CA PRIMORSKI DNEVNIK ,r" 'lf> —g—B——MBP—KiH " GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI <■ Štev. 146 (1537) Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 6. julija 1950 Cena 15 lir V svitu gorečega Narodnega doma (PRED TRIDESETO OBLETNICO POŽIGA) Poglej naslovno sliko na knjigi «/j fascismo nella Ve-nezia Giuliav, ki jo je spisal Michele Riso!o i. 1932! Rdeči plameni švigajo skozi vsa ok-na Narodnega doma v Trstu in v njih krvavem siju se odražajo strahotni obrisi mogočne stavbe in sosednih poslopij. S to sliko je poudarjen požig Narodnega doma kot največ je, najbolj junaško dejanje nastajajočega fašizma. S tem dejanjem se je zagnal fašizem na tisto pot, ki naj bi zasužnjila Evropo in svet in naj bi dvignila naše stoletje v stoletje fašizma. Tržaški in primorski Slovenci so bili prva žrtev vladavine, ki je zasužnjila Italijo, se pobratila z nacizmom, podjarmila Abesinijo in Albanijo, razdvojila Španijo, pomagala nacizmu zrušiti Jugoslavijo, se zajedla v južno Rusijo in se opajala ob japon-skih podvigih s sanjami o svetovnem imperiju. (Tržaški Slovenci so dobili s požigom Narodnega doma silen sunek. Se danes nimajo sv°jega kulturnega doma, se danes nimajo gledališka dvorane. Risolo vali, kakor skoraj-vse tedanje italijansko čas o-Piste, z bedastimi sofizmi odgovornost za požig na Slovence! Rino Alessi je proslavljal «velikodušnega» požigalca Francesca Giunto. Musso-ni je podelil junaškemu požigalcu prav posebno visoko odlikovanje. To je bilo obože. nanje zločina v imenu države. C-e deneš pošastno sliko gorečega Narodnega doma poleg slike treh ujetih italijanskih generalov, ki so nekdaj vsak s svojo divizijo pobijali in požigali Po južni Rusiji in sn jih pozneje slikali kot tri nebogljene miklavške z aluminijevimi našitki na klopici pod Stalinovim spomenikom, imaš pred seboj začetek in konec zlcjtosi-.. eiznc. Kljub takim dejstvom, živi še danes po Italiji in v Trstu nešteto ljudi, ki se vnemajo za fašistične vzore, in premnogo takih, ki bi še zmeraj radi osrečevali Slovence s fašističnimi zakoni in z raznarodovanjem. Za tržaške Slovence je požig Narodnega doma nekakšno Kosovo polje ob Jadranu: nepopisna narodna nesreča, ki Jih neprestano opominja, tla krivica ne more in ne sme obveljati. P°žig Narodnega doma je sprožil pia~ zločinov zoper v*e primorske Slovane. V Trstu so požigali in plenili društva, kulturne ustanove in za-sr Snovanja. Upepelili so Narodni dom v Pulju. Podeh-n° so divjali na Reki in dn-Q°d. Veliko je trpela Gcrriška. Se je fašizem polastil dr-■j5l’e, so se začasno unesli po-“l% z ognjem in mečem. Uni-eikilno delo so opravljali fašistični zakoni. Slovani so bili narodna $kupina popolno-'nr> brezpravni. Prizori, ki so jih fašisti na-'lyt>tčili v Trstu v večernih Urah v torek 13. julija 1920, Ji i-se ga jo po svoji strahotnosti p°2°fe Dantejevega pekla. °Vršni 0pisi v takratnem ča-*°Pisju se ie bežno dotikajo Jiinih in telesnih muk žrtev, ‘aJ«tiJt v razbeljeno zidovje j?P Peklensko prasketanje 0°~ e0a Narodnega doma. Iz te-®a> kar je zabeleženo, je jasno .^dno, da so bila zmožna kklh dejanj samo podivjana “M, Jei se morajo prištevati Jed najbolj sramotne prrd-•Javnike človeštva. Ti ljudje 0 se vriskaje naslajali ob Jakah in stiskah svojega bližjega kakor nekdaj Rimljani , cvrčanju živih človeških (, Tako so mučitelji izprl-Vali svoje rimstvo. tek'St! ve^er ie bil šele začeli po tistem večeru so ne-»^at izvajali podobne c nad Slovani v Trstu, na v Mcb P° Goriškem, Ija« P° Sloveniji do Ljub-tCr e, po Jugoslaviji, do lco-«o prodrli, in po južni Ru-hvj.kukor sc še danes sami "‘kij ^unior koli je segla rabelj-a rimska roka, je morila, uničevala. Ista roka „abjo po ilustriranih ted- ®a!a in Je čijSeoi« nato po permu, kopi-!a*i o Slovanih, poniže-Mvo n^ifl človeško dostojan-črj' »iaviia tvoje moritve in kuit°e z,°Šlne kot visoko rnirZHna dejanja ,in ščuvala k re "dhemu sovraštvu. Za umo-in požige po južni likn,!1 se še danes delijo od- 0o čr' St t0 in na mn°0o mno-deset U®e°a na* *P°mlnja tri-a obletnica požiga Na- Ti,,, nad fašizmom doma požiga v Trstu. Po naa fašizmom se je v /taiU marsikaj spremenilo. nad p ^e Zgubila vrhovnost r*tom. Slovenci so si pri- borili nekaj človeških pravic. A zmeraj znova dviga glavo tisti meščanski šovinizem, ki je neposreden potomec fašizma in se redi in raste samo s pomočjo fašistične zakonodaje. Kdor to zakonodajo brani in jo še danes izvaja na škodo tržaških Slovencev, se uvršča med sokrivce premaganega fašizma in razpihuje na tem ozemlju narodno sovraštvo. Slovenci ne smejo pozabiti, da ena največjih krivic še zmeraj ni popravljena,- požig Narodnga doma v Trstu. Drugod so bili mnogi krivci druge svetovne vojne kaznovani, za vojno škodo se nakazujejo odškodnine, porušena poslopja se na novo gradijo, razrita polja se na novo obdelujejo. Le za požgani Narodni dom ni odškodnine. Drugod so doživeli ljudje dve svetovni vojni. Med njima so imeli skoraj četrt stoletja znosnega miru. Tržaški Slovenci takega miru niso uživali. Prva svetovna vojna se je med njimi nadaljevala v obliki fašističnega nasilja. Fašizem je vodil vso mimo dobo kruto in krvava borb o zoper vse primorske Slovence. Od 1. 1914. do danes so tržaški Slovenci v neprestanem ognju nemškega in italijanskega nasilja, naperjenega zoper vse njih gospodarske in kulturne naprave, zoper njihov jezik, zoper njihov narodni obstoj. V tej 36-letni vojni so doživeli 13. julija 1920 največjo narodno nesrečo v tem stoletju. Požig Narodnega doma jih še zmeraj skeli in peče kakor prvi dan, ker se pobiti krivec vztrajno izmika odškodnini in dobiva Pri tem potuho tam, kjer bi je ne smel dobivati. Vprašanje Narodnega doma stoji ob trideseti obletnici njegovega požiga še zmeraj v ospredju kulturnega prizadevanja tržaških Slovencev. V nedeljo .9. t. m. se bo vršilo ob 10. uri spominsko zborovanje delegatov na stadionu «Prvi maj*, da se to vprašanje vsestransko premotri in se ugotovi, kako naj bi se po tridesetih letih končno približalo pravični rešitvi. Rešitev je samo ena; storjena krivica se mora. popraviti. A- B. Attlee in Churchill soglasna s tujo intervencijo na Koreji Nasprotuje pa jima precejšnje število laburističnih poslancev Spodnja zbornica odobrila postopek vlade - Churchill se zanaša le na atomske bombe -Acheson opravičuje intervencijo s severnokorejskim napadom ,,nacistične vrste' LONDON, 5. ■— Na današnji popoldanski seji spodnje zbornice je Attlee vprašal spodnjo zbornico, naj odobri stališče vlade, ki ga je zavzela do korejskega vprašanja. Attlee je skušal predvsem prepričati u-pornike laburistične stranke, naj podprejo vlado. Attlee se namreč nahaja v izrednem položaju. Podpira ga opozicija, katero vodi Churchill. Njegovi zunanji politiki na Koreji pa nasprotuje precejšnje število laburističnih poslancev. Trije laburistični poslanci so v spodnji žbomici predložili spomenico v kateri zahtevajo naj Try.gye Lie povabi Stalina, Trumana in Attleeja, naj se sestanejo ter sprejmejo ukrepe, da bi dosegli umaknitev severnokorejskih čet iz Južne Koreje in pa ukinitev sovražnosti. Spomenica odobrava tudi akcijo angleške vlade, ker je podprla sklepe Varnostnega sveta glede spopada na Koreji. Attlee je govoril o korejskih dogodkih in izjavil, da ni niti najmanjšega dokaza, ki bi lahko spačil resnico, da je Severna Koreja napadla Južno Korejo. Attlee je omenil, da bi kateri koli posikus opravičenja napada na Južno Korejo po njegovem mnenju bil udarec OZN, — ie bila ustanovljena za ohranitev miru v svetu. Kar se tiče zakonitosti sklepov Varnostnega sveta je Attlee dejal med drugim: »Zaradi odsotnosti sovjetskega delegata še nikakor ne izgubi pomena resolucija Varnostnega sveta. V smislu pravil Varnostnega sveta ni nobenega opravičila, da bi lahko trdili, da Varnostni svet, ki je sprejel sklepe o Koreji, ni bil pravilno sestavljen. Po Attleejevem mnenju so ZDA upravičeno podvzele korake, katere lahko vse države podprejo. Vojna nevarnost bi bila večja tedaj, ie ne bi bil storjen noben korak glede Koreje. Na koncu govora je At- iico IM > ,A .. - fcUUiiiHV ut Ui,dvLI, naj soglasno odobrita stališče, ki ga je zavzela vlada skupaj z drugimi državami, da tako podpre QZN. Za Attleejem Je spregovoril Churchill, ki najiprvo izjavil da se popolnoma strinja s predsednikom vlade. Nadaljeval je, da nekateri trdijo, da bi Anglija bila že v vojnem stanju, če bi bili na oblasti tori-jevci (konservativci). To je laž, je izjavil Churchill. Ce bi bili mi na oblasti, ne bi prav nič drugače postopali, kakor postopa sedanja vlada. V zvezi s Korejo je Churchill izjavil, da imuniteta Zahodne Evrope zavisi od ogromne premoči rezerv atomskih bomb, ki jih imajo ZDA. Churchill je izjavil, da je prepričan, da je ta premoč edina uspešna ovira za splošen napad komunistov. Ob priliki praznika ameriške neodvisnosti, je Churchill spregovoril nekaj o sedanji politični krizi. Predvsem ie govornik napadel Sovjetsko zvezo in komunizem, češ da predstavljata nevarnost za mir-Med drugim je govornika izjavil, da bi bila Rdeča armada kljub hrabrim bojem za obram. bo domovine, vržena nazaj čez Urale, če ne bi bilo britanske in ameriške pomoči na suhem, na morju jn predvsem v zraku. Bivši angleški ministrski predsednik je najbrže pozabil, kako je med vojno romal po svetu in odkrito priznaval, da mu je pomoč RA v boju proti nacifašistom prepotrebna, tedaj ko so se anglo-ameriške armade šele pripravljale in so bile tako rekoč še v povoju. Spodnja zbornica je na koncu seje brez glasovanja odobrila Morrisonovo spomenico, ki odobrava stališče laburistične vlade, do korejskih dogodkov. V VVashingtonu je imel tiskovno konferenco minister za zunanje zadeve Dean Acheson. V zvezi s korejskimi dogodki je Acheson omenil 4 točke. 