZVODNE ENOTE	10,61		13,55	10,Vt	t,05	t,»i	16,91	25,00	17,68	11,6%	9,00	17,30	1% 78
17-lt	OSTAL1	15,01	19*	16,66	H,17	9“	L,55	17,60	25,90	19,Ot	12,82	9,29	16,55	K,M
,7	CENTRALA	■16,91	8,77	«,56	10,50	8,57	5,95	17,63	25,90	18,88	12,75	9,16	16,77	30,16
18	UDD	7,75	1,03	-	10,88	6 67	8,57	12,25	-	-	12,53	10,59	16,20	
19	POČITNIŠKI DOMOVI	10,97	9,18	-	<1,55	11,67	■	5,31	. 16,65	-	-	16,66			
20 |	CENTRALNO SKLADIŠČE	11,82	11,97	16,30	n,11	10,86	~	13,63	-	-	13,63		. _	_
M |	MENZE	10,75	10,75	-	10,90	5,91	-	-	-	-				
22 |	USU	13,1*7	550	-	-	-	5,St	18,10	•" - ■	21,56	16,86	-	-	21,56
Dobro sodelovanje z Geotehniko
Na gradbišču novega mostu v Litiji smo srečali tudi Marka Banoviča, predstavnika zagrebškega podjetja Geotehnika in ga poprosili za kratko izjavo.
— Kaj menite o sodelovanju z Gradisom?
Že na začetku moram poudariti, da to ni prvo sodelovanje med Geotehniko in Gradisom. Sodelujemo že vrsto let, saj smo napravili pilote za Gradisove mostove že v Veržeju, Dupleku in drugod. Litijski most bo samo še ena vez več, da se sodelovanje med Geotehniko in Gradisom samo še okrepi.
— Kako ste zadovoljni z deli v Litiji?
Čeprav imamo že veliko izkušenj pri tovrstnem delu, smo tu prvič delali pilote v tako globino. Običajna globina je bila 3—4 m, tu pa smo napravili nekaj pilotov kar do globine 17 m (14 m v skalo in 3 m v gramoz). Pri tem so nam zelo pomagali izredno dobro napravljeni odri nad strugo za naš Benoto stroj, tako da smo delo opravili na vsesplošno zadovoljstvo.
Inž. Pergar v razgovoru z Markom Banovičem, predstavnikom Geotehnike
Z deli bomo v kratkem končali, saj moramo izdelati le še tri pilote za opornike na desnem bregu Save. Gle-
de na kvaliteto in rok opravljenege dela menim, da bomo tako sodeloval: tudi v prihodnje.
pon med najvišjim in najnižjim OD na uro 10,0:1, leta 1971 10,6:1, lani pa 7,3:1. Med letom pa so znašali razponi leta 1970 in 1971 tudi 12:1 in več!
Lani je znašal naj nižji OD na uro v podjetju 5,61 din (pri 182 urah 1021 din) Dejansko izplačani najnižji osebni prejemek na mesec pa je znašal 1204 dinarjev. Lani tedaj nismo imeli nižjega osebnega prejem-
ka od 1200 din se-ve v rednem delovnem času. Manj kot 1300 pa ja prejelo lani le pet delavcev ali 0,1 °/o.
Najvišji osebni dohodek na uro je znašal v podjetju 40,85 din (pri 182 urah 7435 din). Dejansko izplačani najvišji prejemek na mesec pa ja znašal 7483 dinarjev.
V primerjavi z letom 1971, ko je bilo stanje takole:
najnižji OD/h najnižji OP/mes. najvišji OD/h najvišji OP/mes.
3,88 din	indeks	145
912	din	indeks	132
41,09 din	indeks	99
'849	din	indeks	95
nam indeksi dovolj nazorno pokažejo politiko podjetja pri nagrajevanju oziroma zmanjševanju socialnih razlik.
Levji delež pri trasiranju take politike sta nosila sindikalna organizacija in odbor za načrtovanje 'in notranjo delitev dohodka.
1 levi vajenci
| v Škofji Loki
jj Inštruktorja Rado Cedilnik in Ivan Jagodič IH zadovoljna z mladimi
==	.-^re.c** februarja se je vajeniški dom v Škofji Loki zopet napolnil.
