2. številka. Ljubljana, v torek 3. januarja 1905 XXXVIII. leto VENSKI N lakaja vj»k d*n zvačer, istmii a»dc\Je in prasaike, ter velja po posti prejeman sa a v stro-o grške deiele aa vse leto 26 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K nO h, sa en inetec 3 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vsa leto *4 K, sa pol leta 12 K, za četrt leta « K, sa en mese« Z K. Kdor hodi sam ponj, placa sa vse leto 22 K, ca pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K M h, ia en mesec 1 K 90 h. — Za tuja de tele toliko več, kolikor znaša postaiaa. — Na aaročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila so plačuje od peterestopne petit-vrste po 12 h, Če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 b, če se dvakrat, m po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Depisl naj »e iavelć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih nlieah št. a, iu sicer uredništvo v I. nadstropja, npravništvo pa v pritličju. — UprarniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklama**)* oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85. Skupno gospodarsko de!o. i B iketa o slovenski ljudski stranki je končana. M rno je stvar zaspala, ne da bi bila vzbudila količkaj hrupa, količkaj razburjenja. Ves svet je bil od vsega začetka prepričan, da je stvar v naprej iz gubljena. Stranke, ki se tol ko let ljuto vojskujejo, ae ne dajo kar čez noč zliti v eno samo organizacijo. Ideja sama na sebi je bila nesrečno sprožena. To pa zategadelj, ker klerikalcem ni bilo za stvar, marveč za njih strankarsko korist. Naro?o slovenske ljudske stranke bi mogel biti samo ta, da se osredotočijo politične sile narodove na skupno delo v dcsego nujnih in vsem ssupnh namenov. će hi če kdo z nekaterimi prijatelji sezidati hišo, Be bo za to skupno podjetje ž njimi dogovonl glede vsega tega, kar se tile bde. Kakega političnega in ver.-k-.-g3 m s jen a so ti prijatelji, bi pri h si pač ne prišlo v poštev. Ti k enkaSci bi se biii morali glede slovenske ljudske stranke postaviti na tako stališče — ko bi bili imeli resne, poštene in nesebične namene. Da je med slovenskimi Strankami v gotovih stvareh mogoča edinstvo, o tem ni nobenega dvjma. Ko b* bilo klerikalcem na tem, da se doseže, kar je narodu pctrebno in glede česar smo vsi edini, potem bi bili morah to fiks'rati in reč : v teh stvareh je med nami aloga, zastavimo skupno vse moči, da j h ali do-se*»-rao ali pa jih skupno ustvarimo. Pri skupnem delu v gotove svrbe se ublaže nasprotja, se izenačijo msrs kateri nazori in se Uhko ustvari trajna zveza. To bi bia pot do slovenske !,udake stranke. Klerikalci niso krenili na to pet ker so imeli pred ocrni č'sto s-trankartke in č.sto p »lit čre namene M-d t k v tovarni . . . O te dni, ko so poprodali svoja posestva, je zavladalo veselje po vasi . . . vse gostilne so bile vedno natla čene ijudi, prepivali so oele dneve in noči Ljudje so mislih, da se je naselilo v vasi blagostanje; f si so imeli takih, ki so omenili skupno gospodarsko delo. Omenili so to le mimogrede, prav kakor bi njim samim ne bilo čisto jasno, kako naj se ta misel izvede, samo toliko se vrdeh, da bi Bknpno gospodarsko delo Ubko ugodno vplivalo tudi na poliliČne razmere. To je istina, kateri ne more nibče oporekati. Ia ta reanioa je to liko bolj uvaževanja vredna, ker je na gospodarskem polju najiaglje doseči skupno delo in ker bi tako skupno delo bilo največjega ne samo materijalne ga, nego tudi narodne-političnega pomena. Velika napaka vse slovenske politike je, da posvečuje gospodarski organizaoiji premalo pozornosti, slovenske stranke, vse in povsod, so se doslej nekako omejevale na čisto politično in kulturno delo in na strankarsko organizacijo. V narodnogospodarskem oziru se je gledalo na organizacijo denarnih zavodov v svrho, da se slovenski kapital iztrga iz nemških rok in poleg tega na organizacijO mlekarstva. Narodno napredna stranka je v tem oziru vedno stala na stališču, da se gospodarske orgaiiiaoije ne smejo zapletati v politične boje, in je zvesto vztrajala na tem stališču Ne tako kKrikaloi. Ti so si ustvarili gospodarsko organizacijo, ki služi iz ključno samo njihovim političnim namenom. Proti štirim, trdnim posojil nicam, ki so v naprednih rokah in ki se niso nikdar vtikale v politiko, so ustanovili konkurenčne zavode, ki stoje vedno pred bankerotem in ki delajo starim posojilnicam naj-unnazanejšo, dost krat naravnost hudodelsko konkurenco. Ustvarili so ne-broj katohek h zadrug, v katerih se je kradlo in goljufalo, kar se je dalo. Velika večina teh katolik h zad ug je sramotno poginila, nekateri duhovniki so imeli krivi&ni profit t ž~pu, narod je imel škodo in 'Ia vrsta narodnih eksistenc je bilo u ni čen»h. Klerikalna gospodarska organi zsoija se je izkazala kot pravo pro kletstvo za slovenski narod in de pozni rodovi bodo prekinjali sp< m n tistih duhovnikov, ki so v svoji hudobiji in gospodstvažel|nosti tako brezvestno eksperimentirali z na rodno gospodarskimi koristmi slovenstva. Po zaslugi klerikalcev je za družna ideja ra Slovenskem popol-noma kompromitirana, dasi je sama na sebi dobra in zdrava. Izgubila je ves kredit, ker so jo klerikalci tolovajsko izrabili za svoje umazane po* litične ia osebne namene. Kmetijska družba kranjska se trudi na vse na čine in z največjim naporom, da bi zadružništvo rehabilitirala in postavila na zdravo podlago. Da so pri nas mogoče in umestne samo zadružne posojilnice in produktivne zadruge, to u»idevajo sedaj menda tudi najbolj nevedni kaplanje — ali trajalo bo še desetletja, predno se poravna. R«vno na polju kmetu namenjene gospodarske organizacije vlada danes na S o venskem strahovita anarhija. In rav nič ni upanja, da bi se kaj obrnilo na bolje, kajti pri klerikalcih je. engažiranih toliko osebnih interesov, da se nam zdi vsak poskus porazuml|enja vsaj za sedaj nemogoč Svojim somišljenikom priporočamo, naj deiu ejo kakor došle). Gospodarske organizacije in produktivne zadruge naj se ustvarjajo tam, kjer so potrebne, vedno naj se dela vestno, pošteno in st-ogo solidno brez ozira na politične in strankarske razmere. K erikalne zadruge, če so strankarske, če se iti ka|0 v politiko, če postopajo nepo steno, naj se neusmiljeno pobitajo, dokler s- ne zatro. Mi si štejemo v velikansko za-s'u/r. da smo uničili celo vrsto gnil h klerikhlmb koneumov. Ko bi ne bilo nas, ko bi se mi ne bih s tako rd-tr;.'n o lotih boja proti klerikalnim knnsumom, bi hili klerikalci, p»jani prvih uspehov, celo Slovenijo preplavili a konsumi in z n i ni uničili vse slovenstvo. N*š boj jih je prisilil, da so ustavili svoje organiziranje, mi smo 8 hitrim just (iotraniem doseg i, da ni škoda Še vrl ko večja in da se je