1.) Sovražnosti na Koreji so izbruhnile v nedeljo 25. junija in rfe zaradi intervencije Varnostnega sveta OZN 'n ZDA. 2.) Takrat so severnokorejske čete brez kakršnega koli izzivanja prekoračile 38. vzporednik in napadle južnokorejsko republiko. Vse pri že, ki so bile tedaj na Koreji in med temi tudi člani komisije OZN, so ugotovile to dejstvo, da so severnokorejske čete tiste, ki so napadle. 3.) Varnostni svet je interveniral, da bi podprl Južno Korejo in to šele potem, ko j*e Južna Koreja začela s sovražnostmi spada y ono vrsto nacističnih trditev iz leta 1939, ko so trdili da je Poljska začela sovražnosti in napadla Nemčijo. Na vprašanje nekega novi narja je Acheson izjavil, da ne more odgovoriti, če Gromikove izjave o položaju v Južno-vzhodni Aziji napovedujejo neposredno sovjetsko intervencijo v spopadu na Koreji, prav tako- je Acheson odklonil komentirati sovjetsko izjavo, «da si sovjeti tako želijo miru, da bi se tudi borili za obrambo miru)). Acheson je odgovoril, da ZDA ne pripravljajo nobenega odgovora na sovjetsko noto, ki je odklonila, sovjetsko posredo- (Nadaljevanje na 2. strani) zavzela Inčon Južnokorejski partizani v akciji proti ameriškim suhozemnim edinicam - Tudi boji južno od Suvana • Ameriški umik pri Osanu Radio Eiongjang je javil, da so sinoči severnokorejske sile zavzele važno pristanišče Inčcn 30 km od Seula. Radio je obenem objavil da so med operacijami v Simadi imele južneko-rejske čete 1000 mrtvih in 2000 ujetnikov. Pade Inčona in Su-vona je priznal tudi ameriški departman za obrambo. Današnje poročilo glavnega stane generala Mac Arthurja poroča, da so severno-Koreiske sne izvedle močan čelni napad vzdolž suvonske fronte. Napad je bil izveden, ko so drugi oddelki nadaljevali zobkoljevainimi manevri trikot, nika Jongdongpo-Incon-Suvon. Severnokorejske sile še naprej zjutraj ob 11 ameriški topničarji prvič stopili v stik s severno korejskimi silami, ki so nastopile odločno in napadalno. Sele po nekaj urah po napredovanju severnokorejskih sil so ameriške edlniCe začele uporabljati svoje topove proti severnokorejskim -ankom. Pri. znavajo, da Je severnokorejski ofclopni koloni, katero je pod. pirala pehota uspelo danes po-‘-'lici; 'med ameriške edinice ter celo odrezati od' ostalih čet eno ameriško brigado. Tudi partizanj ^ x vrinili med druge ameriške suhozem-ak-e enote. Hudi boji se vrše nekaj kilometrov južno od SuVo. BAHIHII EIIIHHHID MBIT Minister Scelba zatrjuje, da na Siciliji ni več banditizma - Pri vsej stvari pa je čudno, da so Giuliana zajeli in ustrelili šele sedaj RIM, 5. — V spopadu s pripadniki ((Korpusa za uničenje banditizma» je bil danes ubit sicilski bandit Giuliano. Bandit Giuliano, ki je imel 28 let, je pričel svoje banditsko življenje po izkrcanju zavezniških čet na Siciliji. Pričel je najprej s tihotapstvom In črno borzo. Septembra 1943 se je prvič zapletel v spopad s patrolo korabinjerjev; takrat je s pištolo ubil nekega maršala karabinjerjev. Obsojen je bil (v odsotnosti seveda) na 20 let ječe. Takrat se je zače-la njegova neizprosna borba proti pripadnikom javne varno, sti. Od leta 1943 je njegova tolpa ubila 150 oseb ter prejela milijardo ]ir 2a odkup raznih oseb, ki jih Je bila ugrabila. Med žrtvami je tudi 80 karabinjerjev, 22 policijskih agentov in 8 vojakov. V istem času je bilo ubitih tudi 18 banditov, 55 jih je bilo ranjenih, 160 ujetih. Pravijo, da se skriva še samo 5 banditov. Bajc so Giuliana obkolili v pokrajini, kjer so bili prepričani, da se nahaja, in mu pustili samo en izhod, ki je predstavljal past, v katefo se je Giuliano ujel. Skozi ta izhod je namreč odšel y pokrajino Tra-pani. Polkovnik Luca, ki je vodil operacije za uničenje Giuliana, je to noč ukazal odločilno akcijo, ki je uspela v toliko, da je bandit Giuliano oble-, žal prestreljen mrtev, medtem ko so nekateri njegovi pajdaši pobegnili. Smrt Giuliana je poVzročila veliko gostobesednost notranjega ministra Scelbe, ki je takoj izjavil, da je sedaj banditizem na Siciliji uničen in da ni več vzroka za vzriržavanje poseb. nega korpusa za uničevanje banditizma. Izjavil je tudi, da bo polkovnika Luca predlagal za napredovanje v generala. Obiskat ga je prišel celo Ge Gasperi, ki inu je vesel v svo. jem imenu in v imenu vlade čestital. Gotovo pa se lahko vsi ljudje v Italiji vprašajo, ali res ni bilo mogoče tega zločinca že prej uničiti, ali so res bile prej po. trebne žrtve v Montelepre in zakaj vlada oziroma Scelba s svojimi organi niti takrat ni dovolj odločno nastopil. Za Žrtve tega bandita in njegove tolpe nosi v veliki meri odgo. vomost prav notranji minister Scelba. Iz Ealerma javljajo, da so skoraj istočasno z akcijo proti Giulianu na nekam drugem področju aretirali dva nevarna bandita ki so jih iskali, ker rta kriva petih umorov. Nekega člana Giulianove tolpe, ki se mu je posrečilo pobegniti s Sicilije, pa so ujeli v bližini Vid. ma. Ta je bil v odstotnosti ob-sojen na 18 let ječe. PAT- Kimchon Kaijo eem^Chuchon „„_________________ 5EUL oHongchcm oKangneung^ oHoengsurm amchiok- Kuangchu ^Njochu INCHON SUW0N ojangehri U|c^ PjongtekTo^ 1 -*~r Kongchu pi o lTAEJOf«JJsy^XoA^Jongjang Hamchang^Antong Jontok ChontiaU Okchun Eunchin Ryutan °Ch0riChU _aKo!*ang Ta4ig/ V W ji* l Kimsan Kunsanpo ..lirusan^ 0 E= Sosengkez Kurjo Kuangchu Hojo ^FUSAN 50 75 Varnostni svet se bo sestal v petek LAKE SUCCESS, 5. — Varnost-ni svet se bo sestal v petek ob 11. Zastopniki ZDA, Francljje in Velike Britanije v Varnostnem svetu so se danes zjutraj sestali v New Yorku. Menijo, da so razpravljali o resoluciji, ki Jo bodo predložili Varnostnemu svetu o koordinaciji sil posameznih držav. ki so nastopile v korejskem spopadu. pritiskajo na južnokorejske sile. medtem ko njihove kolone pritiskajo ha vzhodni bok branilcev. da jim tako preprečijo umik. Prevoz čet in vojnega materiala čez reko Han na vsem področju Seula in naprej dokazuje, da se pripravlja nov napad. Poročilo pravi, da so a-meriška letala bombardirala objekte V Severni Koreji ter povzročila veliko škodo v He-ju. Piongjangu im Cinampu. A-meriške sile še napreji prihajajo na Korejo. Bombniki so izvršili 16 napadov na železniške proge severno - zahodno od Munsana. lovska letala pa so izvedla 158 uspešnih napadov na avtomobile, železnice in železniška križišča. V Tokiu pravijo, da so danes na, kjer so »c južnokorejske sile sinoči zaradi močnega pri. tiska treh ali Dčtmsevemokorej skih divizij umakniie. Čeprav niso severnokorejske sile v zadnjih 24 urah bogvekaj pridobile n,a terenu, je vendarle Zelo značilno, da so se severnokorejski tanki s pehoto in pa partizani vrinili med ameriške edinice. Vesti zasebnih krogov, ki niso bile še uradno potrjene pravijo, da je 40 Severnokorejskih tankov predrlo obrambne polo. žaje 3 km severno od Osana, katero je držala ameriška pehota. Američani so se baje ■umaknili zaradi pomanikanja inunicije in pa zaradi številčne premoči sovražnika. Ameriški krogi v Washing- tonu namigujejo, da bo moral Mac Arthur uporabiti vsaj tri ali šest divizij, če bo hotel ustaliti vojaški položaj na Ko. reji. Departman za obrambo je javil danes, da .je sklenil sporazum s sedmimi letalskimi družbami, ki bodo prevažale moštvo in material na Daljni vzhod. S tem bodo poleg vojaških letal prevažala vojaštvo tudi trgovska letala. Sovjetska agencija Tass je v. nekem poročilu iz prestolnice Severne Koreje Eiongjanga javila, da je veliko prostovoljcev zaprosilo severnokorejske oblasti, če bi se mogli udeležiti vojne. Takoj drugi dan spopada se je prijavilo več. kakor 3000 prostovoljcev. 1. julija pa jih ie bilo že 115 tisoč. Moskovski radio omenja neko poročilo iz Sangaja, ki pravi, da je izbruhnil ljudski Upor v Južni Koreji, v provinci Tajku. Radio je tudi objavil, da je severnokorejska vojska po zavzetju Suvona napredovala nekaj desetin kilometrov, ne da bi naletela na uspešen odpor. Poročilo viceadmirala Joya, poveljnika pomorskih sil na Daljnem vzhodu pravi, dd je an-gloameriška formacija 3, in 4. julija močno bombardirala vojaške objekte v Severni Koreji. VVASHINGTON, 5. — Senatna komisija za preučitev vojaških kreditov je odobrila nakazilo 1.222.500.000 dolarjev za drugo leto PAMa. V tej vsoti je približno 10 milijonov dolarjev za Korejo, katere pa bo Truman po svoji uvidevnosti lahko zvišal na 200 milijonov dolarjev. Zopet Italijani zmagovalci ZAGREB, 5. — Na mednarodnem kolesarskem kriteriju so nastopili ysi dirkači, ki so se udeležili zadhje dirke po Hrvatski in Sloveniji. V glavni tekmi je bilo treba prevoziti stokrat 730 m dolgo progo. Vseh deset letečih ciljev po vsakem desetem krogu so zmagali Italijani. Od 32 tekmovalcev je dirko končalo samo deset. Zmagal je Italijan Ba-ronti, ki je progo prevozil s povprečno hitrostjo 39.450 km ter dosegel 48 točk. 2) Car-gioli 22 točk, 3) Osredski (Jug) 22 L, 4) Fanti (It.) 11 t.. 5) Bosi (It.) 10 t„ 6) Bat (Jug) 7 t., 7) Cerati (It.) 3 t. 8) Ma- sedal poskusa sestaviti francosko vlado NI VERJETNO, DA BI FRANCIJA NA NORMALEN NAČIN DOBILA VLADO. KI BI IMELA DOLGOTRAJNEJŠE ŽIVLJENJE PARIZ. 