Fiislo je 26 novih vajencev, ki se bodo izučili za tesarje in mizarje. ~=- So iz raznih krajev Jugoslavije in le eden iz Slovenije. Ker so bili ob :	našem obisku v Škofji Loki šele dva dni, veliko od njih nismo mogli
= izvedeti. Toda vseeno smo izbrali šest izmed njih. da nam povedo kaj IH 0	Prvih vtisih v Škofji Loki. zakaj so se odločili za tesarski
s poklic in kako so prišli v Škofjo Loko.
šši Najbolj korajžen je bil skoraj najmanjši med njimi Edhem Polič IH 12 Zavid.ovičev, ki je povedal naslednje: »Kolegi so mi povedali, da.je ^5 v Škofji Loki obrat Gradisa, kjer se lahko izučiš za tesarja ali mi-sh zarja za gradbeno stroko. Ker me to delo zelo zanima, poleg tega pa == J> to tudi eden izmed perspektivnih poklicev, sem se odločli za to 1- šolo. Že prvi vtis, ki sem ga dobil, mi daje veliko spodbudo za nadalj-== nie delo. Pogoji za učenje so na prvi pogled odlični. Kako bo pa zares, = bomo pa še videli.«
^5 Drugi mladi sogovornik je bil Radoslav Lazarevič iz Loparja. V 55= Škofjo Loko je prišel na razpis. O svojem bodočem poklicu je pove-== dal tole: »Poklic tesarja me veseli. Je namreč bolj čist kot poklic zi-== darja ali kateri drugi poklic v gradbeništvu. To je bil glavni razlog, 5= da sem prišel v Škofjo Loko. Da sem se pravilno odločil, sem ugotovil = že prvi dan bivanja. Tako v domu kot tudi v obratu mi je zelo všeč.«
-	-:	Žarko Kneževič je prišel iz Lukovice preko zavoda za zaposlova-
n§ nje. Referent na tem zavodu mu je povedal, da je v Škofji Loki obrat 555 GIF Gradisa, kjer bi se lahko izučil za tesarja v gradbeništvu, saj 55 si je prav ta poklic tudi želel. Že po enodnevnem bivanju v Loki je Hf povedal: »Izredno sem zadovoljen. Tako v domu kot v obratu so me §= toplo sprejeli. Razmere so res odlične. Upam, da bo tudi moj uspeh
-	.5 tak.«
IH Tudi Jovan Mirkovič iz Bijeline je prišel preko zavoda za zapo-55= slovanje. Zakaj se je odločil za naš obrat, je povedal naslednje: »Že 555 ob izbiri poklica po končani osemletki sem se odločil za gradbeništvo. 55 Ker je delo z lesom bolj čisto od zidarskega dela, sem se odločil za ta ==■ poklic. Že moje tako kratkotrajno bivanje v delavnici obrata *t?i V Ig domu je zadovoljilo vse moje .želje/ tako da se počutim izredno. Ko 55 se ban naučil malo slovenščine, bo vse še bolje.«
§11 Naslednji, ki je stal ob že na pol izdelani paleti, je bil Zlatko Nikič 5= iz Zavidovičev. Čeprav je bil tudi on na obratu šele drugi dan, je že IH hotel zapleteno delo. Zabijanje žebljev in sestavljanje palet mu je kar IH malce dolgočasno, kot pravi. O svojih prvih vtisih je povedal nasled-5: nje: »Vem, da je nujno, da se za tesarski poklic mladi nauče najprej 55 najosnovnejših stvari, toda jaz sem podobne stvari delal že doma.
. Prav zato sem se tudi odločil za poklic tesarja. Delo z lesom mi je 55 všeč.. Komaj že čakam, da bom lahko delal bolj, zapletene stvari. =5 Pogoji so tu res odlični. Referent na zavodu je imel kar prav, ko mi je rekel, da mi ne bo žal, če grem h Gradisu v Škofjo Loko. Priznati moram, da so pogoji še boljši, kot sem pričakoval.«
=5 Zadnji iz te male skupinice novih vajencev je bil Vehir Polič iz 55 vasi Bajevac. Tudi on je prišel v Škofjo Loko preko zavoda za zapo-5== slovanje. Bil je mnogo manj zgovoren od, svojih predhodnikov. Edino, 55=1 kar nam je povedal, je bilo to, da mu je tukaj všeč.
