Gospodarske stvari. Lesni volk. Dobro in vsakako ceao sredatvo zoper lesnega volka, hišno gobo, ki se pogosto in vsakokrat z dobrim vspehom upotrebljava zlasti v mlečnih kletih, se na tale način napravlja; V precej veliki leseiii ali kamnoglinasti posodi se surova solna kisliaa s trobo saliterjeve kisliao in pctroleja poraeša. Ti zmesi se pridene drobljaaec cinka, kakoršni kleparjem izpod škarij odpada, in se tako dolgo v nji pusti, da se popolnoma raztopi. To delo se mora pod prostim nebom opraviti in treba se je tudi varovati, da se soparji, kteri se iz opiaane zmesi vzdigujejo, ne vdibajajo, ker so silno neprijetni in nezdravi. Na 5 kilogramov solae kisliae se račuaita 2 kilograma ciaka. Da se ciak toliko lajše raztopi, se vsa zmes s atirikratuo množino vode zredči. Tako ae vse to še nekaj časa pusti stati iu potem se s to tekoeino les ia zidovje pomaže, kar-se more še jedenkrat poaoviti. V treh tedaih se steae pomažejo ia prevlecejo z aamažo iz vode- nega stekla, kteri se še kaka barva na primer težki špat, oker ali gorska modrina pridene. Plavljeaa kreda, svinčena ali cinkova beloba se morajo pozneje z oljnato barbo aanesti. Opisana zmes je cenejša in boljša od klorovega cinka, ker se pri pomešavaaji med seboj še druge saovi iz zemnega olja narejajo, ki so gliaam, ki lesai volk provzročujejo, pogubne in pokončljive. Duh petroleja se popolnoma pozgubi, tako da se opisani pomoček tudi v prostorijah rabiti sme, v kterih se tvariae, ki so proti tujemu duhu zelo občutljive kakor na primer mleko, hranjujejo. Pomoček je primeroma prav dober kup. Da krompir v kleti ne gnjije. Teden predno se krompir izkoplje, se morajo okna kleti, v kteri se bode krompir črez zimo hranjeval, odpreti in stene ia tla do čistega osnažiti. Dan predno se krompir v klet spravi, se okna zapro in klet z navadnim lesaim pepelom precej na debelo potrosi. Na to se še klet z žveplom, kakoršnega rabijo za vinske sode, močno pokadi, tako da je ves prostor gosto z žvepleaim dimom napolnjen. Nekoliko ur pozaeje se okaa odpro, da se more žveplcai dim izkaditi. Zopet se okaa zapro in krompir se sme 60 centimetrov debelo nasuti. V 14 dneh ali v treh tednih se ob lepem vremean kletina okna zopet odpro in za teden dai odprta puste. Potem se okaa zopet zapro, klet z žveplom zaierno pokadi in krompir z lesaim pepelom posuje. Okaa ostaaejo od zdaj skozi zimo zaprta, klet pa se vsak mesec jedenkrat požvepli. Na ta način se ne samo gnjijenje krompirjevo zabrani, ampak neobčasno cimljenje, ktera lastnost po tem ravnaaji nič ne trpi. Spomladi, kedar se posadi, tako hranjevani krompir ravno tako lepo in rad poganja, kakor vsak drugi in je tudi tako oknsen kakor vsak drugi, če ne boljši. Rajce za hmelj čez zimo hranjevati. Položijo se ua poprej pognojeaem in prekopaaem zemljišči trije 15—-19 centimetrov debeli na 2 metra dolgi drogi aa kamae po 8 metrov vsaksebi in poteknejo se aa vsaki strani trije močai drogi v zemljo. Med te drogove se hmeljae rajce od obeh straiii tako polože, da vrhovi v sredo, spodnji deli pa na zvunaj gledajo. Pri vsaki sledeSi vrsti se spodnji ko.ici nekaj bolj na zvuaaj moleti pustč. Tudi goraje podolgaste vrste morajo čez spodnje nekoliko ven moleti. Ko se jih je šest vrat naložilo, ovijejo ae z močnimi sukaaimi brezovimi trtami in tako z nasproti stoječimi vrstami zvežejo. Novo črnilo za škornje. Primeri se, da včasili na deželi črnila za črevlje in škornje zmanjka. Tu pripomagajo zrele jagode bezgove. Tako vsaj pripovednje strakovnjaški list ,,Obatgarteu". Škornji ali črevlji se zrelimi bezgovimi jagodami čez in čez pomažejo in potem črcvelj ali škornji aektere krati z ščetjo potegnejo ia svetijo se kakor z najboljšiai črnilom posnažeai. Zimska leča. Ziraska leča se more le v prav milih legah posejati. Seje se sred meseca septembra in sicer ali sama za se ali pa pomešana z zimsko ržjo. Ce so razmere ugodae, daje zimska leča v zrnji in slami bolj obilen pridelek od jare leče. Goveja kuga se je prikazala v prejšnji slavonski grauici. Zato je od oudot goveda na Štajersko dovažati prepovedaao, iz Hrvatskega pa voziti dovoljeno samo po železnici v Brežicah.