5. — Danes je predsednik republike pozval generalnega tajnika socialistične stranke Guya Molleta, naj poskusi sestaviti novo vlado. Mol-let se je sprva upiral, končno Da je nalogo sprejel vendar z omejitvijo, da bo najprej sku šal dognati, ali* je možno najti osnovo za sestavo vlade, ki bi ji bilo namenjeno daljše življenje kot ga je imela zadnja Queuillova vlada. V vsakem primeru pa si je Mollet nekako izgovoril, da bi on ne bil predsednik. Za jutri namerava Mollet sklicati nekakšno konferenco vseh strank, kjer bi razpravljali o minimalnem programu, na katerega bi lahko pristale vse Dovabljene stranke. (Ni treba namreč posebej omenjati, da tudi Mollet ne misli na sodelovanje komunistične partije). Jasno je, da tudi Molle-tove perspektive niso rožnate in vse polno je odprtih vprašanj. za katera zaenkrat še ni zadovoljivega odgovora. Ali bodo socialisti, ki so v zadnjih- časih vrgli pet vlad, popustili? In kdo naj bi pravzaprav prevzel predsedstvo vlade? .In kdo bi bili sploh ministri, da ne bi že sama izbira oseb povzročila nevoljo celo med strankami, ki bi vlado podpirale? Po vsem tem ni izgledov da bi na normalen način v Franciji prišlo do vlade, ki bi naj dlje časa trajala in zelo verjetno se bo le treba zateči k volitvam. Leopoldov povratek v soboto? BRUSELJ 5. — Belgijski senat Je včeraj imel eno izmed najdaljših sej po osvoboditvi. Duvieusartova vlada pa je dobila zaupnico. Zanjo je glasovalo 90 senatorjev, proti pa 83. Za vlado so glasovali krščanski socialisti proti pa socialisti. liberalci in komunisti. Vlada je že v petek dobila zaupnico v parlamentu. S tem glasovanjem v senatu je odpadla predzadnja zapreka, ki ovira Leopoldov povratek. V četrtek popoldne se bosta obe zbornici sestali na skupno sejo, da izglasujeta ukinitev zakona, ki prepoveduje povratek Leopoldu. Krščanski social-ci namreč delajo vse mogoče, da bi se kralj vrnil že y soboto. 0 4700 Italijanih občine Devin - IN abrežina Ze včeraj smo poročali o nekakšnem priročniku v angleščini, ki ga je pod naslovom nTrieste Handbcofc 1950» izdala ZVU in ki je namenjen tujcem, da bi si ustvarili vsaj približno sliko o Trstu. Medtem ko smo včeraj poročali o kratkem gospodarskem delu. se moramo danes zadržati pri nekaterih številkah pod naslovom iiFlZlCNE KARAKTERISTIKE)). V poglavju «PREBIVALSTVO)) najdemo prvikrat v zadnjih 30 letih navedene številke prebivalstva razdeljenega po narodnosti, čeprav od leta 1921 ni bil0 v' tem pogledu nikakršnega ljudskega štetja, kajti po tem letu nobeno ljudsko štetje, ki ga je vršila fašistična oblast, sploh m upoštevalo slovenskega prebivalstva, temveč ga je enostavno negiralo. Sicer pravi ZVU, prej kot prične s številkami, da predstavljajo številke le cenitev prebivalstva na temelju štetja iz leta 1936 in kalkulacije na temelju občinskih upravnih volitev iz leta 1949. Zaradi zanimivosti navajamo številke v celoti: «Občina Italijani Slovenci Trst 230.000 50.000 Milje 11.800 3.000 Devin-Nabrežina 4.700 3.500 Dolina nič 4.500 Zgonik hič 1.300 Repentabor nič 700 248.500 63.000 Angloameriška cona STO ja skupaj vsega prebivalstva; 309.500. Jugoslovanska cona SlO-ja na podlagi cenitve 1940: 73.500. Vsega skupaj prebivalstva na STO-ju na podlagi cenitve: 383.000.» Ni naš namen podrobno raziskovati v tem članku točnost gornjih številk; naš namen je le postaviti avtorjem pri ZVU nekaj vprašanj. In sicer; Brez dvoma je tudi ZVU znano, da so leta 1910, t. j. pred 40 leti ob ljudskem štetju našteli v tržaški občini skoro 60.000 Slovencev, pri čemer so jih 28.000 zatajili, ker so štetje vršili italijanski iredentistični občinski uradniki, ker je bila tedaj občina v rokah talijanskp. iredentistične liberalne stranke. tako da v svoji knjigi: «lr-redentismo Adriaticov Italijan Angelo Vivante trdi, da ie bilo leta 1910 v Trstu dejansko 88.000 Slovencev, ker pa število slovenskega prebivalstva od leta 1910 do danes vsekakor ni padlo, temveč se je zvišalo, vprašamo avtorje od ZVU kam so spravili najmanj 38.000 Slovencev v občini Trst, da ne gotoiimo o številu tistih Slovencev, ki so po priročnem zakonu število 88.000 iz leta 1910 p« do leta 1949 povečali? Glede točnosti števila Slovencev v miljskt občini, naj navedemo samo dejstvo, da jih je italijanska okupacijska oblast, ki je pri štetju leta 1921 požrla skoro 60.000 tržaških Slovencev, naštela v Miljah 3505 Slovencev, dejansko Pa je v občini Milje okoli 5.200 Italijanov v Miljah samih, med- tem ko je V mlljskih hribih, v Plavjah in Škofijah najmanj toliko Slovencev, da znaša njihovo število vsaj polovico šte-vila vsega prebivalstva miljske občine, ne Pa komaj eno dobro petino kot potvarjajo avtorji od ZVU v svojem tiHandbookv. Kam so torej spravili razliko?: Najbolj čudovit in značilen način nesramnega potvarjanja števila slovenskega prebivalstva s strani ZVU pa nam nudi brez dvoma število Slovencev navedeno za občino Devin-Nabrežina, kjer naj bi jih bilo samo 3500, Italijanov pa kar, 4.700, ko vendar že na temelju izida občinskih volitev “ katerega jemlje ZVU za ute-melj kalkulacije» — sedi v na-brežinskem občinskem svetu od 20 izvoljenih občinskih svetovalcev samo 5 Italijanov, kar pomeni, da je kvečjemu ena petina prebivalstva nabrežinske občine italijanska, tri petine Pa so slovenske, oziroma ie več, če upoštevamo, da so za petega (kominformističnega), občinskega zastopnika glasovali poleg Italijanov tudi Slovenci. Cernu torej to čudovitb požiranje Slovencev pran: v občini Devin-Nabrežina? In končno še eno vprašanje: Zakaj nas Slovence v svojih Statistikah požira prav ZVU v svojem informativnem priročniku za tujce? Odgovor je zelo enostaven; tristranski predlog od 20. marca 1948 zapadnih im, perialistov je treba pač nekako opravičiti in tezo o eitalia-nissimemii Tržaškem ozemlju podpreti s številkami, t. j. podpreti s številkami italijanski iredentizem in cunjasti imperializem ter v tem smislu «im formirati» svetovno javnost. Pa ie nekaj: Nedavno je «ne. odvlsnh «11 Corrlere di Trie-ste» v nekem svojem dolgem članku o narodnostnem stanju cone A gornje potvorjene številke glede slovenskega prebivalstva te cone zavestno uporabil kot točne, zavedajoč se prav dobro, da niso točne. Mar s takšnim nepoštenim početjem «11 Corriere di Triesten ne služi odkrito istemu italijanskemu cunjastemu imperializmu kot ZVU-jevski zapadno-imperiali-stični «Handbook?» No, o zadevi bomo še razpravljali, ker se s takšnim uradnim načinom obveščanja svetovne javnosti ne bomo nikdar pomirili, kakor se ne bomo nikdar pomirili s fašistično zakonodajo raznarodovanja slovenskega ljudstva v coni A, politiko, ki jo poleg sramotilnih in po niževalnih ukazov in ukrepov izvajajo nad nami okupacijske in njene civilne podfrepniške klerujaii-stične oblasti! Predvsem pa ne bomo dovolili, da bi kdor koli s pomočjo ponarejenih številk o slovenskem prebivalstvu občine Devin-Nabrežina prikazal slovensko obalo od Trsta kot italijansko, čeprav se trudijo z gra. dltvijo nekakšne ribiške vasi ob tej obali k poitalijančenju te obale dejansko doprinesti svoj delež zavoljo tristranskega predloga najbrž... Voditelji SZ spreminjajo države Vzhodne Evrope v svoje holonije Po ukazu iz Moskve morajo države Vzh. Evrope preusmerjali gospodarsko poliliko od industrializacije k proizvodnji surovin. Tudi Romunija preganja jugoslovansko manjšino (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5- — V članku o političnih in gospodarskih odnosih med Sovjetsko zvezo ter državami ljudske demokracije piše današnji «Rad», organ glavnega odbora jugoslovanskih sindikatov, da voditelji Sovjetske zveze postopoma spreminjajo države Vzhodne Evrope V svoje kolonije ter izročajo sovjetskim državljanom najvišja mesta v teh državah. ((Imenovanje maršala Rokosovske-ga», nadaljuje list, «za poljskega ministra narodne obrambe ter za člana politbiroja poljske delavske stranke je postalo simbol vsega, kar se dogaja danes v odnosih med Sovjetsko zvezo in drugimi državami Vzhodne Evrope)). Potem ko poudarja, da Je politični pritisk in gospodarsko izkoriščanje držav Vzhodne Evrope po Sovjetski zvezi vedno in vedno večje, pravi list, da je eno izmed karakterističnih znamenj teh odnosov tudi dejstvo, da so nuslale po ukazu iz Mo-labrocca 34 t. (en krog manj), skve obširne spremembe y no-, tranjem načrtnem gospodarstvu držav ljudske demokracije, ki so morale preokreniti svojo gospodarsko politiko od industrializacije k proizvodnji surovin, namenjenih sovjetski industriji. «Rad» piše nadalje, da Sovjetska zveza vedno bolj nadzoruje zunanjo trgovino svojih satelitov, zlasti trgovino z zapadnimi državami. Končno piše «Rad», da narava odnosov med Sovjetsko zvezo In državami ljudske demokracije vsak dan postavlja problem odnosov med socialističnimi državami in med delavskimi strankami, problem torej, ki je bistvo spora med KPJ in VKP(b). »Narava odnosov med Sovjetsko zvezo ter državami Vzhodne Evrope, posebno po resoluciji Kominforma, zaključuje list, dokazuje, da ie pot, po kateri gre Komunistična partija Jugoslavije, edina pravilna.* Jugoslovanska agencija Tanjug obtožuje v svojem komentarju romunsko vlado, da izpostavlja jugoslovansko manjšino v Romuniji terorju in pre. ganjanju, zlasti v predelih ob meji. Romunske oblasti so u-vedle v teh predelih posebne varnostne ukrepe ter uveljavile pravi vojni zakon. Ko podčrtava romunsko napadalno politiko do Jugoslavije, poudarja Tanjug, da Bukarešta ni nikoli zanikala, vesti, ki so jih objavili tuji listi o zbiranju čet na jugoslovanski meji. (Nadaljevanje na 2. strani) V Sloveniji ul bito take vročine te to let LJUBLJANA. 