555 To je bilo šest izmed 26 novih vajencev, ki že drugi dan svojega Ul bivanja v Škofji Loki pridno delajo po navodilih obeh inštruktorjev H| Rada Cedilnika in Ivana Jagodiča. Vsak od njih je pod svoje okri-555 ije vzel 13 vajencev. Z novimi vajenci sta zadovoljna, saj kažejo IH zanimanje za delo. Kot sta nam povedala, so.se nekateri zelo hitro 5= vživeli v novo okolje, drugi pa bodo potrebovali za to dalj časa-=~~- Želela sta le še to, da bi bilo tudi v tej skupini čim manj »črnih §H ovac«, saj bi bilo tako delo s skupino mnogo lažje. Sicer pa kaj bolj 5= določenega o novih vajencih tudi nista mogla povedati, saj so biti == v Škofji Loki šele drugi dan.
555 Ker smo bili že v obratu, smo obiskali še dva vajenca, ki pa sta tu že kar šest mesecev. To sta Franci Roblek in Bernard Šimenc. j||5 Franci je doma iz Bašla, ki je le 18 km oddaljen od Škofje Loke. š= Kljub temu trenutno stanuje v domu. Ko pa se bo Izučil, se bo raje 555 vozil na delo, nam je v začetku razgovora pojasnil, nato pa nadalje-=5 val: »Za poklic tesarja me je navdušil moj oče. Čeprav je on mižat", §|g mi je to delo odsvetoval. Rekel mi je, da je zame bolj primeren po» -5 klic tesarja in zelo sem mu hvaležen, da mi je tako svetoval. T» 5== v Škofji Loki mi je zelo všeč. Tudi delovodje in inštruktorji so gH zelo v redu. Z vsemi se dobro razumem. Če si priden, te upoštevaje 55 in ti pomagajo, če pa rad malo ponagajaš, potem so zelo strogi. Take 555 je tudi prav, saj je tu kar precej strojev, na katerih se ni priporočljivo Ul igrati, saj lahko pride do hudih poškodb. Z uspehom v šoli sen' 55 zadovoljen, potrudil pa se bom, da bo še boljši,« je zaključil Franc1 Roblek, ki je po oceni delovodje zelo prizadeven in marljiv. Bernard 55=	Šimenc z Raven na Koroškem	se po	oceni	delovodje z Roblekom	(]e
=55	more ravno kosati, pa tudi v	svoji	izjavi	je bil skromen: »Ker	j®
=5=	v železarni zelo umazano delo, sem	se odločil za poklic tesarja	»
=5	šoli mi sicer ne gre najbolje,	toda	izučil	se bom prav gotovo.	Nj’
5=5 splošno je tukaj kar v redu, le inštruktorji in delovodje so včasih 55 malo prestrogi.«
=šl Tako novi vajenci kot tudi tisti, ki so že nekaj časa v leso® 5=5 industrijskem obratu v Škofji Loki, so na splošno zelo zadovolji HH s pogoji za delo in učenje. Če bodo tudi uspehi dobri potem se nao’ za dobre tesarje in mizarje tudi v prihodnje ni treba bati.

Skofjeločani tokrat najboljši — Izredna organizacija tekmovanja
Moški ekipno nad 40 let:
1.	Maribor
2.	Škofja Loka
3.	Centrala
Ženske ekipno
1.	Centrala
2.	Celje 3 Ravne
TEKI
Moški posamezno:
1,	Zdravko Vozič (Ravne) 2 Silvo Rane (Sk. Loka)
3.	Alojz Čelik (Jesenice)
Moški ekipno:
1.	Ravne
2.	Škofja Loka
3.	Jesenice
Ženske posamezno:
1.	Helena Žigon (Centrala)
2.	Cilka Kucko (Jesenice)
3.	Ana Volavšek (Celje)
Ženske ekipno:
1 Centrala
2.	Jesenice
3.	Celje
V znanem zimsko športnem središču — Kranjski gori so se pravkar končale letošnje zimske športne igre Gradisa. Nad 140 smučar-
jev in smučark iz vseh naših obratov in enot razen iz Kopra in Ljubljana-okolice, se je potegovalo za najboljša mesta v dveh disciplinah — veleslalomu in tekih.