snovanje konsumov sploh opustilo. G ede gospodarske organizacije kmetskega i udstva bomo nadaljevali boj proti vsem gnilim pojavom v klerikalni organiz ciji. Temu boja bo konec šele tedaj, kadar se dobi modus, po katerem se zadružništvo uredi enotno, koristim naroda primerno in t*ko, da bo popolnoma nepc htičnega značaja odmakneno polit čnim bojem, res edino in izključno gospodarska organizaoija. Vojna na Daljnem Vztokn. Konec herojske obrambe. Kar se je meseoe in mesece prorokovalo, a se ni uresničilo, to seje vč-raj, ako smemo verjeti poročilom, izpolnilo. Ne kd aj ponosne rusk e trdnjave Port Artui ni več: Kikor zatrjuje brzojavka iz Be-rolina, je trdrjtva že kapitulirala, «e-neral Sieselj jo je že izročil Japoncem in na portarturškem obzidju, ako ga je sploh še kaj oetalo, veje že nemara danes krvavo-rdeča zastava vzhajajoč ga solnca. Trg d-ja, kakršne doslej še ne pozna zg< dovina, je doigrana, epopeja je izpeta! Junak Steselj, čigar ime se bo bleščalo v zgodovini Človeštva na ve-k)v veke med najslavnejšimi možmi, |e odložil svoj meč, ko je uvidel, da je vsak nadahni boj brezuspešen, ko se je prepričal, da se mu v dogledne m času ni nadejati od nikoder osvoboditve, rešitve. Težak je moral biti trenetek odločitve za generala Stesija! 0«em do'gih mesroev, odkar traja obleganje Port A-tur^a s suhe sirani, je vodil gen. Si. sel) obran bo že takoj sprva pogibelji dol« čene trl- njave a tako blestečo bravuro, a takim bresprimernim junaštvom, da je primoral ves svet — prijatelje in sovražnike, da ga občuduje, da se mu ▼ brezmejnem občudovanju klanja kot enemu iinvd največjih herojev, kar se jih je radilo človeštvu. S posadko, ki je bila v primeri a skoro brezbrojno japonsko armado enaka neznatni peščici, je skoro leto in dan vztrajal na mestu, kamor ga je poklicala dolžnost, kljuboval je vsem navalom s toliko energijo, da se je zdelo, da je ni Bile na sveto, ki bi mogla streti odporno moč tega jeklenega moža. Japonski topovi so dan na dan, noč sa nočjo peli Port Arturju smrtno pesem in sipah smrt in pogin v mesto, v vrsto hrabrih br * ni tel je v, nepregledne množice oblegovalcev bo ae neprestano zaganjale v trdnjavo, v mestu se je slišalo samo stokanje ranjencev, vzd hovanje umirajočih, pokanje japonskih bomb in granat, širiti so se jele bolezni in morda je Že zavladal glad, a Steselj je stal a avojo posadko še vedno nsomaje* kakor siva skala sredi penečega merjs ob katero zaman butajo sovražni va lovi. S-ot s č Japoncev je že hgli pred Pcrt Arturjem v grob, a port aiturška posadka, prožeta z duhom in energijo svojega poveljnika, se je zdela, dasi se je skrčila skoro na minimum, mcČna in silna kakor gigant Toda zakon narave je neizprosen, narava se ne da premagat, herojskim braniteljem so jele pešati meči, prenapeta struna je počila. Z nadčloveškimi silami je doslej branila portarturška pota 1 k'* vsako ped svoje zemlje, za vsak korak naprej je moral sovražn k plačati beka-tombe dragocenih Človeških žrtev, sedaj pa so branitelji Že izfirpali nadčloveške sile, ki so jih delale bogovom enake, in postali so zopet ljudje. L ud em, navadnim ljudjem pa klonejo m či. Steselj je to sprevidel spoznal je, da je odporna sila njegovih junakov precej d-narja, začeli 80 živeti dobro... A pri vsem tem ni nikdo mislil na bodočnost, ki je stala strašna pred njimi. Z-.np-.h eo v svojo srečo in slepo drvih naprej . . . toda slednjič je zmanjkalo d t na rja, a zaslužek v tovarni je bil ka| pičel . . . Obup s s je polastil vaečanov, resigmrani so hodili na delo, v tovarni pa se jim je vlekel na prsi r ni težki vz prihajali iz t vani'-, upala si jim Ica in vsa vas je naenbr>t p< stala pod bna grobu I' obupa so začeti piti žganje, pili so divje in nenas tno . . . I to, kar ae je zgodilo z dru gimi vaščani, je dohitelo tudi Rup i.ikii ■» ga od« ta. Hi je posvstn k in je z drugimi prodal svoje p' s-stvo . . . Z*jjr-tvil je lahkomiselni ves denar . . . Obupan je z-.črl popivati, le malokdaj je bil trezen; njtgiva žena ga je začet koma prosita naj o^uUi tako življenje ... a on se ni tmend za to, pil je ntprej ... s svojo hčerjo je hodil v t »varno in tam delal . . . zvečer pa pil pozno v noč. Ilierka pa je sledila svojemu očetu . . . vlačila se je z drugimi d -lavkami po gostiinab, kjer so plesale in pri divjih orgijah už vale življenje . . . Voa vas je bila materialno in m ralno na najnižji stopnji . . . Iz obupov in nesreč so se po redile t 1 uleh divje Btr&sti, ki so zavladale po celi vasi . . . Kakor greh in smrt so plavali nad vasjo, nad fropalimi hišami oblaki dima, ki se je valil iz tovarne. Hipno blag* stanje je uničilo nekdanjo tiho srrčo v *asi. Vse je hiralo in umiralo; po dnevi je bilo mirno in zapuščeno po vasi, zvečer pa je zadonelo iz mnogih gostiln divje petje, ki je do nelo v temno noč .. . Kakor prerezana jim je bila pot do boljše bodočnosti, morah so pro pasti... živeli so in čakali smiti... V tak h razmer* h se je vrnil MJan Rupnik domov. H pno je spo znal, kaj se je zgodilo . . . opazoval je l.udi, ko so hodili iz tovarne in zdelo se mu je, da se pomika mimo njega tolpa ljUdi, ki so vsi uklenjeni, vsem pa je utiBnjen na Čelu pečat smrti in propada... Pomagati Je h M svojim ljU dem, rt š ti |ih njih groznega stanja... Zaćel je pri s*oj h domačih, toda vsi napori so mu biii zaman! Vsi so b'li t->ko vdani v svojo grozno usodo, da niti misliti niso mogli na rešitev . . . Slepo so se vdali svojemu življenju, slepo drveli do propada . . . M ian jh je mislil odvaditi p -jmčevanja, hod>l je, ko so pr šli delavci iz tovarn, k njim na dom, po govarjal se z nj mi ... za hip jih je pregovoril . . . mislil je, da bo njegovo delo imelo vs<*j malo uspeha. K » pa je zvečer gledal v svoji sobi skozi okno, zad nelo nu |e zopet na uho div|e petje, in spoznal je, da je vse zaman . . . S*u<5al je s loma rešiti vsaj svojo sestro. Ko je b 1 neko nedtljo v neki gostilni ples, hotel jo je pregovorit', da naj ostane doma, a ona ni hotela; zato |o je zaklenil v sobo . . . Ona pa je razbila okno iu ušla v diru proti gostilni. Ko je to zapazil M lan, je občutil d* je v - o izgubljeno . . . Smilili so se mu ubogi ljudje, ki so zašli že tako daleč, da na verujejo več sreči, ki so se vdali ne- marno svoji usodi, da prop&dejo, ko bi se vendar še lahko rešili. Groza ga je blo, ko je srečaval ljudi, blede, prepale in uničene, ki so zrli pomilovalno vanj, kakor da bi mu hoteli reči: »Norec, ti hočeš pomagati!