5 — V Sloveniji so včeraj zabeležili najvišjo temperaturo zadnjih 20 let. V Murski Soboti se je živo srebro v termometru povzpelo na 38 stopinj. Nad Planico v višini preko 2000 m pa so zabeležili temperaturo višjo od 30 stopinj. Vročinski val je zajel vso državo. Togliatti tega no bo storil... Takole piše Togliatti v Zadnjem uvodniku: ((Kakšen Je tisti pravi zlo-cm, ki »o ga zagrešili severni Korejci. To. do so vzeli fevdalcem zemljo, da so zemljo dali kmetom, da so nacionali. zirali tvornioe, da hočejo ži. veti svobodni, brez intervencije in brez tujega gospodriva. To je zločin.Proti načinu ume. riškega življenja. Naj ima to-rei bandit Mac Arthur svobodne roke. da razbije na koščke to ljudstvo jn to deželo, da zbriše z lica zemlje nje. na mesta. Kakšen zločin je zagrešila Maocetungova Kitajska? Prenehala je biti država vdr. ov in kolonialnega izkoriščanja, dala je zemljo 400 milijonom kmetov; ustvarila Je državo v službi ljudstva. Tudi to je zločin proti ameriškemu načinu življenja. Naj bo torej okupi-rana Formnza, ki je kitajska pokrajina s strani bandita Mac Arthurja in ta naj prižge na Kitajskem baklo vojne. In Rusiia, kakšen zločin je zagrešila Rusija Lenina in Stalina? Zločin, da obstaja in da s svojim slavnim obstojem dokazuje, da ameriški način življenja, t. j- izkoriščanje človeka po človeku in interven-cija proti svobodnim ljud. stvom izginja)). Vprašamo Togliattija in vse kominformiste g istimi Togliat. tevimi besedami: Kakšen zločin so zagrešili j u. goslovanski narodi? Vzeli so zemljo ne samo fevdalcem, temveč tudi vsem tistim, ki jo sami ne obdelujejo in jo dali tistim kmetom, ki jo ob delu. jejo. Nacionalizirali so tvomi. ce in šli v tem pogledu Se dalje kot SZ ter dajajo tv črnice pod uprav0 samim delavcem. Živeti hočejo sv obodni brez intervencij in brez tuje. ga gospodstva. To je zločin proli ameriškemu načinu življenja)). Togliatti je sam ugotovil, da so vsa ta dejstva v Jugoslaviji resnična in u dokaz ne nameravamo ponavljati njegovih Skozi sito in rešeto besed o Jugoslaviji, ki jih j« ižrekel leta Ž946 ob povratku iz Beograda- Vprašamo torej njega in vse kominformiste: Zakaj kominformisti skupaj z vso imperialistično reakcijo od Amerike pa do Italije tako ogabno napadajo Jugoslavijo in hujskajo proti njej? In še: S kakšnim imenom naj krstimo vse hujskače inlažniv-ce proti jugoslovanskim narodom, ki so dali zemljo kmetu, ki so nacionalizirali indu. strijo in ki hočejo živeti svobodni, vsaj tako svobodni kot severni Korejci in Kitajci. Togliatti bi jim dejal banditi — tem sovražnikom tistega ljud. stvg, jugoslovanskega ljudstva, ki je dalo zemljo kmetu, nacionaliziralo industrijo in' ki hoče živeti svobodno... Toda Togliatti tega ne bo storil pa morda ne zaradi te- ga ker bi bil za to, da se v ju. goslaviji ponovno uvede ameriški način življenja; izkoriščanje človeka po človeka? In kdaj bo KP Italije spo. sobna povesti italijansko ljudstvo v borbo kateri bo dalo 'zemljo kmetom, nacionalizira, lo industrijo itd? To naj si zapomnijo! Zastonj jočejo kominformisti nad obsodbo, ki jih je zadela, ker so obrekovali našega tovariša Škrka iz Sempolaja, občinskega svetovalca v občinskem svetu občine Devin-Nabrežina. Zastonj se tolažijo, da sta bila oba obsojenca Obsojena na 9 in 8 mesecev zapora tako, da ne bosta šla v zapor, ker ju rešuje tako imenovani «condono», t. j. cta jima je bila kazen po nekem paragrafu «spregledana)>. Važno pri vsem tem je le to, da ko-minformistični lažnivci in obrekovalci niso mogli tovarišu Škrku dokazati prav ničesar, kar so o njem lagali in ga klevetali kljub temu, da jim je tov. Skrk dal najširšo možnost, da svoje trditve dokažejo. Pri tem jim ni pomagal niti fašistični podesta Bro-vedani, ki jim je tako rad priskočil na pomoč, da je bilo v resnici ginljivo gledati, kako fašist Brovedani in komin-formista Kodrič in Vodopivec v bratski prisrčni siogi strumno nastopajo proti staremu pristaja Osvobodilne fronte, ki jim je tako fašistom kot kominformistom — sovražnik štev. 1. Vprašamo pb te j priliki kominformiste in njihove zapeljane pristaše, zakaj vsi tisti tržaški kominfermistiini vodi. telji, ki smo zanje z objavlja- njem neizpodbitnih dokumen. tov, da so bili fašistični kle-sceplazci in zvesti borCj fašistične ideje, kot so Gombacci, Malalan in drugi, ne tozij0 na pr. Primorskega dnevnika? Nikar ne mislite, da se nočejo po služiti proti nam ljudskega sodišča, ki so se ga že o-likokrat poslužili proti nam in niso prt tem niti z očesom trenili! Ne! Oni ne tožijo našega lista zato, ker vedo da je Vse tisto, kar smo pisali o nji-hovi sramotni fašistični preteklosti zanje neugodna resni, ca jn da bi se pred sodiščem še bolj razkrinkali prav takv kot so se razkrinkali ponovno kot ogabni lažnivci in obrekovalci na sodni razpravi o la žeh in klevetah proti tovarišu Škrku. Razprava pred sodiščem pa je dokazala ponovno, da se kominformisti v borbi proti resničnim demokratom poslužujejo ne samo fašističnih, škvadrističnih, terorističnih metod, temveč tudi fašistov samih. To ni nikakršna tržaška izjema! To je postalo pra- vtlo italijanske kominformi-stlcne partije in njene tržaške podružnice. Kajti že stokrat smo napisali, da je bil direk-Plašila KPf v Milanu ULISSE ogaben fašist — in ni nas tožil, ker je bil zares ogaben fašist. Prav takšen fašist je bil tudi direktor rimske «Unit&», glasila KPI. ki se piše P1ETRO INGRAO, o katerem bomo pisali še posebej, kakšne zares nevenljive zasluge ima ta sedanji vneti kominformist za fašizem. Toda tudi on nas ne bo tožil, ker je bil zares zelo ostuden fašist. Naši ljudje, pristaši Osvobodilne fronte, pa niso bili fašisti in si zato tega tudi ne pustijo reči. Proti lažem, obrekovanjem i„ klevetam se branijo tudi s sodiščem, če je treba, kot se braniš proti vsakemu kriminalcu, ki te napada dejansko iz zasede kot nočni razbojnik ali pa preko lažnivega kominlormističneoa časopisa. To naj si zapomnijo enkrat za vselej! KOLEDAR QfadaJtli r je po naključju padel v podpalubje ter si pri padcu zlomil več reber. V bolniški oskrbi bo moral ostati okoli 30 dni. Podpise proli uporabi ne spremembe, pač pa opozarjajo celo, da se zna temperatura v prihodnjih dneh še zvišati. Vremensko poročilo zadnjih dni je javilo, da je bila najnižja temperatura v teh dneh okrog 25 stopinj; Tržačani, ki prenašajo vročino noč in dan so se temu poročilu zelo začudili, kajti vročina v teh dneh je bila že tako obupna, da res ni nihče opazil, kdaj bi nastopil padec temperature, —* razen seveda meteorološke postaje, kateri moramo pač zaupati, oziroma moramo zaupati njenim vremenskim poročilom. Vsi se vprašujejo, ali je bilo v zadnjih poletjih meseca julija kdaj tako vroče. Ce pregledamo statistike zadnjih let vidimo, da je bila temperatura v tem mesecu precej nižja ter da se je vrtela okrog 24; seveda je včasih dosegla tudi takšno višino, kot letos, vendar so takš ni pasji dnevi bili bolj redki. Toda letošnja vročina je še tem bolj neznosna zaradi tega, ker je v zraku precej vlage, škega prebivalstva, ki išče v teh vročih dneh «tolažbe» v morju. Toda tudi morje nas je v teh dneh «izdalo», temperatura morja je namreč v teh dneh dosegla že kar 28,4 stopinj. Glede na to število ki smo ga navedli, si lahko vsakdo predstavlja, da je popolnoma nemogoče iskati ohladitve v morju, ki je v teh dneh tako vroče. Prebivalci Trsta, ki ni-s<5 našli več prostora v mestnih kopališčih, so se v teh dneh zatekli tudi v bolj oddaljena kopališča; celo obala med Zav-lami in med Tenkim rtičem je bila v teh dneh preobljude-na, prav tako je bilo ogromno kopalcev vzdolž vse obale v Barkovljah pa skoraj do Mira-mara. V teh dneh pasje vročine je postalo seveda še bolj pereče vprašanje novih kopališč, o čemer smo pa mi že v več člankih govorili. Vsakdo se je v teh dneh bal, da bi nastopila zaradi prevelike vročine, kakšna bolezenska epidemija, kar bi ne bilo SPOMINSKI DNEVI 1835 je utonil v Savi Prešernov prijatelj Matija Ccp. 1415 so sežgali na grmadni Jami Husa, voditelja češkega reformacijskega gibanja. URADNE OBJAVE nižje srednje šole. Kdo bi mogel našteti vse razstavljene izdelke malih mojstrovin! Tako delo otroka res veseli, ker lahko nekaj tudi pokaže, n. pr. igračo, ki si jo je s pomočjo žage za ročno delo sam naredil, ali okvir za sliko, škatlo itd.’. Otrok je na te svoje izdelke prav gotovo ponosen, kar ga izpodbuja k nadaljnjemu delu. Pravtako so mi ugajale risbe, predvsem ker sem ugotovil, da učiteljstvo forslra risanje s prosto roko. Pa še na nekaj moram opozoriti. Učenci so često sestavljali risbe bo slastni zamisli«, tako da je prišla do besede tudi njihova janta-zija. Lepa je bila razstav a tudi na Repentaboru. Poleg lepo in čisto izdelanih risb, mnogo je bilo med njimi narodnih motivov. Zanimivo je, da so bila moška ročna dela prilagojena domačim razmeram, saj so bile razstavljene miniaturne košare za seno, vile za seno, grablje, samokolnice In najrazličnejše igrače. Na nobeni drugi razstavi pa še nisem videl raznih predmetov iz gline. V tem pogledu je šola na Repentaboru prva. Dobro bi bilo, ko bi tudi druge šole v prihodnjem , Quštin stefanija iz Repen. šolskem letu uvedle pouk mo- tabra ie darovala i0oo lir za deliranja. | Dijaško matico. Pernarčič Ama- PREKOP GROBOV. Mestna občina sporoča, da bod0 prekopali grobove kripte XXXVIII (II polje) pri Sv. Ani, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 10. majem 1940 in 9. julijem 1940. Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke v drug grob, nai vložijo prošnjo do 15. julija t. 1. na upravni oddelek tehničnega občinskega u-rada, oddelek za pokopališča, Ul. del Teatro 5-III, soba 43. OF Množični sestanki OF. Danes 6. t. m. bo sestanek ob 20.30 za Vižovlje-Sesljan v običajnih prostorih. Prav tako bo danes sestanek članov OF za sektorja Sv, Ivan in Sv. Alojz ob 20.3 v prostorih stadiona «Prvi mai». Jutri, v petek 7. t. m. bo množični sestanek OF v Nabre žini ob 20.30 v običajnih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI KRUH SE V VROČINI RAD POKVARI Zaradi nastopa nenavadne vročine, v kateri se neka posebna vrsta belezni moke prav lahko prenese na kruh ter ga napravi neokusnega in neužitnega, svetujemo prebivalstvu, da kupi toliko kruha, kolikor ga rabi za takojšnjo uporabo. Svetujemo tudi, da kruh drži na odprtem prostoru ter ga nareže na majhne koščke, s čimer bo kruh težje pokvarljiv. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7400-7500, pa. pirnati šterling 1570-1600, dolar 642-645, dolar (telegrafski) 647-649, švicarski frank 148-149, 100 francoskih frankov 178-182, avstrijski šiling 23.75-24.50. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje v SOBOTO 8. t. m. ob 20.30 GOSTOVANJE V KRIŽU (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA »Veleizdajalec" oziroma mnogo več, kot bi jo nič čudnega. Toda iz doseda- — o- - . j T I T i ' i * s • i. j moralo sicer v tem mesecu bi-i njih poročil higiensko-samtet- zdravniškemu osebju povedala, a}om$|(e bombe sla pobirali I ti. Navadno je meseca julija I nega zavoda je razvidno, da m rta ie evoieaa sina od 11 do- r j okrog 61 odst. vlage, medtem! v vseh teh dneh ni pojavil no- v teh dneh odstotek vla-1 ben primer kakršne koli epide- da je svojega sina ob 11 dopoldne našla nezavestnega v kuhinji, pipa svetilnega plina pa je bila odprta. Polioija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če gre za nesrečo ali samomor. pri delu vanje v korejskem sporu. Ache. son je izjavil dalje, da nuna nobenih podrvbnm poročil o zbiranju čet LK KtajSKe v Mandžuriji, oziroma o ujmo vem posegu v korejski suopad V moskovskih krog.n k .men-tirajo GromiKuvo izj-vo in piavijo, da je pač očnen dokaz sovjetskega naceia nevmesava-nja v noiranje zadeve drugih držav, ki ga je ži proglasila sovjetska v,aua. Riav tako ti krogi opozarjajo na obtožne, ki letijo na ameriško vlado, ker osvetljuje vedno večje neraz. položenje govornikov d0 ZDA na ljudskih zborovanjih, ki g, vršijo po vsej Sovjetski zvezi. Prav tako omenjajo Gromiko. vo stališ je, ki loči ameriški narod, kateri si ž li mir preu hladno vojno, katero vodi vaš '-tonska vlada. Poudarjajo pa tu-di nov element v Gromikovi izjavi in sicer specifične obtož be proti OZN in njenemu glav. nemu tajniku. Gr, miko obtožuje Trygve Liea, da je osebno kršil statut in da je postopal na pritisk’ ZDA proti načelom OZN. Tuji opazovalci v Moskvi vidijo v teh točkah Grumikove izjave potrditev vtisa, ki so ga dobili takoj od začetka spopada na Koreji. In sicer to, da ie žetja po miru s strani Sovjet, ske zveze jamstvo, da bo pač storjeno vse, da bodo pieprečil-razširitev konfl k a. Na vsak način pa je spopad na Pacifiku zastrupil odnose med SZ in ZDA ter odstranil, če ne popolnoma izključil, kat ro koli m :žnost pomiritve. Na vojn šknn oodročju pa zavisi od ZDA, da preprečijo po stritev spopada, kar bi lahko storil s tem, da bi umaknile svoje čete iz Koreje. Ponovna potrditev načel nevmešavanja dokazuje tujim opazovalcem v Mr skvi. da Sovjetska zveza nikakor ne misli odgovoriti na ameriško oboroženo intervencijo z drugo oboroženo intervencijo. So. vjetska zveza bo z drugimi sredstvi skušala podpreti prija, teljske države, katere so po njenem mnenju krivično napadli. Predsedniku inštiiuta za korejske zadeve v Washingtonu tfogiung Kirn je p>os’al Ih tu «Washington Pnst» pismo, v ka terem pravi, da je sedanji vo jaški zlom južnokorejpke vlade dokaz nizke morale. Vzrok te ga pa je nepriljubljenost Sing manrejevega režima, k* je iz gubil vsako zaupanje na volit vah 30. novembra in sploh ni sposoben, da bi dosegel podipo ro ljudstva brez uporabe sile. Dve nesreči Včeraj 'ta se v Trstu pripetili dve nesreči, katerih žrtvi sta postala 71-letni delavec Eu-genio Zorzetti iz Ul. Comibi 5 in 49-letni Jakob Zago iz Ul. Ronchetto 77. Prva nesreča se je pripetila na železniški postaji Rocol-Montebello, kjer je bil Zorzetti zaposlen pri delu na nekem vagonu. V trenutku, ko je jmel roko med vrati vagona, se je v slednjega zaletel neki kamion ter povzročil, da so se vrata vagona zaloputnila ter stisnila delavčevo desno roko. Ponesrečenca so z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu odrezali sredinec desne roke, zaradi poškodb pa bo potreboval okoli 20 dni zdravljenja. Predvčerajšnjim okoli 19 ie , ko je policija v Ul. Fabio Severo 43 j narasel aretirala Marijo Nikoletj iz Ul lija iz Sv. Ivana pri Devinu je darovala za Dijaško matico 500 lir. ' SHPZ Glavni odbor Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze ima svojo redno odborovo sejo danes »• julija 1950, ob 16. uri v običajnih prostorih. Prosimo točne udeležbe! Obvestilo Metu velesama Ustanova tržaškega velesej-prostoru, temveč je vse izdelke ma SD0r0ga) da je treba glede lepo in pregledno razporedila p0pust0v na železnicah, ki bo-v treh sobah. Po njej naj se do veijaR v dnevih velesejma prihodnje šolsko leto ravnajo od 27. avgusta do 8. septembra tudi druge šole. Tako bodo raz* jet0Si dodati še sledeče: stane bolj uspele. Ugajale so | Ze,eznice 2apadne Nemčije: Velik korak naprej je v primeri z lanskim letom napravila svetoivanska osnovna šola. Posebno so obiskovalce presenetile vestno in snažno izdelane risbe. Tudi otroci otroške, ga vrtca so hoteli jgokazati, kaj znajo, zato so tudi oni sodelovali na razstavi s svojimi izdelki. Kakor drugod so tudi tu prišla do izraza praktična ročna dela. Barkovllanska osnovna šola je bila edina, ki se ni stiskala v enem samem prenatrpanem na 66 in celo 69 , odst. Zato ni čuda, da se vsi A. Volta 14 in Marijo Podgor- ( ta]j0 p0timo ter da so tudi nik iz Ul. Scussa 5, ki sta pri stanovalcih zgoraj omenjene hiše pobirali podpise proti u-porabi atomske bombe. Policija je obe ženski, pri katerih so našli tudi mnogo letakov, ki so pozivali na borbo proti u-porabi atomske bombe, pridržala v zaporu Avtomobil jo je podrl Po cesti, ki pelje k Sv. Roku, se je včeraj peljal a svojim motorjem Oio Bruno iz Žavelj 235, ki je pred seboj naenkrat zagledal 78-letno Bolčič Julijo iz Sv. Roka 36, katera je v istem trenutku hotela prekoračiti cesto. Kljub temu da je takoj pritisnil na zavore, da bi tttko preprečil nesrečo, mu nj uspelo, da bi se ne zaletel v starko ter jo podrl na tla. Pri padcu si je Bolčič Julija zlomila desno nogo in desno roko predmeti, ki se jih v teh dneh dotikamo nekoliko vlažni. Pravijo, da je takšna vročina dobra za revmatizem — naj bo to v tolažbo vsem tistim, ki trpijo na revmatizmu; a kakšna naj bo tolažba za tiste, ki k sreči niso revmatični? Ni čuda, da se glede na tako vročino zatekajo ljudje k vsem mogočim pijačam, ki naj bi jim pogasile žejo ter jih nekoliko ohladile. Največ se seveda proda piva in drugih brez alkoholnih pijač — pa tudi mrzle kave se je v teh dneh razprodalo že veliko. Prav tako se je v teh dneh prodalo precej sadja, mnogo manj pa vina. Zlati časi so nastopili za prodajalce sladoleda, ki se glede dobičkov nimajo kaj pritoževati. Seveda so tudi kopališča glede na tako vročino prenapolnjena ter še z daleč ne morejo zadostiti potrebam vsega trža- mije ter da so nasprotno bili primeri nalezljivih bolezni zelo redki. Odgovorni činitelji vršijo v teh dneh še prav posebno kontrolo nad mlekom in sladoledom tako, da bi lahko preprečili bolezni, ki bi lahko zaradi zauživanja pokvarjenega mleka ali sladoleda nastale: Tržačani so torej lahko vsaj glede zdravstvenega stanja nekoliko bolj mirni, če jih bo ta zavest lahko nekoliko «ohladi-la» je pa seveda še vprašanje. Iz statistik, ki so bile objavljene v teh dneh je razvidno, da Tržačani že dolgo časa niso porabili toliko vode kot prav v teh dneh. Čeprav že dolgo časa ni deževalo vode še ni do-sedaj primanjkovalo. Po vsem tem, kar smo v zvezi z vročino navedli, nam ostaja ponovno upanje, da bo prišlo v kratkem do spremembe vremena, ki bo prav gotovo razveselilo vse tiste, ki se z nami vred potijo in mučijo v tej grozni vročini. predvsem risbe z narodnimi motivi in razni praktični predmeti, ki so jih izdelale učenke, kakor tudi predpasniki, posteljno perilo i. p. Tudi v Barkovljah je bil viden velik napredek. K svojimi izdelki se je posta, vita tudi osnovna šola na Ka-tinari. Razstava je bila urejena v dveh učilnicah. Posebna lepo so bile izdelane košarice 'id kruh in posteljno perilo. Nemogoče je našteti vse. kar sem videl na omenjenih razstavah. Saj je bilo tam toliko najrazličnejših lepo izdelanih stvari. To pa lahko ugotovimo, da se učiteljstvo trudi in da njihov trud ni bil zaman. Zato smo prepričani, da bo njihovo prizadevanje rodilo obilen sad in da bodo zapuščali slovenske osnovne šole otroci, ki so se res nekaj naučili za življenje. To bo zanje največja nagrada in priznanje. Nekatere slovenske osnovne šole Pa so zaključile šolsko leto z domačimi prireditvami. Svetoivanska osnovna šola je priredila v dvorani Prosvetnega doma «Slavko Škamperle» igro eJanko in Metka«. Otroci so Igrali lepo in se Vživeli v svoje vloge. Ne da bi hoteli manj ceniti druge male odrske umetnike in umetnice, moramo vendar posebej omeniti učenko 1- razreda, ki je igrala Met. ko. Na prireditvi je zapel nekaj pesmi tudi šolski pevski zbor. 25odstotni popust za razstav-ljalce in obiskovalce, ki kupijo povratni listek, ki bo veljal za povratek od 22. avgusta do 10. septembra letos. Avstrijske železnice: 50od- stotni popust za povratek razstavljenega blaga. V soboto ob 20.30 j ples na stadionu „Prvimaj“ ZAM organizira vsako soboto ples na stadionu «Prvi maj« s pričetkom ob 20.30. Ples bo na prostem, ob sla. bem vremenu pa v dvorani. Preskrbljeno je za dober orkester in bar, ki bo točil hladilne pijače. Vstop na stadion imajo vsi člani množičnih organizacij In njih prijatelji. ZVEZA PARTIZANOV STO-ja priredi v soboto 6. julija 195.0 zabavni večer s plesom s pričetkom ob 20. uri na stadionu «Prvi maj», Sv. Ivan Ples bo na prostem, ob slabem vremenu pa v dvorani. Preskrbljeno je za dober prigrizek in hladilne pijače. Vabimo vse partizane in njihove svojce, da se tega zabavnega večera udeležijo. ODBOR Sestanek mater otrok ki gredo v počiniške kolonije Danes 6. t. m. bo na sedežu OF v. Ulici Ruggero Manna št. 29 ob 20.30, sestanek mater otrok ki bodo odšli na letovanje v Slovenijo. Prav tako bo danes sestanek mater iz Sv. Ivana v dvorani stadiona «Prvi maj« ob 20, PLAVALNA SOLA ZA OTROKE S četrtkom 13. julija letos se bo v ženskem Oddelku kopališča «Lantema» pričela brezplačna plavalna šola za otroke. Plavalni učitelj Romano bo materam na razpolago vsak četrtek od 10 do 12. Tržaška kominformistična ženska sekcija je bila prisiljena, da si je tudi sama kor.