Moški, ko so bili razvrščeni v tri skupine, so začeli tekmovanje že v Zgodnjih dopoldanskih urah, ko je soncp le sem in tja obsijalo del pro-g.e- Zato je bilo v I. skupini, v kate-ri s° tekmovali moški do 33 let, ve-iko padcev. Malce poledenela proga le marsikomu prekrižala načrte, to-a vseeno so se naši mladi športniki vso vnemo spuščali od starta proti euiu. Po prvem teku je skozi vsa fetica najhitreje prismučal Stropnik iz Maribora, takoj za njim pa so e uvrstili favoriti ing. Hercog (Rav. m brata Zupan (Jesenice). Ko je vse kazalo, da bomo imeli letos novega zmagovalca v tej skupini, pa j1® v drugem teku Stropnik padel, -gubil nekaj dragocenih sekund in Privozil na cilj s precej slabšim ča-i0.rn kot v prvem teku. Zato pa sta j,’ a tudi v drugi vožnji odlična ing. ereog in Jože Zupan ter zasluženo Sv°jila prvo in drugo mesto.
V naslednji skupini so tekmovali ^l?ski_ od 33 do 40 let Progo, ki je ua že nekoliko manj nevarna, so °rali prevoziti le enkrat. Ing. La-Pflue iz Jesenic je bil v tej skupini a.lhitrejši pred Stanonikom (Škofja vpa) in Jeršanom (Centrala), ki je na lanskem tekmovanju prvi v 1 disciplini.
Po končanem prvem delu tekmo->®nia so za moške nad 40 let in nske izbrali malo krajšo in lažjo Progo. Najprej so vozila dekleta. Ne-atera tako kot vedno, z veliko tre-kr,6, Zato 80 bili tudi rezultati nekoli-•Tvt?^abši. Najhitrejša je bila tokrat s plana Jovančič iz Celja. Zadnji so s, 8PustiIi po pobočjih kranjskogorska smučišč moški nad 40 let. Po * ,cakovanju je zmagal znani smu-k^ski as Marjan Cizej iz Maribora, ri, l.e s svojo atraktivno vožnjo nav-U 8li vse prisotne. Tudi drugi v tej *°nkurenci Slavko Stanonik iz
Škofje Loke je bil zelo dober, sa.] je za Cizejem zaostal le za nekaj desetink sekunde.
Po končanem tekmovanju v veleslalomu so bili na vrsti še smučarski teki. Proga je bila speljana okoli šole v Kranjski gori. Zenske so morale preteči enega, moški pa dva kroga. Najprej so startali moški. Vsako minuto so sodniki spuščali tekmovalce na progo. Že na začetku se je videlo, kdo je vajen tekaških smuči, kdo pa si jih je nadel prvič. Za prvo mesto se je vnel boj med tekmovalci Raven in Škofje Loke. Prepričljivo je zmagal mladi Ravenčan Zdravko Vozič, ki je bil za več kot minuto boljši od drugouvrščenega Silva Ranca iz Škofje Loke. Pri dekletih je imela največ moči Helena Žigon in prišla na cilj s skoraj minutno prednostjo pred Cilko Kuc_ ko iz Jesenic.
Po napornih tekmovanjih je bila nato v hotelu Prisank še razglasitev rezultatov. Najprej je v imenu organizatorja pozdravil vse navzoče Viljem Zrim. predsednik OOS PE Jesenice in med drugim dejal: »Vesel sem, da ste se tako polnoštevilno udeležili XIII. Gradisovih športnih tekem. Tako kot povsod kjer smo se zbrali, je bilo tudi tu prijetno in veselo. Starejšim, ki se že vrsto let udeležujejo naših tekem, se pridružujejo mladi Vedno več nas je na podobnih prireditvah. Vse to pa nas spodbuja pri našem vsakdanjem delu in izvrševanju zahtevnih nalog na naših delovnih mestih, dokler se ponovno ne zberemo. V imenu prireditelja PE Jesenice in sindikalne podružnice se vsem zahvaljujem za udeležbo, za tovariško sodelovanje in prijetno srečanje. Vsem najboljšim čestitam ob njihovem uspehu, drugim pa želim, da bi imeli v prihodnje več športne sreče.« je zaklju-
čil Viljem Zrim. Nato je pokrovitelj tekmovanja, direktor PE Jesenice Franc Vovk podelil najboljšim diplome, pokale in praktična darila.