« v ZiStulili so se mu ljudje, ki 83 z&Mi tako daleč, groza ga je bilo med ljudmi, ki ao se plazili poloartvi, kakor 9er.ee naokoli . . . ZtpuU ti je sklenil zopet svojo rojetno vas, nekdaj tiho in mirno, zdaj pa naenkrat uničeno in propalo . . . Kakor tiho, nenadno je nekdaj priše', je zopet odšel z doma tn z laj za vedno . . . Kakor pr< gtnjm je bežal sk« zi vas, da ne bi več videl onih obrazov . . . K) pa je bil zunaj vas;, ozrl se je zadnjikrat nazaj in videl je, da jo nad vasjo plaval umazani dim, ki so Be iz njega spuščale nad vas grozne pošasti . . . N'glo se je obrnil ia hitel naprej . . Ia po dolgi poti je šel Milan Rupntk med solnso m' poljanami is propalega dtmavja v svet... jela pojemati, bo manjšati, in zavedel ■e je, da trdnjavi tii več rešitve. In t tem trenotku je moral v Bjem dozoreti sklep, da izroči trdnjavo, ki je že itak storila več nego avojo dolžnost, svoji, sprva ji že določeni usodi, to tembolj, ker je že morda posadki pošlo tudi streljivo. Z*a takega junaka, kakor je Ste-sel?, je bil ta trenotek odločitve najtežji v vsem njegovem življenju, a uprt v to, da se je odločil, da ustavi mesarsko klanje, ko je zatonila poslednja zvezda rešiteljica, in ne nadaljuje brezuspešnega boja, da bi iz krvavel sam s svojim zadnjim možem, ga obdaja z gloriolo največje slave in pravega junaštva. Port Arturju ni rešitve, zaklenkai mu je mrtvaški zvon, — Rusiji je treba obraniti ono peščico mož, ki so s svojim skoro bajeslovnim juna-Itvom zaslužili, da spoštljivo prpo giblje pred njimi koleno ves ruBki narod in ves kulturni svet. Danes že morda zapuščajo junaki portar urške razvaline svoje trdnjave. Src 5 se jim morda krči, da jim niso bile dane nadčloveške moči, da bi obranili domovini oni košček zemlje, kjer liže Kvantunški polotok f/ibarno Rumeno morje, na drugi strani pa se jim širijo prsi, saj jih vodi ko rak nazaj v življenje, gredo novemu Življenju nasproti, ki je tako nebeško lepo zlasti sedaj, ko so že zdavna sklenili račune o njem. S^lnce jasno jim zopet sije, novo življenje se jim smeje nasproti . . . Epopeja je izpeta, herojična obramba Port Arturja je prešia v zlato knjigo zgodovine. Zadnje poročilo generala Stesija. Uradno se razglaša brzojavka generala Stes'ja z dne 19. m. m., ki se glasi: Srečni smo: Vašemu Veličanstvu, svojemu velikemu vladarju, sporočiti iz Port Arturja, ki ga z božjo pomočjo branimo že 11 me3e cev, svoje najvdanejie čestitke povodom godu Vašega veličanstva. Naši ▼oji so današnji dan slavili z največjim navdušenjem in današnja parada, pri kateri so orili urnebesni ura klici našemu cčetu-carju, je pokazala ve liko moč V&šega vel.časstva in našo cd prednikov podedovane zvestobo. Blokada pred Port Arturjem deloma odpravljena. Iz Tokija se poroča: Admiral Togo je ukazal, da sa zmanjša bio-kadno okrožje pred Port Arturjem* Nova h)i kadna črta se pričenja pri rtu Taiienvan in se konča pri rtu Južnega zaliva. Ves polotok L:actong zapadno cd t9 črte spada v področje blokade, samo mesto Daljni je izvzeto. Japonci nameravajo baje Daljni otvoriti tujemu par; brodstvu. Djslej pa je vbod v luko dovoljen samo lad jam, ki imajo posebno dovoljenje. Nove določbe glede blokade so se že uveljavilo. Nasprotujoča si poročila. Iz Tokija se poroča, da eo se sovražnosti pred Port Arturjem že ustavile. Častniki ruskega in japonskega generalnega štaba se snidejo ▼ ponedeljek, da se posvetujejo o kapitulbcjskih pogojih. It Pariza pa se poroča: Neki ja ponski parlamentar se je dve uri po-g*jil z generalom Stesljem v njegovem taborišču. Japonci zahtevajo v jamstvo, da Rusi zapuste in izroče forKi-k v a n š a n. Vtis vesti o kapitulaciji v Pe-trogradu. Iz Petrograd*. se poroča: Vest o kapitulac ji Port Arturja se je tukaj razširila popoldne. Vtis je bil strašen. ZUsti csupli bo bili nazadn;aki, ki so Že včeraj označevali vest o kapitulaciji Port Arturja kot izmišljotino liberalcev Kljub temu pase vesti že ne verjamejo. Z mandžurskega bojišča. Kurop&tkin poroČ-*: Sovražnik je 30. deceicbra ljuto obstreljeval naše pozicije pri vasi Linšipu. Niše bate rije so uspešao odgovarjale na so ▼razni ogenj. Novo ministrstvo. Dunaj, 2. januarja. Posl. S y l -v e s t e r piše, da je prišel baron G a -u t s c h na krmilo vlade vsled vpliva grofa Goluchovvskega. Imenovanje smatra za najugodnejšo rešitev krize ter prorokuje, da bo parlament še pred Veliko nočjo normalno deloval. Za parlamentarno ministrstvo ni prostora toliko Časa, dokler ni vsaj formalnih pred pogoj'ev za Češko nemško spravo. Praga, 2. januarja. Vodja čeških agrarcev, posl. Prašek, se je izrazil o novi vladi sledeče: „Novetnu ministrstvu ne prinašamo simpatij pa tudi ne antipatij. Baron G a u t s c h nam je znan le kot brezbarvni upravni uradnik. Tudi novi minister notranjih zadev, grof Bvlandt-Rheidt, ni posebno izrazita individualnost, da bi se moglo po njem o čem sklepati. Novi justični minister nam je simpatičen zaradi njegovih gospodarskih reform. V ostalem pa ne damo nič na spremembo osobja v ministrstvu, dokler ostaue dr. Kbr-berjev zistem. Šele tedaj, Če se nova vlada zavzame za naše kulturne in gospodarske zahteve, začnemo takoj siliti na popolno oživljenje parlameuta.tt Praga, 2. januarja. Vodja Čeških radikalcev dr. B a x a je izjavil: „Mi radikalci nimamo zaupanja do Gautscbe vega ministrstva, ker preteklost ministrskega predsednika ni pri Čehih v dobrem spominu. Sprememba v osebi ministrskega načelnika Še za nas ni povod, da bi spremenili taktiko. Češka politika zahteva pred vsem spremembo celega sistema.'* Krakov, 2. januarja. „Czas* piše o imenovanju ministrskega predsednika barona Gautscha: „Misli se, da bo novi ministrski predseduik zagotovil Čehom notranji češki uradni jezik a obenem bo zagotovil Nemcem, da je to zadnja enostranska koncesija. Potem šele skliče Gautsch državni zbor. Ako bo zbornica reduo delovala, zgodi se v teku časa v ministrstvu rekoustruk cija v parlamentarnem smislu. Ako pa bi se obnovila obstrukcija, je Gautsch pripravljen, da razpusti državni zbor, oktroira poostreni poslovnik ter razpiše nove volitve. Baje je izšel podoben načrt iz gosposka zbornice, a ker ga je dr. pl. K o r b e r zavrgel, bil j'e to glavni povod, da je moral iti." Sprememba pri namestništvih. O pava, 2. januarja. Tukaj je začel izhajati novi dnevnik „D. Wehr", ki ima baje zanesljive informacije. Ta list zatrjuje, da pride šlezijski namestnik grof T h u n prvi v poštev za iz* praznjeno namestništvo na Gor. Avstrijskem. V Šlezijo pride za namestnika baron II a n d e 1, v Zader pa dvorni svetnik pl. S i m o n e 11 i, ki je popolnoma vešč jugoslovanskih jezikov in italijanščine. Baron Sch\vartzenau ostane na Tirolskem le dotle, da se resi vseučiliščno vprašanje, potem pa pride na njegovo mesto kranjski dež. predsednik baron Hein in na tega mesto grof Schaffgotsch. Položaj na Ogrskem. Bu danes t a, 2. januarja. Voditelji združene opozicije bodo v jutršnji zadnji seji po vrsti protestirali proti razpustu državnega zbora v