čno snela krinko in se predstavila v svoji pravi p.dobi. Njen kongres, toda kongres med naved-nicami, ker ni bil kongres temveč le zborovanje, je minil neopazno in niti kominformistična glasila sima mu niso posvetila preveč pozornosti. Vzrok temu ni morda pomanjkanje prostora, kajti iz izkušenj vemo, kako znajo kominformi-sti razpihniti vsako najmanjšo stvar, temveč v tem, da t krat še razpihniti ni b;lo kaj. Vsega so prinesla le eno skromno sliko predsedstva, nikjer pa ni slike, ki naj bi predstavljala množice, ki so napolnile dvorano ali morda celo tistih tisočero Žena Slovenk in Italijank, ki so temu kongresu sledile. Ti tisoči so zrastli le na papirju kot plod njihovih pobožnih želja. "tiko je neizpodbitno dejstvo, Ki ga niso mogle spremeniti niti tiste redke inoz-mske delegatke, kvečjemu so ga s svojo prisotnostjo samo še potrdile. Tega dejstva se tržaška kominformistična žei ska sekcija nedvomno tudi sama zaveda, zato ga skuša prikriti pod kupom pompoznih komin-formističnih fraz, ki po neizprosnosti logike morajo nujno izveneti v prazno. Tako ni bil njihov kongres nič drugega kot premlevanje in pogrevanje kominformističnih klevet in laži do socialistične stvarnosti v Jugoslaviji, sovraštvo do nje in njene premoeitne borbe za pogoje resničnega miru. in do vsega, kar pri nas na Tržaškem ozemlju nosi pečat resnične demokracije. Vse to z enim samim otipljivim smotrom. ki smo ga že sto in »tokrat v vseh mogočih oblikah dajali in ki je na tem’ zbprova- Tržaška kominformistična ženska sekcija je pokazala svoj pravi obraz rvju samo našel svoje penovno potrdilo. Ta otipljivi smoter se najbolj očituje v odločitvi, ki je bila kot pravijo soglasno sprejeta, da se njihova organizacija preimenuje iz ASIZZ v Zve. zo demokratičnih žena. Nič r.o-vega. Ta težnja po preimenovanju organizacije, oziroma ko-minformistične ženske sekcije je stara že dve leti in rodila se je skupno z zloglasno resolucijo kot izraz teženj, lastnih onemu delu vodstva, ki je na osnov: resolucije antifašističnega načela organizacije izdalo, ker ga je v izdajstvo teh načel tirala njegova neiskrenost do njih, njegov lastni gnili oportunizem. V kolikor se je vodstvo tržaške kominformistič-svoje spolzke poti navzdol je na ASIZZ, je to storilo iz nujnosti. Kako bi mu sicer v svoji nepoučenosti sledile še ene že ne, ki so idejo sloven-fko-itali Janškega bratstva sprej.le kot največjo prid bitev narodnoosvobodilne borbe. V dveh letih svoje spolzke poti navzol je šele končno dozorel čas, ko se mu ni treba več tako strašno pretvarjati. V teh letih je veliko število demokratičnih žena za vedno zapustilo njihove vrste in se povrnilo v n*ročje tiste organizacije, ki imena ASIZZ ne nosi za varanje ženskih množic, temveč je to ime le izraz njene notranje vsebine in revolucicnainih tradic j, ka terim je ostala do kraja zvesta. Mnogo je tudi žena, ki v svojem srcu že vedno nosijo vso grenkobo razočaranja in ne mo rejo iz otopelosti, v katero jih je pahnilo dčlovanje uničujoče kominformistične politike. Tu. di te, ki se sicer še niso vrnile v naročje svoje organizacije, s , se pa za vedno odvrnile od zlaganosti kominformizma. S temi dejstvi je vodstvo tržaške kominformistične ženske sekcije slednjič moralo pričeti temeljito računati. Nastajajoče vs? večje in večje vrzeli je skušalo izpopolniti z vrstami onih žena, ki bi do slednjega protifašističnega programa ASIZZ nikoli ne priznale za svojega. Za časa narodnoosvobodilne borbe in pozneje so stale nekje daleč ob strani, ali pa pripadale po svojem mišljenju celo skupinam usmerjenim izrazito proti narodnoosvobodilni borbi in Jjudski revoluciji. Zaradi pridobivanja teh žena je torej postala nujnost, da se spr. meni ime organizaciji, da se tako tudi na zunaj manifestira to, kar tvori vsebino tržaške komin. formistične ženske sekcije in tako odpre vrata vsem onim Ženam, ki jim je pot dosledne protifašistične borbe in borbe za resnično demokracijo popol-noroa tuja. S preimenovanjem ASIZZ v Zvezo demokratičnih žena je vodstvo tržaške komin-formistine ženske sekcije obenem dalo tako pisani druščini italijanske reakcije prepričljiv dokaz, da je pripravljeno popraviti svojo krivdo, v kolikor jo je nekoč imelo, ko je vsaj na zunaj sledilo programu ASIZZ. Toda to je samo ena stran, ki zadeva spremembo imena. Druga nič manjša in pomembnejša pa je ta, da je kljub prizadevanju tega ved. stva, da bi pravo organizacijo ASIZZ onemogočilo, tako da bi od nje ne ostalo ničesar več, je ta organizacija ostala, vzdržala njihov prvi in največji udarec ter se od prvega dne dalje po sramotni resoluciji nenehno krepila in rastja. To je zmogla zato, ker je svoje delovanje oslonila čvrsto na tradicije narodnoosvobodilne borba, na tradicije slovensko italijanskega bratstva, ker je v borbi za socialno in nacionalne pravice tržaških demokratičnih množic ostala neomajna in ker je v Vse širšem in širšem številu demokratičnih žena dozorevalo spo nanje, da vodstvo kominformistične ženske sekcije to borbo izdaja v njeni preteklosti in njeni sedanjosti. Mimo obstoja prave ASIZZ ni bSo torej mogoče. S svojim delom jih je ta nehote stalno silila v to da je moralo pokazati svoi pravi obraz. Ko je Slava Cebulec Katra na tem zborovanju zavračala dejstvo, da je komlnform stično vodstvo preti jugoslovanskim narodom in proti pridobitvam narodnoosvobodilne borbe teT ga skušala prikazati kot kleve to, bi bilo morda dobro, če bi se bila spomnila ramo na tisto sejo glavnega sveta, ko se je pozivalo jugoslovanske narode, naj gredo v borbo proti svoji ljudski oblasti. Toda ona se tega ni spomnila. Od nje, ki svo- ječasno ni mogla razumeti nujnosti bratstva med slovenskim in italijanskim delovnim ljud. stvom ter njegove važnosti _a demokratično gibanje tudi (ega ni mogoče pričakovati. Ljubezen do jugoslovanskih narodov in do tikega dela slovenskega naroda, ki je ostal izven meja svobodne domovine, pa se izraža predvsem v razumevanju njihove graditve socializma, v iskreni moralni pomoči k tej graditvi, s katero spreminjajo nekdaj zaostalo Jugoslavijo v najnaprednejšo deželo, in v pravilnem doumevanju nacionalnega vprašanja in njegove vloge v borbi za demokracijo in mir. Zborovanje tržaške komin formistične ženske sekcije naj bi bilo prav v znamenju borbe za mir, ki naj bi bila tudi nje gova osrednja točka. Toda prav v tej svoji osrednji točki je prehajalo v razvodenelost. T0 pa zaradi tega, ker miru ne rešuje s krikom in vikom proti tisti državi, ki svojo borbo za enakopravnost narodov visoko dviga zastavo miru in s samimi podpisi proti atomski bombi Za mir je potrebno mnogo mnogo več. Potreben je boj, da bo. do narodi končno res sami odločali o svoji usodi brez vsa kega tujega vmešavanja, boj za dvig njihove gospodarske rn kulturne ravni, ki naj prepreči izkoriščanje malih narodov po velikih in gospodarsko razvi tejših narodih. Tega boja Pa vodstvo tržaške kominformi stične ženske sekcije, na liniji splošne politike Kominforma ne pozna in ga tudi noče poznati. Naj svojo organizacijo preimenuje kakor koli, eno je gotovo, da za mir ne bo storila nič konkretnega in da tudi poslednje zborovanje, ki ga je to vodstvo imelo, ni v tej sme ri prav ničesar prispevalo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. julija 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok porok je J>ho 8, umrlo pa je 12 oseb. Poročili so se: delavec Nevio Chicco in gospodinja Maria Ruz-zier, elektromehanik Osvaldo Francesconi in gospodinja Ines Gregori, uradnik Renato Mara-spin in uradnica Evalda Matia-šič, težak Aquilio in gospodinja Erminia Vidonis, guardia finan-za Giusto Ponton In gospodinja Nerina Zambon, mehanik Livio Trdina in delavka Ester Katalan, kaplar ameriške vojske Eugene L. Kennedy in gospodinja Bruna Bronzin, šofer Jehuda Boublil in gospodinja Bianca Galluzzi. Umrli so: 661etni Andrej Ma-russi, 54 letni Efime Foroshehou-kis, 791etni Anton Pesavento, 821etni Alojz Jakobini, 681etni Peter Bensi, 521etna Margherita Sedeučič por. Porcu, 1 mesec stari Babič Edi, 2 dni stari Vi-nicio Tomaselli, 381etni Gino Tu-rello, 751etna Rosa Petrlnia vd Desco, 761etna Justina Ivančič vd. Kamenarovič, i! RADIO !■ JUoOSL.CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 6. 7. 1950 6.30: Jutranja glaspa; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda, 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta; 12.30. Slovenske pesmi; 12.45: Poročila v ital. in .objava sporeda; 13.00: Napovedi časa - poročila v slov 13.15: Glasbene slike; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra kapela Stojana Stenovica; 14.30. Pregled tiska v ital.; 14-45. Pregled tiska v slov.; 15: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Dve znani uverturi; 18.00: Dvorak: Dumky Trio - nato lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.: 19.30: Napoved časa - poročila v slov., 19.45: Veder glasbeni sporen; 20.15: Jezikovni pogovori (slov.); 20.30: Poje tržaški Komorni zbor; 21.00: Radijski, obzornik: Borba kolonialnih narodov (slov.); 21.15: Johannes Brahms: simfonija št. 4; 22.00: Feuilletons (ital.) 22.15: Lahka in plesna glaspa; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: 23.10: Objava sporeda za nasi. dan v ital. in slov.; 23.15: Večer- j ne melodije; 23.30: Zaključek. _JUBLJANA,MARIB0Rin rol. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202,1 in.) ČETRTEK, 6. VII. 1950 12.00- Iz opernega sveta; 12,30: Napoved časa in poročila; i2.40: Zabavna glasba; 13.20: Oddaja za pionirje (ponovitev); 13.40: Igrajo znani jugoslovanski violinisti; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovic s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza, 14.50: Antonin Dvorak: Karneval, 15.00: Napoved časa in poročna, 15.10: Koncert violinista M?s<: Prevorška, pri klavirju Marijan 18.00: ‘ Koncert pianista Pavla Sivica; 18.20: Pogovor s pionirji; 18.40: Nekaj skladb Johanna Straussa; 19.00: Napoved časa in poročila; 19-15: L, v. Beethoven: Variacije za čelo in klavir - lz-ajata čelist Sebastian Baer in pianist Bojan Adamič; 19.45: Drobne orkestralne skladbe; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20: Glasbena medigra; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca (Prenos iz Kopra); 21.00: Petletka naša teče..; 21.20: Simfonični koncert -Ant. Lajovic: Adagio in andante za veliid orkester - P. Sivic: Medjimurska; 22.00: Prenos poro, čil Zvezne postaje Beograd; 2245: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35: Zaključek oddaje. ADRIA -EXPRESS TURISTIČNE IZLETE NA Dunaj organizira TEDENSKO POTOVALNI URAD k ADRIA - EXPRV3Sv Odhodi vsak ponedeljek in torek v mesecih julij, avgust in september. IZLETI NA Grossglockner vsako soboto v mesecu. Odhod iz Trsta ob sobotah zjutraj in povratek ob nedeljah zvečer. KINO Rossettl, Zaprt, Escelslor. 16.00: «Cas, maj in dekle«, Denis Morgan. Fenice. 16.30: «Zene brez Imena«, Simone Simon. Fllodrammatico. 16.45: ((Nemogoča dogodivščina«. E.rrol Flynn O Alabarda. 16.00: ((Ustrahovalna ježa«, Van Johnson in Janet Leigh. Garibaldi. 15.30: «Ubežnik», Rex Harjdson. Ideale. 16.00: «Kri na luni«, R. Mitchum. Impero. 16.00: »Teror na Črnem morju«, Joseph Cotten. Italla. 16.00: «Družina Stoddard«. Ingrid Bergman. Viale. 16.00: »Pod dvema zasta vama«, Ronald Colman. C. Colbert Vittorio Veneto. 16.00: «Idealpi soprog«, Paulette Goddard. O Adua. 15.00: »Zveri nad Beril nom«. Armonta. 15.30: »Pod krinko«, V. De Carlo. Azzurro. 16.30: »Dolgotrajni po vratek«, John Wayne. Belvedere. Zaprto. »Ob morju«. Zaprt. Marconi, 16.00: «Pet ženskih obra zov«, Arturo de Cordova. Massimo. 16.00: «Ime mi je Juli ja Ross«, Nina Foch. Novo Cine, 14.30: Zaprto. Odeon. 16.30: »Bambi«. Radio. 16.00: «Gospod Verdoux», Charles Chaplin. Venezia. »Brez usmiljenja«. Vtttorla Na prostem 20.30: «Zve zde se bojijo«, B. Stanwvck. Kino na gradu. 21.00: »Mlin na Padu«, Carla del Pogglo. Ljudski vrt na prostem. 20.45 «Beg», Laimen Barral. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00 »Združene države« S. Tracy. Skoljet. 21.00: «Traglčno cvetje«, Vincent Priče. Letni kino Rojan. 20.45: »Tragič na tajnost«, K. Hepburn. IZLETI ADRIA - EXPRESS 5. IN 6. AVGUSTA IZLET na Vrbsko jezero Prijave pri vseh potovalnih uradih do 19. JULIJA t. tti. IZLETI «ADR’A - EXPRESS» 23. JULIJA IZLET v Opatijo Cerkno Ajdovščino Bovec-Kobarid Vpisovanje do 8. julija 30. julija IZLET v Postojno Toimin v Skocijansko jamo Prijave do 15. julija- Vpisovanja Pr' vseh potovalnih uradih. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! Cehov: BELOGLAVCEK, brošura ...........60 lir BIOGRAFSKI LEKSIKON, VII, brošura . , . 550 » Gradišnik: POt IZ NOCI, platno . . , k . 370 » Škerlj: RAZVOJ ČLOVEKA, platno . . ; . . 550 » Kersnik; ZBRANO DELO II., polplatno . . s . 340 » Hadži: ZOOLOGIJA, polplatno.......; . 380 » Ziherl KOMUNIZEM IN DOMOVINA, brošura . 65 » BERILO ZA IZOBRAŽEVAL. TEČAJE, brošura 130 » Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. v Vf KOPALIŠČE Sil. MK0L1U Vozni red motornih jadrnic izpred pomola ribarnice OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ TRSTA 8.30, 10.30, 11.30, 13.15, 14.00 IZ SV. NIKOLAJA 9.30, 11.30, 12.45, 17.00, 18.00 IZ TRSTA OB DELAVNIKIH IZ SV. NIKOLAJA 9.15, 11.00, 14.00 10.15, 12.15, 15.00, 18.30, 19.00 Cono za odraslo 100.- lir tja in nazaj in Kopališče > » otroke do 10 let 120.- lir t 8. julija 1950 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljlL nadst. - Telefon 11-32 Slovenska tiskana beseda za beneške Slovence Čudno se sliši, da sta nekoč mesti Benetke in Videm tekmo, vali, katero bp izdalo več knjig v jezikih jugoslovanskih narodov. Benetke so najmanj eno stoletje poprej tiskale razne knjige v slovanskih jezikih kot pa mali Videm. Toda medtem ko so se tiskale v Bpnetkah predvsem razne knjige v srbohrvaškem jeziku, •je pa izdajal Videm večidel knjige V slovenskem jeziku za bližnje Slovence, Bi'le so te ve-činoma nabožnega značaja. Prva znana natiskana slovenska knjiga v Vidmu je bil italijan-sko-slovenski slovar s slovenskimi molitvami in pobožnimi pesmimi, ki ga je sestavil in dal tiskati leta 1607 Sommari. Pa. Kasneje so tiskali v Vidmu v 17., 18. in 19. stoletju še razne druge slovenske knjige. Se celo eden izmed prvih narodnih buditeljev Slovencev na Goriškem, Valentin Stanič, je dal tiskati svoje prve knjig? v Vidmu, tako na pr. leta 1826. svo-'je «Molitve in premišlovanja«. Eno prvih slovenskih šolskih knjig je tudi natisnil Videm in sicer že pred 99 leti. «Abecedr nik za šole na kmetih, v Vid-rue leta 1851.», ki ga je natisnil Eiberal Vendrame. Istega leta je spisal svoj prvi «Mali katekizem za perve šole» prvi pesnik Beneške Slovenije P ter Podreka, ki ga je pa tiskal v 0rici. Sicer pa ie Vid?m iz-<^aI poseben «Katekizem za be- Razporeditev javnih lokalov po kalagorijah Goriška prefektura je v svojem zadnjem vestniku objavila Razporeditev goriških javnih lokalov po kategorijah za leto 1950—51. Razporeditev je sledeča: Zlati jelen IV. kat; Drius si IV. kat.; Evropa IV. kat.; Hotel Posta II. kat.; Transalpina IV. kat.; Trovatore, gostilna; Buon Furlan, gostilna; Cubej, gostilna; Ciuffarin, gostilna; Kranc Bisail Rozalija, gostilna; Molar Jožef, gostilna; pri Zvezdi, gostilna; airUniversita, gostilna. neške Slovence* takoj dve leti potem leta 1853. Svojo ljubezen do Italije so dobili beneški Slovenci «boga. to» poplačano. Slovenske knjige, tiskane v Vidmu, so se po priključitvi k Italiji kar nekam posušile. Trinko je izdal nekaj drobnih knjižic v spomin na nove maše in poroke svojih znancev in prijateljev. S predgovorom doktorja Loschi-ja je izšel leta 1894. rezijanski katekizem, ki ga je kritično pripravil na podlagi starih rokopisov ruski profesor dr- Baudouin de Courtenay. Leta 1903. je še ■ izdala cerkvena «Tipografia del patronato* v Vidmu ((Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem«. Teh nekoliko knjig je skoraj vse, kar se je tiskalo v slovenskem jeziku v Vidmu pod Italijo. Italija je šla v prvo svetovno vojno s «takim» navdušenjem za demokratične ideale, da je po vojni ustavila tiskanje slovenskih knjig v Vidmu in Ce. dadu in da so morali goriški Slovenci med dvema vojnama tiskati v Gorici katekizme in molitvenike za . beneške Slovence. V malem Čedadu ni bila tiskarska obrt nikdar posebno razvita, pa vendar je bila najzanimivejša knjiga o Beneški Sloveniji «Slavia italiana« od Carla Podrec-a tiskana leta 1384. ravno v Čedadu v tiskar, ni Giovanniia Fulv:a. Seveda ni bilo še takra' d-mokršča-skih oblasti in ustrahovalnih ■ novi. narjev a la Manzano, ki bi strašili tiskarje, da ne smejo ti-k- ti resnice o Beneški Sloveniji ali pa slovenskih knjig in časopisov. Trj sto let so izhajale in se tiskale slovenske knjige v Vid mu od leta 1607. pa do fašizma: bile so redke, toda ljudstvo je vendarle dobilo od časa do čašo svojo knjigo. Fašizem je kar odprto m brutalno prepovedal tiskanje slovenskih knjig za beneške Slovence, povojni itali-janski organi pa onemogočajo skrivaj in zahrbtno, tcda ravno tako brutalno s strahovanjem in pritiskom na italijanske ti-skarnarje v V.dmu m Čedadu, da ne bi izšli slovenski časopi- »»Posebne4* naloge goriške Lege Ufazioiiale si in knjige za beneške Slovence. Beneški Slovenci zahtevajo, da se . stara pravica do tiskanja slovenskih knjig in časopisov v Čedadu in Vidmu obnovi. Ne bodo odnehali toliko časa, dokler se ne bodo določila italijanske ustave in mirovne pogodbe tudi glede te njihove pravice izvajaia. («Soča») n, r- Goriška sekcija zahteva širšo avtono-rnljo bržkone iz pridobitnih razlogov Pravtako kakor v Trstu, 55 tudi goriška sekcija Lege nazionale mrzlično ukvarja z Molitvami, ki bodo zaključene IV. t 'a ki imajo namen dolo-stič n°v° v°dstvo tej iredenti-°yganizaciji. Množično ((g l°v®nte članov v prostorih j ,. a Eetrarcas je bilo v pone-di 5bičano bržkone zato. bi zdramilo številne mlač-kav ^ fDravtl° na volišče. V* tudi v Gorici so zanimive Pridobitne manipulacije trža-e Lege vrgle marsikaterega iaaa iz ravnotežja. Kljub nenehnemu poudarja-?,u ° visokih kulturnih funk-'aJah Lege, ki teži baje tudi Gorici le za tem. da brani ^Ujanstvo in propagira vse-stransko kulturno udeistvova-n‘e italijanskega prebivalstva. Se da že iz samega poročila dn-Stdanjega predsednika presodi-**• s kakšnimi nameni Je bila oživljena la neskrupolozna u-Stanova. 