Ob koncu moramo še poudariti, da je PE Jesenice s pomočjo ŠD Jesenice zelo skrbno organiziralo tekmovanje. Zato pokrovitelju, direktorju PE Jesenice Francu Vovku, organizatorju tekmovanja Vladu Šanci vso pohvalo in priznanje.
Rezultati:
VELESLALOM
Moški posamezno do 33 let:
1.	ing. Janez Hercog (Ravne)
2.	Jože Zupan (Jesenice)
3.	Jože Debenc (Šk. Loka)
Moški posamezno od 33—40 let:
1.	ing. Andrej Lapajne (Jesenice)
2.	Pavle Stanonik (Šk. Loka)
3.	Jernej Jeršan (Centrala)
Moški posamezno nad 40 let:
1.	Marjan Cizej (Maribor)
2.	Slavko Stanonik (Šk. Loka)
3 Ivan Grabnar (Ravne)
Zenske posamezno:
1.	Tatjana Jovančič (Celje)
2.	Marija Podričnik (Ravne)
3 Ani Stupar (Centrala)
Moški ekipno do 33 let:
1	Ravne
2.	Jesenice
3.	Škofja Loka
Moški ekipno od 33—40 let:
1. Jesenice
2	Škofja Loka
3.	Centrala
ZANIMIVOSTI IZ KRANJSKE 60RE
Pred pričetkom tekmovanja v Med tekači je bil prav gotovo naj-Kranjski gori so zelo pogrešali Jane- bolj nesrečen Franc Turk iz Raven, za Škofiča iz oddelka za varstvo pri V drugem krogu se mu je zlomila delu. Proga za veleslalom je bila v krivina smuči, toda vseeno je tek na-jutranjih urah precej ledena, pa je daljeval in dosegel odlično peto me-nekatere tekmovalce zanimalo, če sto. Požrtvovalnost je lepa odlika ustreza varnostnim predpisom.	športnika.
♦ ♦
Na svečanem zaključku je bil go-V tekih se je pomerilo tudi nekaj tovo najbolj zadovoljen Polde Ilovar tekmovalcev, ki so si prvič nadeli iz Škofje Loke, saj je njihova ekipa tekaške smuči. Med vsemi je bil naj- osvojila prvo mesto. Čeprav športni-bolj vnet član ekipe centrale, ing. ki ne pijejo, kar še posebno velja za Strajnšak, ki je po napornem teku Ločane, je da! Ilovar napolniti pre-tik za ciljem padel. Na noge mu je hodni pokal z vinom, da so potem pomagal sodelavec ing. Pogačnik, vsi udeleženci pili iz njega. Tudi Lo-Pomoč tudi v športu.	čani se ga niso branili (vina namreč).
Novi vajenci tokrat še niso smeli nastopiti
tekih
Še vsa zasopla po napornem teku Ani Volavšek
Naslonimo sc oa lastne sile
Roman Albreht Gradisovim delavcem — Delavcu moramo dati oblast, denarne zakonitosti pa ostanejo — Skupne službe niso servis TOZD — Intelektualni potencial se na sme razbijati — Občutek za socialno enakopravnost odnosov — S praznim žepom ne moremo iti v ambiciozen program — Čimprej ustanovimo TOZD
Naš glavni direktor, Roman Albreht in Lojze Cepuš
V petek, dne 23. 2. 1973 so se v veliki dvorani Doma sindikata v Ljubljani zbrali naši predsedniki delavskih svetov, sekretarji zveze komunistov, predsedniki sindikalnih organizacij in komisij za TOZD v PE ter ostali vodilni ljudje našega podjetja. Posvetovanju je prisostvoval tudi Roman Albreht — predsednik Zvezne komisije za ustavna vprašanja in izvajanje ustavnih amandmajev in Boris Senegačnik — tajnik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije ter predstavniki tiska in RTV.