ex lex stanju. Apponvijeva in Szederkenvjeva stranka imate jutri seji, v katerih se oficijalno proglasi fuzija s Kossutbovo stranko. Budapešta, 2. januarja. Ru-munski narodni odbor ima dne 10. t. m. glavno konferenco v Hermanštadtu, da sklene pri predstojeČih volitvah prestopiti iz pasivnosti v aktivnost. Cogodki v Macedo liji Carigrad, 2. januarja. V Rabu blizu Kumanove je napadla 20 mož broječa vstaška četa komisarja Ezard-efendija, ki je pobiral davke ter ubila njega in njegovega spremljevalca Vstaši so imeli uniforme novih turških lovskih bataljonov. Po napadu je prihitel v vas oddelek turških vojakov nakar so vstaši zbežali pustivši Štiri svoje mrtve. Gibanje na Ruskem. Petrograd, 2. januarja. Govori se z vso sigurnostjo, da jc car že sprejel demisijo kneza Svjatopolsk-Mir-skega. Za naslednika bo imenovan kak reakcionar, najbrže general Klei-gel. Moskva, 2. januarja. Moskovsko zemstvo je predlagalo vsem * ** '* zemstvom, naj ustavijo delovanje ter začnejo pravcati štrajk zaradi carjevega reformnega manifesta. Predlog podpira tudi maršal plemstva Čer ni g o v. Obenem so sklenile revolucijske stranke, da zopet začnejo z aktivno propagando. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 31 decembra. Proračuu za leto 1905« K »Kor orio vrsto let d »Sfdaj, poročal je o proračuiu mestnega zaklada tudi letos občinski svetnik S e n e k o v i Ć. O zelo obširnem in vsestransko utemeljenem proračunu se je razpravljalo nad dve uri. Najvažnejše avojstvo letošnjega proračuna \» pač povišanje doklad od 20 % n a 25 % na direktne davke. To povišanje a • je posebno vsestransko utemeljevalo. Ta potreba je nastala pred vsem zaradi tega, ker se je vsled deželnozborskeo b-s t r u k o i j e »Dramatičnemu društvu« morala dovoliti izredna podpora 14000 K in ker je občinski svet v svoji seji dne 6. aprila t. 1. sklenil, da se imajo za most čez Ljubljanico od D/rk.ir-kM ceste na Frule postavljati od 1905 let* nadah«« v proračun štirje letni roki po 10000 K S c-r je res, da so za leto 1905 tu it druge izredne potrebščine u«o v* like, ker iznašajo vse vkup 80921 K, a da ni t li dveh izdatnih prispevkov v proračunu, moglo bi se bilo te potreb ščme za onih par let, dokler mestna hranilnica v smis u svojih pravil ne bode izročala mestni upravi polovico svojega vsakoletnega prebitka, tako porazdeliti, da bi se bilo z do sedanjimi dokiadimi izhajalo. Izognilo pa bi se bilo zvišanju doklad tudi, ako bi se bil mogel izvest* zakon za kanalizačne prstojbine. Da tega načrta ni vzr 1 finančni odsek v pretres, je zopet kriva obstrukcija v deželnem zboru, k* r b*. načrt itak ne bil mogel postati z?sko«. Pri tem pa je razširjava mesta na predevaia in treba je b lo novih ulic in novih kanalov. Za bodočnost pa se obetajo finančne r«»ra^re izdatno zbol)šati, ker že leta 1908. preneha mestna občina prispevati za vaeoči lišč**, za cerkev na B^rju in za m<~st na Opek*roki cesti — vkup 21000 K; — let* 1908 pa po sedanjem stanju vlog in rezervnih fondov mestne hranilnice utegne od te v dobrodelne in obSekoristne namene d b ti že kakib 50 000 K Žjpan pa je dal napraviti pregled, fc*ke so naklade v d'u^ih večjih mestih, n. pr Celovcu, Brnu, Girici, Gradcu, Iiomostu, L d cm , Sjlaogradu itd. Te občine ioip|0 sicer r.-zleljene naklade na razne davščine, na nekatere znašajo naklade do 50J 0, povpr?č o pa s o vse bujšeobremenjene,kakor bo Liubljana tudi s svojimi 2 5 % Izdatno se morajo zvišati potreoaćine ubožnega zaklada vsled novega domovinskega z.kona in za olepševalne namene, ker se bodo na bivšem škofijskem posestvu napravili javni na b^i — Vsa redna potrebščina znaša 676 008 K izredna potrt-bšfcina p% 250 933 K, potrebščina skupaj 926 941 kron. Rudno pokritje zn*4* 546 870 kron, izredno pokriti* 95 094 K, torej vse ptkritje 641.964 K Pr manj kijaja je potemtakem 284 977 K, ki ga je treba pokriti is doDorlttov na doklttdd na državne davke. 25°/0 do-klada je prorarunjena na 277 000 K, a vkljub temu ž* ostane nepokritega primanjkljaja 7977 K — Proračun je razdeljen v Bledeč h sedem po glavij: 1) Uprava vobče, 2.) uprava mestne imovine, 3) ceste, ulice, trgi in sprehajališča, 4.) zdravstvene in blagotvorne zadeve, 5) šolstvo, znanost in ume-t e I j 11 o s t, 6) vojaška nastanitev. 7.) raznoterosti. I Uprava v obče izkaiuje sledeče potrebščine: 1. funkcijske pristoibine 7280 kron, plače uradnikom 102 833 kron, 3) redarstvo 68.001 K (večji znesek jc zaradi ustanovitve novega popisnega urada), 4. plače slugam 16.560 K, 5. deputati in druge potrebščine 11.740 K, 6. nagrade in podpore 3600 K, 7. pokojnine in miloščine 28.747 K, 8. pisarniške in uradne potrebščine 22.472 K, 9. potni stroški 3042 K, 10. nočne patrulje in talije 600 K, 11. oskrbovanje jetnikov 1030 K, 12. razni upravni stroški 2000 K, 13. dispozični fond 300 K, 14. naročnina za telefon 610 K, 15. prevažanje odgoncev in jetnikov ter priprega za gasiluo društvo 3400 K, 16. vrtnarstvo in gozdar stvo 5070 K. Potrebščine vkup 279.985 K, pokritja 13 252 K, tedaj primanjkljaja 266.733 K. Stroški pri tem poglavja so za 5000 K večji kot lani zaradi petletnic, pokojnin in vzgo-jevalnin. II. Uprava mestne imovine ^zuie sledeče potrebščine: 1. po- slopja in zemljišča 32.161 K, 2. vrednostni papirji 3774 K, 3. mestne davščine 1685 K, 4. Podturnska graščina 12.318 K. Potrebščine vkup 49.93$ K. Pokritje je sledeče: 1. dohodki od poslopij, zemljišč, skupila za zemljišča itd. 16 323 K, 2. vrednostni papirji 2252 K, 3. mestne davščine 674 684 kron, 4. Podturnska graščina 10.591 kron. Pokritje vkup 703850 K, tedaj prebitka 653.812 K. Za javna kopališča v Ljubljani. Pri točki 14. tega poglavja, ki govori o vzdržavanju mestnega kopali Šča Kolezije, se je razvnela daljša debata. Potrebščina se je namreč zvišala od 400 na 1500 K, da se kopališče popravi. Obč. svetnik Šubic je sprožil misel, ali bi ne bilo mogoče dobiti na jemnika za 10 do 15 let proti nizki najemnini, zato pa bo kopališče sam vzdrževal v redu. V Ljubljani manjka javnih kopališč. Pripravno bi bilo napraviti novo kopališče ob bregu Ljub-jjanice blizu vojaškega kopališča. Morda bi se v ta namen našel podjetnik, ako bi se mu prepustili dohodki na daljšo dobo. Župan je izrekel Željo, naj bi se ta dva nasveta spremenila v predlog, ker se mu zdita umestna. Podžupan dr. vitez Bleiweis se spominja, da se je za nemške vlade v Ljubljani že tudi mnogo debatiralo o kopališču. Že taarat je dr. Keesbacher predlagal napravo kopališča na desnem bregu Ljubljanice. Ko pa je prišel načrt pred obč. svet, ni bilo denarja, prav kakor ga tudi danes ni. Vzorno kopališče bi mnogo veljalo ter bi se ne našel v ta namen podjetnik. Obč. svetnik dr. Požar je opozoril, da se Ljubljanica menda enkrat regulira in potem se najbrž tudi struga spremeni. Predloga obč. svetnika S u bi ca sta se sprejela ter so bo o njih v kateri poznejših sej razpravljalo. Poraba dvorane w Mestnem domu." Tudi pri tej točki se je razvnela debata. Podžupan dr. vitez B1 e i w e i s je namreč pripomnil, da „Mestni dum* občini premalo donaša ter bi se moralo za porabo dvorane več računati. Zupan je odgovarjal, da je dvorana zato, da mestu sploh koristi, za povzdigo plošne izobrazbe. Za predavanja, zborovanja itd. zahteva le povrnitev stroškov za kurjavo, razsvetljavo in snaženje, najemnino pa le od takih društev, ki imajo premoženje. Občinski svet je odobril, naj se glede dvorane postopa v zanaprej kakor dosedaj. III. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča. Za to poglavje so proračuujene sledeče potrebščine: 1. poprava in zdrževanje 56.430 K, 2. snaženje mesta 35.500 K, razsvetljava 39 000 K. Pokritje znaša 67.172 kron, tedaj primanjkljaj 63.758 K. IV. Zdravstvene in blagotvorne zadeve izkazujejo sledeče potrebščine: 1. zdravstveni stroški (plače, ljudska kopel, razne potrebščine) 29.116 K, 2. blagotvorni stroški (ustanove, doneski) 63 625 K, vkup 92.741 kron. Pokritje 8419 K, tedaj primanjkljaja 84 322 K. V. Šolstvo znanostin umetelnost. Potrebščine: ljudsko šolstvo 45.892 K, 2. razna učilišča (c. k. re alka, obrtna in nadaljevalna šola, Šola za modelovanje, c. k. umetno obrtna šola, višja dekliška šola) 46.712 K, 3. razni stroški 22.670 K. Pokritje kron 26.825, tedaj primanjkljaja 88 249 K. VI. Vojaška nastanitev. Potrebščina 2740 K, pokritje 3522 K, tedaj prebitka 782 K. VII. Raznoterosti. Potrebščine 4440 K, pokritje 63'J K, primanjkljaja 3810 kron. Izredne potrebščine. 1. Amortizovanje in obrestovan je 119.417 K, 2. potresno posojilo kron 49 500, 3. druge izredne potrebščine 82.016 K. Med izrednimi potrebščinami je 6. rok prispevka za ustanovitev s 1 o-venskega vseučilišča po 10.000 kron, izredna podpora „DramaUčnemu društvu44 14 000 K, podpora društveni godbi 120i> K, za most Čez Ljubljanico na Opekarsko cesto (1. rok) 10.000 K, naprava drugega reševalnega voza 1600 K, naprava dveh stranišč na sejmiščih 2000 K, gasilnemu društvu za 500 m novih cevij 700 K, za vsakojaki odkup ledenice v Vegovih ulicah 2000 K, obresti od izposojene kupnine za Del Cottov svet (155.000 K), za stanovanje stavbnemu risarju na obrtni strokovni šoli 545 K itd. Za uredbo pristanišča na Jeku proračun j eni h 4000 K se je Črtalo. Glede nakupa drugega reševalnega voza je predlagal obč. svetnik jT u r k, naj se voz napravi v Ljubljani in ne na Dunaju. Temu predlogu se je pridružil tudi občinski svet. Predović. Župan je obljubil, da se bo ta predlog po mogočnosti upošteval. Glede g o-spodarskega poslopja v mestni jami, ki je proračunjeno na 6000 K, je predlagal obč. svetnik Lenčc naj se delo razpiše in odda stavbnikn, ne pa lastni režiji, češ, da se dela preveč malomarno. Ž11 p an je istega muenja ter ne more dosti grajati, da nekateri mestni delavci tako malomarno delajo. Pri točki »zboljšanje mestnih travnikov", v kateri namen je proračun j enih 1700 kron, je predlagal obč. svetnik dr. Požar, naj bi se ob potih in sprehodih ne gnojilo s smetmi. V debato so posegli Turk, Grošelj, Velkavrh in poročevalec, nakar je bila proračunjena svota odobrena. — Dosedanje podpore so se dovolile tudi društvu „Narodna šolau, „SLov. planinskemu društvu" iti „Filharmoničuemu društvu41. Zoper cerkev na Barju. Občinski svetnik dr. Triller je nujno predlagal, naj se ustavi prispevek za morebitno gradnjo cerkve na Barju Takoj v uvodu svojega predloga je poudarjal, da stori to brez vsake ten dence, vodijo ga le oziri na finančni položaj mesta. Leta 1898 je sklenil občinski svet na prošnjo knez o Škofijskega ordinarijata in vsled neke oporoke pok. Kozlerja, da prispeva skozi deset let po 4000 K v ta namen. Takrat j. bilo v občinskem svetu prepričanje, da je potreba velika, in da bo cerkvena oblast vse storila, da se ideja uresniči. Občinski svet je res nalagal vsako leto dovoljeno svoto, a cerkvena oblast ni storila niti koraka, pač pa se je zdelo knezoškofa potrebno med tem Časom iz me tati stotisoče v smešne in ne potrebne svoje zavode. Zakaj bi naj bili mi bolj papeški kot papež sam. Sklep se lahko prekliče, ker so se razmere od takrat temeljito spremenile. Denar potrebujemo za nujne kulturne zadeve. Ne v moralnem ne v pravnem oziru nam ne more nihče očitati, da smo prelomili dano besedo. Predlaga, naj se za cerkev naložena svota porabi za ustanovitev javne lj uds k e k n j i ž-nicein Čitalnice. (Živahno pritrje vanje), da z izobrazbo odpiramo našemu narodu oči; nadaljna svota pa se naj določi za društvo za promet tujcev. Vse premalo je reklame za povzdigo prometa tujcev. Dežela ne more ničesar storiti, ker veže nesrečna obstrukcija roke tudi tistim, ki bi radi kaj storili — Obč. svetnik dr. Knšar sc je zavzel za predlog. Dokazoval je, da potrebe novih cerkev ni v Ljubljani, kjer je pet župnih cerkev, ne v okolici, kjer je dovolj podružnic. V teh cerkvah je dovolj prostora, da se hvali Boga. Barjani nimajo daleč na Rudnik in k Salezijan-cem. Sploh bi pa bilo na Barju treba zidati cerkev na pilotih kakor v Benetkah. Brez duhovnika bi cerkev za Barjanc ne imela smisla, a kdo naj skrbi za duhovnika. Za cerkev so se zavzemali obč. svetniki Lenčc, Predović, Kozak in' Senckovič. Zadnji si od javne knjižnice ne obeta mnogo koristi, ker ni dovolj denarja, da bi se postavila na obzirno podlago. Večje koristi je zidanje novih Šol, da ne bodo letale deklice k uršnlinkam in vllnthov zavod, kjer sc nam otroci po kvarijo ter dobijo napačni te meij za celo Življenje. Dr. Trillenev predlog je bil nato pokopan. Finančni odsek končno predlaga: 1. proračun mestnega zaklada za. leto 1905, ki izkazuje redne potrebščine 926.941 K, rednih dohodkov brez do klad na državne davke 641.961 K, torej nepokritega primanjkljaja 284.977 K se odobri; 2. v pokritje navedenega primanjkljaja se v htu 19 »5 v Ljub Ijani od vseh neposrednih drž. davkov, izvzemši osebno dohodarino, pobira 85% doklada, katere znesek je prora Čunjen na 277.000 K. 3. v proračunu izkazani končni primanjkljaj v znesku 7977 K se pokrije z blagajniškimi prebitki iz leta 19 4 oziroma, ko bi ne zadoščali, da se s Štedljivostjo pri raznih postavkah proračuna dosežejo prihranki; 4. vsak predlog, ki se stavi med letom in ki provzroča kak trošek, za katerega se v tem proračunu no nahaja potrebnega pokritja, se pred definitivnim sklepanjem odkaže finančnemu odseku v pretresovanje, da ta o njem poroča, jeli zanj mogoče dobiti potrebnega pokritja. Vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti. Na predlog župana se je izrekle obč. svetniku S ene ko viču za obširno poročanje in tako jasen pregled toplo zahvalo. Dnevne vesti V Ljubijcm, 3. januarja. — Volitev v delavsko zavarovalnico proti nezgodam w Trstu se je vršila dne 30. decembra. Ta volitev je sijajno do kazala slovensko politično zanikrnost. Slovenci bi bili prav lahko, da, igraje zmagali v VI. kategoriji, dotičui mandat je bil todi doslej v slovenskih rokah. Žo pred tedni smo opozarjali slovenske volilne upravičence, naj glasujejo za doseda njega zastopnika g. Feliksa Stareta, tovarnarja in grajŠČaka na Kolovcu. No, dne 30. decembra je bila volitev in oddauih je bilo v VI. kategoriji — 12 glasovnic! — Dobili so Feliks Stare 3 glasove, Vinko Majdič 3 glasove in italijanski sodar v Trsta sest glasov. Vsled te velikanske slo-venske zanikrn osti je odletel edini slovenski Član predstojnic t va in jc prišel na njegovo mesto Italijan! Pa to Še ni vse! Ker je sedež te zavarovalnice v Trsta, je pač naravno, da prevzame vodstvo volitve politično društvo »Edinost" v Trstu. To društvo seje pred leti tudi zavedalo svoje dolžnosti. Letos je g. Stare kacih 15 do 20 glasovnic poslal političnemu društvu nEdi-nostu, da jih izroči volilni komisiji. Ker je bilo oddanih samo šest slovenskih glasovnic, izhaja iz tega, da politično društvo niti tistih glasovnic ni oddalo, ki mu jih je poslal g. Stare. To je že vrhunec lenobe in brezbrižnosti. Kdo naj vzpričo temu zameri posamičnemu volilcu, Če pri svojih skrbeh in kupčijah pozabi na volitev, ko je celo politično društvo tako leno, da niti poslanih mu glasovn c ne odda! — Oslarija v cerkvi. V Škofji Loki so imeli pred kratkim mi sijon. Vodili so ga nepotrebni očetje lazaristi iz Ljubljane. Torej ljudje, ki lenarijo in zato tudi prav dobro žive. Od Človeške neumnosti seve ! Pri sklepu misijona vprizorila se je prav neslana komedija, ali boljše oslarija. Zbrano občinstvo, največ nerazsodnih babnic, moralo je v cerkvi priseči, da ne bode več Čitalo niti „Siov. Naroda* niti „Gorenjca". Vse je priseglo. A glej Čudo ! V cerkvi so prisegali, zunaj cerkve so pa kar trumoma hiteli kupovat naš list, ker so hoteli vsi izvedeti, kaj je pravzaprav v tem listu, ker ga popi tako sovražijo. Vpliv omenjenih dveh listov mora biti velikansk, ker bi se drugače v cerkvi ne uganjale take burke. Mi smo očetom lazanstom za U3pešno reklamo iz srca hvaležni. Bog plati! — Uršuliftxe v škofji Loki se zopet gibljejo. Svojim deklicam vbi-jajo v glavo, kako pregrešen je naš list in kaka velikanska pregreha je, ako je kdo nanj naročen. „Če pridete sedaj domov na počitnice, in če so ata naročeni na „Slovenski Narod*, pokleknite pred nje, in solznih oči jih pro site, da naj naroČbo opuste !a S tem poveljem so poslale svoje učenke domov. In te so res s solzami v očeh poklekovale pred svoje očete, ter jih prosile, da naj se na .Slov. Narod" več ne naroee. Kolikor smo poizvedeli, dobil se je en sam „ata", ki je, mesto da bi bil svoji goski priložil par gorkih, opustil naš list. Živeli taki napred-njaki ! — Ubegla klerikalka. Poročali emo vćeraj. kako je zn*na klerikalka Helena Suhadobnik Ogo!.uf*l& d^livke tobačne tovarne. Ta pobožna žena, ki se je topila same katol sfee svtt svi, je bila pač prekatna sleparka in je dobro vt-deia, da je pod katoliško krinko mogoča *3aka luroparij*. Soh^d >bni kova je v tovarni pobirala denar pri dt-Uvk>h, čtŠ, da ga bo naložba i hranilnici Ii ženuke eo ji zaupale denar, vefkn t ne da bi bil mož kaj vedel o tem. T;ko nabiranje je mogoče samo v tovarni, zunaj tovarne ne. Po tovarniških predpisih je vsako nabiranje denarja v katerikoli namene v tovarni sami strogo prepovedano. To v«rn £ko vodstvo in tovarniški uradniki so v tem oziru vedno postopali skrajno malomarno Z> časa z*dnje revolte v tab^Čoi to varni smo mi tuli to pojasnili. Generalna direkcija zahteva, da naj se ne dopušča nikako nabiranje v tovarni. Zaradi ta kega n»bir*nja je b lo povodom omenjene revolte nekaj oseb kazno-Ta ni h — a zdsj se zopet n*b ra za klerikalna društva, za maše in zabava in kdo ve za k*j še vse in živ krst se za to ne imeni. H lena Su-hadobnikova je nemoteno dolgo časa pobirala denar, da ga nese v hranilnico, bi vodstvo i z po I u je val o svojo dolžnost, bi se take nered nosti ne mogle primeriti. Ridovtdni smo, če bodo gospodje, ki so, zanemarjajo svojo I dolžnost, omogičili Haleni Suhadob-nikovi popisano sUp*ratvo, oškodovanem delavkam plačali i k o d o. N.ih moralna dolžnost bi to trotovo bila saj je mogla pobožna Sa-badcbnoi nabrati dotični denar le ker se ni n hča menil za prepoved, nabirati v tovarni denar. — Učiteljska vest. Z»časni uč>tdlj v D b »vi pri Brežicah, gosp Ludovik Potočnik, je imenovan stalnim u&iteijem na rudniški šoli v Idriji. — Repertoar slov. gledališča. D>nes zvečer se poje vtretjič velika ruska op^ra »O n j e g i n« i etra ča;kov8fc?ga. Ker pride te dni na oder nova opera, je to poslednja predstava lepe t opere v tekoči sezoni. — Narodna čitalnica v Ljubljani naznanja svojim Članom, da jutri dne 4. in 11. t m. odpade j o u r i i x e, vabi pa iste na plesni v e n Č e k, kateri bode v soboto dne 14. t. m. ob 1 /J. uri v Čitalnični dvo rani. Posebna vabila k plesnemu venčku se ne bodo razpošiljala. — Koncert 9fGlasbene Matice11. Opozarjamo, da bo koncert »Glasbene Matice" prihodnjo ue-deljo, dne 8. januarja v »Narodnem domu". Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda Lozarja na Mestnem trgu. Poleg krasne Fibichove »Pomladne romance" se bodo izvajale povsem nove, zelo zanimive skladbe. Glavno nalogo v koncertu bo imel veliki zbor »Glasbene Matice" in orkester vojaške godbe, pomnožen po Članih »Društvene godbe" in Članih »Glasbene Matice". — Društvo „Prosveta" priredi II. predavanje jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu". Nadaljeval bo g. Grošelj svoje že včeraj započeto predavanje. — Akademija. R*dna odoo-rova sel* je v če ir te k 5. t. m. v hotelu »I inja*. — V za d a jem času so se oglašali časnikarski glasovi, d* bi bilo dobro, ako bi Akademija prirejala predavanja tadi v tem ali onem kraju, postavim č» v Trbovijab, zakaj ne tudi v Zigorju OiOor Atad^mij* prosi, da bi se vsa dru Siva ali korporacije, ki ž-le imeti redna predavanja, obračala nepo src dno na cdbor, ki bo gt^vo ta-k*m ž**l!