Uvodne besede je podal predsednik komisije za pripravo predlogov pri uresničevanju ustavnih dopolnil V zvezi z ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela Rajko Zupančič, ki je med drugim dejal: O ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela pri nas že precej časa govorimo. To zadnje posvetovanje pa naj bi pokazalo, kako daleč smo pravzaprav in ali so razjasnjene Vse dileme, ki so ob pripravah na ustanavljanje TOZD nastale. Po osnutku samoupravnega sporazuma o ustanavljanju TOZD, o katerem smo že precej razpravljali, je predvideno naslednje: popolnoma mora biti odpravljeno načelo nadrejenosti oz. podrejenosti organov upravljanja, nosilec samoupravne normativne dejavnosti pa je delovna skupnost vsake TOZD v sestavu podjetja. Sporazum o ustanavljanju TOZD in združitvi v delovno organizacijo GIP GRADIS obsega določila o skupnih zadevah, o koordiniranju delovnega procesa itd. V organizacijskem pogledu formalno ni predvidenih bistvenih sprememb. Za enote, ki so že sedaj delovne celote in kjer opravljamo vrednostne obračune in ugotavljajo kolektivi dohodek ter ga tudi delijo po določenih merilih delitve. kjer je bil izvoljen direktor enote kot individualni izvršilni organ oziroma ima enota vodjo, naj bi veljalo, da imajo vse pogoje za kon-
stituiranje v TOZD. Kako je s sredstvi?
Treba jih je prenesti na nivo temeljnih organizacij združenega dela ob konstituiranju Tu ne gre za porazdelitev premoženja, ampak gre v bistvu za porazdelitev upravljanja nad premoženjem, kajti na sredstva mora preiti ekonomska odgovornost delavcev v TOZD ne pa samo nekak prenos lastništva nad sredstvi. Opredeliti tudi moramo status skupnih služb, ki jih ne mbremo smatrati kot enotni delovni kompleks združenega dela. Skupne službe so le zbir funkcij, ne pa neka zaključena delovna celota. Pri tem gre nadalje za pomembno trditev, da morajo strokovni kadri nuditi svoje strokovne sposobnosti in pomagati drugi ni delavcem, da dosegajo optimalne rezutate, ne pa, da bi si prisvajali dominantne položaje glede na svoja večja znanja. Pri tem prihajajo do izraza ozki interesi, ki dajejo včasih tudi materialne koristi posameznikom, čeprav je bilo na zunaj prikazano, kot da gre za koristi podjetja. Hkrati ne moremo ustanavljati nekak dohodek na nivoju podjetja.
Pri oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela v sestavu podjetja je potrebno v celoti izhajati iz delov podjetja kot podsistemov celotnega sistema, ki je pravzaprav združenje vseh temeljnih organizacij združenega dela Zaradi ublažitve posledic zunanjih vplivov, ki so še zlasti močni, kadar te enote osamljene nastopajo, bo potrebno le-te med seboj povezati. Gre za določen upravjalni problem v organiziranju, ki se v glavnem deli na:
—	strukturianje odnosov, vplivov in odgovornosti, na tokove dela, tokove informacij, razpodelitev proizvodnih sredstev in na
—	preskrbo in ohranitev sredstev, razvijanje surovinskih virov, usposabljanje kadrov, na financiranje in na investiranje.
Uvodne besede je imel Rajko Zupančič
Roman Albreht Gradisovim delavcem
GRADIS poznam kot dober, trden, monoliten in napreden kolektiv. Zato bo tudi znal opredeliti in skupno rešiti vsa odprta vprašanja, ki nastajajo pri ustanavljanju TOZD. Končno pa ni niti vprašanje ali bomo ali ne bomo ustanovili TOZD — vse se morajo organizirati v temeljne organizacije združenega dela. je dejal tov. Albreht. Delavci sami pa naj odločijo, katera tehnologija jih združuje in kaj naj bo tisto, kar bo združevalo TOZD v združeno podjetje. Bistvo pa je samo eno, delavec mora postati resnično gospodar ustvarjenega dohodka.