*m T* že mnogo mn'go hudi, ako je mogoče zastonj potovati, kar m slimo, da je sedaj to r pa sveta dolžnost, vsem tistim, kateri bi se radi izselil«, cbjavit', da se letos brezplačna vožnja zopet pr čne in da smo rm pooblaščeni vse tiste družine, katere so vajine kmetijstva in Be hočejo v Bradlji kakor femttov*loi naseliti brezpiaftno in z vsem preskrbljene tja povfst, kateri pa mo rajo biti s potrebn mi listi in spričevali preskrbljeni. V<*aka druž par tisoč ljudi na ta nsč-n spravili v Brazilijo Oietali 80 |im zlate (rra d »ve, a ko bo p "Ali tja, bo j h »meli za sužnje. V B-aziltji potrebu ejo l|udi za delo v aladkormh in bom baznih plantažah, za delo, ki bo gi oelo samnrei op^a*ljiii, samo dokler so bili aužaji Ntj ončinstvo podpira z vsemi močmi orožnike, da se o«, v tist obešenjaki, ki z nabijajo naše Ijad fitVO V br Zl'cko BUŽ'" 8t. — Požar v Blagovici. Z dežele se nam poroča: Na Novega leta dan okoli devete ure dopoldne začelo je goreti hišno poslopje gospoda Frana Benkoviča, vulgo pri Knštofcu v Blagovici. Zaradi razsajajoče silne burje je bilo to poslopje hipoma vse v ognju. Pohištva ni bilo mogoče skoraj nič rešiti. Burja je zanašala goreče utrinke na sosedne hiše, in v kratkem se je pokazal ogenj na strehi drugega gospodarja. Tudi to poslopje, ki je bilo deloma leseno, je popolnoma uničeno. Župan, g. Franc Pistotnik, je uvidel nesrečo, ki je pretila celi Blagovski vasi ter po nekem kolesarju obvestil gasilno društvo v Lukovici. Ko bi trenil, je bilo to vrlo društvo pripravljeno na pomoč ; posebua hvala se pa mora izreči načelniku društva gosp. Jazbecu. Mrzla voda, ki se je po brizgalnicah kar tr dila, je delala velike težave ognjegas-cem vendar se je po napornem delu posrečilo okoli druge ure popoldne toliko podušiti, da so tam bližnji prebivalci saj nadalljne nesreče bili obvarovani. Pohvalo zasluži tudi načelnik gasilnega društva iz Motnika g. Avbelj. Pogorela poslopja sta bila samo za male svote zavarovana. Škoda jih desetkratno presega. Zavarovalne družbe bi se labko zahvalile, da pri tako kritičnem vremenu ni bilo večje Škode že omenjenim osebam, — posebno gasilnemu društvu v Lukovici. — Burja na Krasu divja letos posebno strahovito. Kakor smo že sinoči brzojavno poročali, je burja pri Trnovem prevrnila 12 vagonov tovor nega vlaka. Sprevoduik Fran Valber je bil težko telesno poškodovan. Svoj čas, ko je še mešanec vozil z Reke v Št. Peter je barja vrgla z ljudmi prenapol njeni vlak pri Mali Bukovici z visokega nasipa v globino. Škoda je bila ogromna. Pred nekaj leti je burja pred trnovsko postajo na državni cesti prevrnila 16 vagonov tovornega vlaka. Tudi sedaj je promet na tej progi ustavljen. Strahovito divja burja tudi po drugih krajih Krasa. Odnesla je vse polno opeke, polomila mnogo dreves in celo nekaj hiš odkrila. Tudi v Trstu divja burja tako, da je groza. — Lepa doba. Na dan pred Novim letom je umrla v Cerkljah pri Kranju 78letna Uršula P i mat, ki je službovala v hiši pok. A. Vavkna celih 48 let, kar je gotovo lepa doba. Umrla je bila splošno znana. — i,Učiteljsko društvo za celjski iii ladlti okraj" ima dne 6. jan. ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih v Celju svoje glavno zborovanje. — Mednarodna panorama. Norveška je spM»h glede naravo b oblik zelo romant čia dežela. N-j lepši de! pa je razstiv||en ta teden v panorami, namreč po kra if ne od Knstijanije do N rdianda. L p* je panorama Knst,anije s ptČ.e perspektive, pogled na živahno priet*-n»*če, Mraljev dvorec, psrUmeot itd Prekr»soo je mlateče Dr<*mmen v a^leni kotlini. Impozantan je slap v N*eron*ki dolini, divj«r >mantičaa )-> gorska Bsenenja s temno globeljo, po k^t-Ti drvi resa L*gen. In podobnih gorskih ecenerj » ■ vrs*i pred nešim očmi še več, n. pr. pri Ju.-o kerjo, B'-rgf nu, Si.Hlheinru Nordlandu »td Ntjnolj pa obĆu^ujojo oči veščega prirodoznanc* ne^regrlad ni tedniki, ki s« čestokrst razt- g ijo do morja — Prihodnji teden so razst&vi Zagreb. — Tujci v Ljubljani. Meseca Hpe^mbra 1904 je dt.s>n v Ljubljano 2082 tujcev — za 908 manj kot prejšnji mes^c in va 443 več kot v istem mesecu prejša|>Sef« K*.-i. »m ležati v Trnovem. MoŽićek se je, so ee je ogrni na stražnici, s povzdinjenimi rokami zahvaljeval, ker so mu oteli ŽlVjenie. — Delavsko gibanje. V soboto se je ndpt-l,ai" t jutn»ga kolodvora v Ameriko 25 Hrvatov. — V Lipsko I« šlo 15 SluVenc v, na We*tf*isko i 30 HtTatoVi ▼ Hrušioo 35, ? Bjhinj ' 25, na Jesenice pa 35 M Zadar -4»/,% boa.-herc. šel. pos. 1902 4% eeŠka dež. banka k. o. . *•/• . a « I. o. . *'/••/• Mt* P»8ma hiP- D- 4*/,•/• peit. kom. k. o. i. 10°/, pr....... 41 0 saat pisma Innerst. hr. *VA> • n ogrske cen. deš. hr....... *Vi*/, »• P»8- o^1"- h*P- ban* • 4 V, /9 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 41!9/« °bl- češke ind. banke . 4°/Q prior Trst-PoreS lok. žel. 4°/, prior. dol. žel..... »•/. . jui. žel. knp. %Vi • *Vi*/, *T8t- P0«- ** žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1860« , . . . . . t> m 1864 ..... B tisske...... , sem. kred. I. emisije . m »»«••• 9 ogr. hip. banke . . . „ srbske a frs. 100— . r turške...... Baailika srečke .... Kreditne m . . . . Inomoike B . • . • Krakovske B • . . . Ljabljanske * .... Avst. rud. križa „ • . . . Ogr. 9 „ m . . . • Rndolfove B . . . . Sale barske „ .... Dunajske kom. a • . . . Delnice. Jasne železnice..... Državne Železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnica . Avstr. kreditne banke . . Ogrske m „ ... Zivnostenske „ ... Premogokop v Mosta (Brtti) . Alpiuske motan..... Praske žel. indr. dr..... Rima-Muranyi...... Trbovliske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . Valute. C. kr. cekin...... SO franki....... tO marke....... Sovereigna...... Marke........ Laiki bankovci ..... SnbUi........ Dolarji........ 100 40 100 4 * 100 55 119-70 98*20 118 hO 101 — 101- 26 100-101 60 10015 100-60 102- 40 10740 10010 100-50 1003O 108-40 101 — 101*20 100 80 tOl — 101'76 100- — 30876 101- 65 11-a« 19 < 3 23 47 2? 88 117&5 dft 30 853 7i> 484 Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. januarja 1906. Termin. PSenica sa april . Pšenica n oktober Rž . april . Koruza „ maj Oves b ^pril . za 100 kg. K 20*24 „ 100 . . 17 6 1 , 100 „ „ J5 8f „ loo , „ 15 12 « 100 . . 14 36 Krek tlv. Leno. Meteorologično poročilo. Viiin* n»d murjeni 3l>6 8. 8re<1nji H&cni tlak 7Jn n mtm -P- ££a |g \*M ™Ja v mm J P j Nebo 9. zv. T4~i 5 -10 8 7 »j 2 pop 744 0 743 4 moč. jvzh del. obl&č moč jvzhj oblačno -117 — 89'pm svzhjpol.oblač. Srednja vrvraiSnja temperatara: —112° normaie: —2 7°. — Padavina 0 0 mm. Zahvala. Za vse izkazano srčno sočuje povodom bolezni in smrti ljubljene soproge, gosj e 20 Ane Weiss kakor tudi za krasne darovane vence m mnog brojno spremstvo k vefn*ma poćit^n, izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo i>k eno zahvalo Posebno se im m čast zalvasiti gospodoaj Častnikom tukaj*niega divizjskega topnima' skega polka št. 7 za mnogobrojno ppremttvo kakor tudi za prekr sni \enec, dalje gospodom podčastnikom c. kr. domobranbkega polka št 27. kakor tudi onim sauitetnega oddelka Štev. 8 in c kr. pehotnega polka št. 27. V Ljubljani 3. jan. 1905. Josip Weiss c. kr. ognjič^r- Mednarodna panorama. 