Delavcu maramo dati' oblast, denarne zakonitosti pa ostanejo
Danes že iahKo govorimo o delavskem razredu, ki obvladuje vso moderno tehnologijo in uspešno upravlja s sredstvi. Zato je za nas tudi zelo pomembno kako se oblikujejo medsebojni odnosi na temelju družbene lastnine. Vsa sredstva so sredstva temeljne organizacije združenega dela. S tem pa nastanejo takoimeno-vane komplikacije, kajti sredstva so stvar minulega dela, različno zbrana in različno vlagana Zato ne moremo iti samo na mehanično delitev, ker bi s tem bili neki deli podjetja bistveno prizadeti. Potrebno bo razmejiti in določiti kakšne medsebojne obveznosti nastanejo potem, ko sredstva fizično razdelimo Mislim, da ste vi na pravi poti in zato podpiram razumno orientacijo vašega podjetja. Sprejeti je treba koncesijo s celotnim vprašanjem imovinskih odnosov. S tehničnega vidika se to ne da rešiti. Zato bo potrebno napraviti dogovor vseh predstavnikov združenega dela. Ko je govoril o vlogi delavca pri neposrednem upravljanju, je ugotovil, da je informiranje zelo pomanjkljivo. Delavce pokličemo skupaj, na kratko ustno povemo določen probem in naj se opredelijo. Samostojnega miselnega procesa v glavah ljudi ne bomo sprostili, če ne bodo začeli misliti sami. To je eden izmed predpogojev za neposredno upravljanje.
Ko razpravljamo o spreminjanju obstoječe družbene moči in njeno razdelitev v korist delavskega razreda, ne smemo pozabiti, da pri lem denarne zakonitosti ostanejo. Gre zato, da smo v naši družbi začeli spoštovali določeno denarne tokove Kajti sredstva morajo biti maksimalno koncentrirana. Zato se je potrebno v notranjih odnosih točno dogovoriti za neka ekonomska pravila, kako združiti sredstva, kašna sredstva nameniti za investicije, za osebne dohodke itd. Torej se vprašanje interne banke ne da kar tako rešiti. Pri tem je treba upoštevati vse solidarnostne momente, ki morajo v današnji socialistični družbi obstojati.
irajo kot TOZD z vsemi pravicami, ki jih jim daje ustava in tako postanejo takoj normalen partner vsake TOZD. Mislim, da ie treba jasno razčistiti. Govorico, da so to servis TOZD, je to dvorezen nož. Po eni strani govoriš o servisu, lahko pa je to fasada, da ljudje niso pozorni, da se še nadalje zadrži koncentracija sredstev, pooblastil in moči.
Intelektualni
nntenciat
se ne sine razbijali
Prav tako pa bi bilo negativno in nesmiselno razbijati intelektualni potencial, ki ga sodobna tehnika zahteva. Nekateri ga želijo razdrobiti in ga na pisarniški nivo pripeljati spet nazaj To pa bi bila druga nevarnost. Tako kot prodira mehanizacija v sfero proizvodnega dela, tako prodira tudi v sfero intelektualnega dela. Mislim pa. da je bistvo stvari in
Posvetovanje je bilo zelo zanimivo
kar za vsem v tem »špediterjem« stoji je pa to, da sedaj nimamo v pravem pomenu skupne službe, temveč imajo marsikje generalno direkcijo, ki je povzeta iz podjetno lastninskega modela, ker pač drugega modela nismo imeli. Mi pa moramo te službe analitsko razdrobiti, kajti treba je vedeti, kdo in kako bo vršil upravna pooblastila in kdo ima pooblastilo, drugič pa bomo morali ločiti izvršne funkcije od skupnih služb. Celo v uvodnem referatu sem opazil, da ta problem ni do kraja razjasnjen, namreč ne gre za to, da bi zadržali izvršna pooblastila in strokovne službe skupaj, temveč moramo na teh posvetovanjih vse jasno razčistiti. Prvič direktor ne more biti direktor skupnih služb, marveč je direktor izvršni organ delavskega sveta in mora enakopravno obravnavati vse funkcije. Drugič direktor ne dela v nobenih TOZD. Direktor je namreč tista oseba, ki edina mora biti o vsem obveščena, vendar dejansko ne sme operativno opravljati določene operacije. Namreč on ne dela v konkretnem procesu dela, zato ne more biti član TOZD. Pravzaprav je direktor javen uslužbenec tega dela.