19 I---x* m si Ljubljana, Pogačarje« \ig. "M'«-i t^d«»Mi ♦ ♦ ♦ ♦ W0F* Talanda cejlonski čaj. Prodajalka Veleflna zna mkn. s dobrimi spričevali sprejme se na deželo Take, ki so popolnoma zmožne same prodajalno voditi, imajo prednost. Vstop takoj. PlaCa po d govora Pouadbe na upravnifttvo .Slovenskega Naroda.* 3H79-2 Sprejme se takoj učenec v manufakturno trgovino v Ljubljani, kateri mora biti pod nadzorstvom svojih staršev. 3884 - 2 Kje, pove upravnižtvo nSlov. N.44 Želi se kupiti takoj v mestu hišOzgostilno. Ponudbe naj se pošiljajo pod F. B uprav ms t v n „Slov. Naroda". 3854-3 Notarskega kandidata (tadi začetnika) oziroma solicitatorja sprejme takoj notar na Sp. Štajerskem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 12-1 epota stasu je najodličnejSa ženska mikavnost, ki se narava v njei ne kaže razsipna. Damam bo torej radost ia vede ti, da se dobi docela preprosto sredstvo, ki na nežen način sili naravo, da je v tem pogledu nekoliko bolj radodarna To 3redstvo, boljSim damam že znano, obstoji v porabi iznajdbe slovitega »talij kemika ia vetkrat očiščenega izvlečka l£ rastlin napravljenega k pristnega Adonlsovega mila ki so ga od-, bri i znameniti zdravniki, in ki ima v resnici lastncst, da nedrija ras vije in popravi, celice utrdi štrleče kosti na ramah zalije, in oblike prst uplosao in naravnost odebeli Adonlsovo milo učinkuje oživliajoče, osvežuje polt, polepša lica in sploftno pomlali vse truplo. To milo lahko rabijo vsakršne osebe, razvijajoče se devč^\r Kztok plinov in eksplozije s* I y^ popolnoma izključene. Velika izbira po \seh četah Pazite natančno na ime ,Rfessner" in ne \\\ stite se premotiti k nakupu manj vrednih posnetkov. 33i»l—8 Ernost Hammerschmidta nasledniki MADILE,WUTSCHER&Ko. 1 J ti t> I j amt, Tal%azorjev Irs al. B. Kot darila pa-i 2»c»«*<»^ ia šampanjske znamke = 36f6-3 Eleinoscheg1 DEEBY SEC napravljen iz francoskih vin In Kieinoscheg Golimirk napravljen iz tuzemskih vin. J. BUZZOLINI v LJUBLJANI. Kislo repo 100 kil K J 4, bres sodov, razpoSilja po povzetja aa^a 3 prekajeveleo In razpoalljaloo živil Janko Ev. Sire v Kranju. IlijIiF sprejme 8834 - 3 A. Domicelj, Rakek. Učencai od dobrih staršev, zmožnega slovenskega in nemškega jezika, sprejme v trgovino z mešanim blagom Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. CD v Škocijanu pri Mokronogu. Gospodična iz dobre hrvatske obitelji, vešča v go vorn in pisavi hrvatskega, nemškega in madjarskega jezika, igra perfektno citre, išče mesto odgojiteljica v boljši slovenski rodbini. H878 s Vpraša se upravništvo „Sl. N." Samo za 60 kr. t kile gosjega perja, To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko 8kublieno, gotovo za porabo, Vt kilo stane samo 60 kr, boljše kakovosti samo 70 kr. PoSiljatve na poskuSnjo s petimi kilogr se razpošiljajo po poštnem povzetju. mBm U>asa9 trgovina s posteljnim perjem, Mniieho% pri Pragi (*IO). Zamena dovoljena. U Dobiva se povsod! J. BUZZOLINI delikatesna trgovina ▼ LJubljani. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvcd iz voznegra red.se- Veljaven od dne 1. oktobra )904. leta. ODHOD IZ LJUBL.7ANE jn*. kol. PROGA NA TRBIŽ Ob 12. ari 24 m pouočl osobn vlak v Trbiž, Be jak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljabno ćes S^lzthai v Aosae«. S. Pograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj Via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, F anzr-nsfestc. Liabuo. Dauaj, tem SelzrhaJ v Solnograd, Inomoet, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejewice, Pisen, Manj ne vare, Heb, Francove vare Prago, Ltpsko. čez Amstetten na Daoaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobu« vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal Solnograd, Leud - Gastein, Zeli am Sea, Inomost, Bregenc Cnrih, Ženeva, Pariz cez Aoistettea na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vl.ik v Trbiž, Šaoohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mo akovo, Ljubua, Čez Kie n-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Piaen, Marijine »are, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Praga .direktni voz I. in II razr. , Ltpsko na Dunai &ez Am.-tet en. — Ob 10. ari pono&i osobtti vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Menakovo direktni voa l. ia II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN K0ĆEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. on 17 ra zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kocevie, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jul. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. ari 28 m zjutraj osobni vlak z Dunaja cez Aujstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, !Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljtk (Monakovo-Trat direktni voz 1. in II. ra« ) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža, — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vtak z Do> n»ja tez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in U. razred*;, Franc«»ve vare, Karlove vari, Heb, Maiijine vare, PLzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregeno^ Inomost, Zeli ob ježem, Lend-Gastein Ljabno, Celovec, Šmohor, Poat^bei. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvećer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, &mohoija, Celovca, Pontabla, cez Selzrhal iz Inom »sta, SoLno-rada cez Klein-Reifliug, is Stejra, Linca, Budejevic, Plzaa, Mar. varov, Heba, Francovib varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osohni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ia Kočevja, ob - uri '62 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešam vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 8. on 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. \L KAMNIKA. Mešam vlaki: Ob 6. im 4D m z uiraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m z\e er. Ob 9. uri 55 m ponoći samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 «> 1870 Ustanovljeno 1870 "Je In prodaj« vse vrste rent, zastavnh pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese i2d=Ja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 14 l,O»0»OOO.— Zamenjava iu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in 25a. a.r-va.-e srećke proti vnovčujo zapale kupone. kurznl Izgubi Vinkuluje m devmkuluje vojaške zeriitninske kavcije. gr*r MmmH »■> menic TCa ItS" ■«■■■■ oHr«»oiu "hJl Mi Podružnica v SPLJETU. ■»eiMtrne %l«se m p reje ima v tekočem računu ali na vložne knj žice proti ugodnim obre8tim. Vloženi denar obrestuje od dDe vloge do dne vzdiga. 8—1 Promet s čeki in nakaznicami. lzdaiatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laamina m u*k „Narodne tiakarne".