Tudi skupne službe morajo imeti svoje samoupravne organe in se lahko konsti-
tuirajo kot TOZD. Morajo pa biti v odnosu na ostale samoupravne organe enakopravne. Skupne službe bodo ustanovljene s sklepom delavskega sveta podjetja deloma pa s pogodbami temeljnih organizacij združenega dela, ki bodo te funkcije na njih prenesle. Razbijanje teh poslov (poslov skupnih služb) na posamezne temeljne organizacije združenega dela razen tistih poslov, ki so tem organom neposredno potrebni pa bi pomenilo, da smo dejansko na tem področju nazadovali, kar pa za organizacijo združenega dela in sploh za celoto ne bi bilo koristno. Na splošno pa mislim, da bo potrebno skupne službe čimbolj organizirati v centre intelektualnega dela, manj pa kot upravno izvršne zadeve. Predvsem pa bo treba delati v tako imenovanih kolegialnih organih oz. v teainskem delu Na splošno pa obstaja neka določena zmota. Mi smo namreč do sedaj delo razdelili na tako imenovane šolske nivoje, najmanj zna tisti, ki nima osnovne Šole, ki se je nekaj priučil, vse pa znajo tisti, ki imajo fakulteto. To pa vendar ni resnica. Če ima nekdo fakul-1 teto, je lahko velik ekspert v svoji stroki, nima pa pojma o ekonomiki. Ni torej res, da se šolsko pridobi kompleten nivo znanja, nasprotno pa je res, v čim višji nivo ko . greš, bolj si oz. bolj morejo biti
naši strokovnjaki profesionalno usmerjeni.
V vsakem primeru pa bodo morale naše strokovne službe in strokovnjaki V bodoče že pred sprejetjem določenega sklepa napraviti pomembnejše ekspertize, ekonomske računice, analize itd. ih to Še pred sprejetjem dotičnega sklepa-Potem ta sklep ne bo več anonimen, kajti odločitev v tem primeru pade na te ljudi, ki bodo seveda te ekspertize morali tudi podpisati.
Nato je tov. Roman Albreht govoril o razmerjih med TOZD oziroma med t združenim podjetjem, o občutku za social' ] no enakopravnost odnosov, o perspektiv- ] nem programu ter končno dejal, da je « potrebno TOZD čimprej ustanoviti. Vse rešitve pa moramo v glavnem najti do4 J ma. To kar nekateri mislijo, da bodo delovnim organizacijam napravili višji organi je v zmotah. Vse osnove so v TOZD in usoda kolektiva Gradis je od' visna od družbene- zavesti kolektiva ifl sposobnosti, katero pa Gradisovi delavci sigurno imajo. Gradis je že v preteklosti pokazal svojo vitalno moč, ki pa je daneS prav tako potrebna, ko se odločamo 0 tako pomembni družbeni zadevi.
Skupne službe niso servis TOZD
Skupne službe so dejansko posebna organizacija združenega dela. Te so v naši dejavnosti komplemetaren del potrebnega dela. Kakšen ie torej njihov status? V ekonomske smislu So skupne službe ekonomsko podrejene proizvodnim dejavnostim. Službe morajo imeti tak obseg in take funkcije, kakršne služijo proizvodnji. Zaradi tega moramo sklep o skupnih službah sprejemati dogovorno vse proizvodne organizacije Popolnoma bi bilo nesmiselno skupne službe degradirati na delo drugega ranga in razglaševati, da so skupne službe servis TOZD in še to tisti z negativnim predznakom. Tudi to je treba napisati v samoupravnem sporazumu. kajti v družbenem smislu so vsi delavci v TOZD povsem enakopravni. To se pravi da morajo biti delavci v skupnih službah povsem enakopravni, in se tudi lahko konstitu-
Vsi se moramo organizirati v TOZD