2e y začetku namreč Pravi, da je organizacija nemara prekoračila meje določenega i udejstvovanja ter prevzela “e drugačne naloge. Kakšne so (. *e Posebne naloge izven vira Leginega statuta, vemo V'er!da najbolje goriški Slo-^enci. Toda tovrstno udejstvo-opravičuje predsednik iil rCS* Z trjemnimi političnimi Zgodovinskimi momenti ter ^Jhle, da bi v bodoče ne last 0 Posegati v delovanje. c>. drugim krajevnim orga-skLCiiam- 17 *ega bi Se dalo y da obstajajo v Gorici stit^hnem času posebne in-Vz„Q^de, ki bodo skrbele za silnih°’ °Pre,no m vodstvo nate,, brambovcev italijanstva no j*a teoretično in praktiž-sploh^ranje slovenskega in ^ demokratičnega življa, rjj sP°d Baresi je dalje govori 0 zaskrbljenosti Lege zara-jjf, ^‘‘tiernih prostorov, ki so ske kmalu našli v sloven-der'11 “ljudskem domu«, od ko-ena^s° segnali Slovence na te vni hačin kakor po prvi sve-- vojni fašisti- O tem go-be?VBaresi kajpada ni črhnil (em" ^a široko se je za- log v,razBOV°ril o bodočih način ^ege ter svetoval bodo-zast(,pnikom v osrednjem s., “vnem svetu v Trstu, naj rišk ‘jo 7a to’ da bo tudi e°' širi-* sel{ciji Lege priznana naj- J avtonomija, tolmač^ Si np more drugaie ga nasveta dosedanje- gor^J cdnika, nego da gleda sreSKe v Maouzunji, oziroma o ujmo vem posegu v korejski soopad. V moskovskih krog.n komentirajo GromiKuvo izj-vo in pravijo, da je pač očiten dokaz sovjetskega naceia nevmesava-nja v notranje zadeve drugih držav, ki ga je žs proglasila sovjetska ViUaa. prav tako ti krogi' opozarjajo na obtožbe, ki letijo na ameriško vlado, ker osvetljuje vedno večje neraz. položenje govornikov d0 ZDA na ljudskih zborovanjih, ki s-vršijo po vsej Sovjetski zvezi. Prav tako omenjajo Gromiko. vo stališae, ki loči ameriški narod, kateri si ž.li mir preo hladno vojno, katero vodi vaš tonska vlada. Pi,udarjajo pa tu di nov element v Gromikovi izjavi in sicer specifične obtožbe proti OZN in njenemu glav. nemu tajniku. Grt miko obtožuje. Trygve Liea, da je osebno kršil statut in da je postopal na pritisk' ZDA proti načelom OZN. Tuji opazovalci v Moskvi vidijo v teh točkah Gromikove izjave potrditev vtisa, ki so ga dobili takoj od začetka spopa-da na Koreji. In sicer to, da je že*lja po miru s strani Sovjet, ske zveze jamstvo, da bo pač storjeno vse, da bodo pieprečii; razširitev konfl k a. Na vsak način na je spopad na Pacifiku zastrupil odnose med SZ in ZDA ter odstranil, če ne P° polnima izključil, katero koli m ;žnost pomiritve. Na voja šknn oodročju pa zavist od ZDA, da preprečijo po stritev spopada, kar bi lahko storilci s tem, da bi umaknile svoje čete iz Koreje. Ponovna potrditev načel nevniešavanja dokazuje tujim opazovalcem v Moskvi, da Sovjetska zvrza nikakor ne misli odgovoriti na ameriško oboroženo intervencijo z dru-go oboroženo intervencijo. So. vjetska zveza bo z drugimi sredstvi skušala podpreti prija, teljske države, katere so po njenem mnenju krivično napadli. Predsedniku inštituta za korejske zadeve v Washingtonu ffogiung K im je pos'al listu «Washington Post» pismo, v katerem pravi, da je sedanji vo jaški zlom južnokorejske vlade dokaz nizke morale. Vzrok te ga pa ie nepriljubljenost Sin g manrejevega režima, ki je iz gubil vsako zaupanie na vol t vah 30. novembra in sploh ni sposoben, da bi dosegel podporo ljudstva brez uporabe sile. V ponedeljek in torek je bila v vseh angloameriških petrolejskih podjetjih protestna stavka, ki je trajala tri ure. Stavkali so delavci uslužbeni v podjetjih v Italiji, v znak solidarnosti z n-jimi pa so stavkali delavci podjetja Standard. V tem podjetju je trajala stavka od I3.3Q do 17.30. Vzrok stavke ie bil ta, da vodstvo petrolejskih podjetij ni hotelo na noben način ugoditi zahtevam svojih uslužbencev po povišanju plač, ki ne odgovarjajo nikakor sedanjim življenjskim zahtevam. Kaže, da ie imela stavka v Italiji dober odmev, ker so baje delodajalci sklenili pričeti pogajanja za dosego rešitve spornega vprašanja. Vodstvo podjetja Standard do sedaj še ni javilo, da bi bilo pripravljeno na pogajanja; zato so delavci tega podjetja sklenili, da bodo s stavkovnim gibanjem nadaljevali, če bi že v prihodnjih dneh vprašanje povišanja plač ne bilo pravično rešeno. Petrolejski delavci dobro vedo, da bodo lahko v svojem stavkovnem gibanju računali na solidarnost in pomoč vsega tržaškega delavstva, ki bo podprlo njihovo borbo za zmago interesov te kategorije delavstva. Sindikalni predstavniki so sklenili ponovno predložiti vodstvu Standard pričetek pogajanj, ki naj bi privedla do zaželene rešitve spornega vprašanja. Nikakor pa ne vemo, kakšno je stališče glede tega novega predloga vodstva podjetja Standard, ki ni izdalo nobenega svojega mnenja. Sklenjeno pa ie, da se zaenkrat stavkovno gibanje y tem podjetju nadaljuje. Lahkoatletski telili ZDTV Lahkoatletska sekcija ZDTV vabi člane športnih društev, mladince in mladinke na redne treninge, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 18. ure dalje, ter vsako nedeljo dopoldan na stadionu «Prvi maj». Trenirajo se sledeče panoge: teki od 100 do 5000 metrov, skoki v daljino in višino, meti krogle, kopja in diska. Vsi treningi so pod tehničnim vodstvom ZDTV. Vabljeni so tudi začetniki, ki se bodo pod strokovnim vodstvom izurili v lepem lahkoatletskem športu. Navodila za za javna zborovanja, povorke in Mva’ Razstave slovenskih osnovnih šol Predsedstvo cone sporoča, da so na podeželju glede vlaganja prošenj za javna zborovanja, povorke, javne razglase in drugo nastopile neke spremembe. Zaradi tega obvešča, da imajo občinski tajniki v občini Milje, Devin - Nabrežina, Dolina, Re-pentabor in Zgonik potrebne obrazce za vlaganje prošenj. Ustanove in zainteresirane osebe se torej lahko v teh zadevah zglasijo pri posameznih občinskih tajnikih, ki bodo poskrbeli, da bodo prošnje odposlali v pretres predsedstvu cone in obratno. Glede prošenj ustanov iti o-seb v Trstu ostane v veljavi stari način, po katerem je treba vlagati prošnje v uradu tajniškega načelnika predsedstva cone, soba št. 35, in sicer od 11 do 13. Kar pa se tiče prošenj za plesne in vse druge prireditve, za katere izdajata dovoljenje policija in zveza avtorjev, ostanejo vsa navodila neizpreme-j njena. Vse razstave ročnih del, s katerimi so slovenske osnovne šole zaključile letošnje šolsko leto, dokazujejo velik napredek v primeri z lanskim letom. Obenem dokazujejo te razstave tudi življenjsko silo in rast našega šolstva na Tržaškem ozemlju kljub vsem oviram, ki nam jih delajo sovražniki vsega, kar je slovenskega. (mel sem že mnogo opravka z mladino, in to s srednješolsko. manj pa sem poznal zmožnosti otrok, ki obiskujejo o-snovne šole. Zato sem toliko bolj ugodno presenečen, ko sem pretekli petek stopil v razstavni prostor osnovne šole v Skednju. Srednji del sobe je bil tako kakor povsod drugod določen za ženska ročna dela. A mnogo bolj kakor ta so me zanimala moška ročna dela, ki 1 sem jih pogrešal na razstavi Temperatura morja je dosegla že nad 28 stopinj - Tržačani že dolgo niso porabili toliko vode kot v teh dneh - Kljub vročini je zdravstveni položaj v Trstu povoljen Kljub željam vsega prebivalstva, ki v zadnjih dneh komaj prenaša vroče sončne žarke, ne kaže, da bi vročina že v kratkem ponehala ter da bi nastalo vsaj nekoliko bolj znosno vreme. Temperatura vedno narašča ter je včeraj dosegla višino 33 stopinj; iz nekaterih nepotrjenih virov smo izvedeli, da je bila temperatura še višja. Vremenska poročila, ki jih v sedanjem trenutku prav gotovo vsakdo z napetostjo čita, ne predvidevajo zaenkrat nobe. Samomor ali nesreča? Včeraj ob 12.10 so na III. kirurški oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sprejeli nezavestnega 25-letnega Kebra Janka iz Ul. Baiamonti 35, ki je kazal znake hudega zastrupljenja s svetilnim plinom, tako da se zdravniki o njegovem stanju niso hoteli izjasniti. Njegova mati, ki ga je spremljala, je zdravniškemu osebju povedala, j afoms|(e bombe Sla pobirali na ip svniPOa sina on 11 rto- r * Predvčerajšnjim okoli 19 je Jakob Zago pa se je ponesrečil včeraj zjutraj na neki ladji v starem pristanišču, k er je po naključju padel v podpalubje ter si pri padcu zlomil več reber. V bolniški oskrbi bo moral ostati okoli 30 dni. Podpise proti uporabi da je svojega sina ob 11 čto poldne našla nezavestnega v kuhinji, pipa svetilnega plina pa je bila odprta. Polioija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, če gre za nesrečo afi samomor. Dve nesreči pri delu Včeraj =ta sg v Trstu pripetili dve nesreči, katerih žrtvi sta postala 71-letni delavec Eu-genio Zorzetti iz Ul. Ccmbi 5 in 49-letni Jakob Zago iz Ul. Ronchetto 77. Prva nesreča se je pripetila na železniški postaji Rocol-Montebello, kjer je bil Zorzetti zaposlen pri delu na nekem vagonu. V trenutku, ko je jmel roko med vrati vagona, se je v slednjega zaletel neki kamion ter povzročil, da so se vrata vagona zaloputnila ter stisnila delavčevo desno roko. Ponesrečenca so z avtomobilom Rdečega križa takoj prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu odrezali sredinec desne roke, zaradi poškodb pa bo potreboval okoli 20 dni zdravljenja. policija v Ul. Fabio Severo 43 aretirala Marijo Nikoletj iz Ul. ne spremembe, pač pa opozarjajo celo, da se zna temperatura v prihodnjih dneh še zvišati. Vremensko poročilo zadnjih dni je javilo, da je bila najnižja temperatura v teh dneh okrog 25 stopinj; Tržačani, ki prenašajo vročino noč in dan so se temu poročilu zelo začudili, kajti vročina v teh dneh je bila že tako obupna, da res ni nihče opazil, kdaj bi nastopil padec temperature, —• razen seveda meteorološke postaje, kateri moramo pač zaupati, oziroma moramo zaupati njenim vremenskim poročilom. Vsi se vprašujejo, ali je bilo v zadnjih poletjih meseca julija kdaj tako vroče. Ce pregledamo statistike zadnjih let vidimo, da je bila temperatura v tem mesecu precej nižja ter da se je vrtela okrog 24; seveda je včasih dosegla tudi takšno višino, kot letos, vendar so takš ni pasji dnevi bili bolj redki. Toda letošnja vročina je še tem bolj neznosna zaradi tega, ker je v zraku precej vlage, škega prebivalstva, ki išče v teh vročih dneh «tolažbe» v morju. Toda tudi morje nas je v teh dneh «izdalo», temperatura morja je namreč v teh dneh dosegla že kar 28,4 stopinj. Glede na to število ki smo ga navedli, si lahko vsakdo predstavlja, da je popolnoma nemogoče iskati ohladitve v morju, ki je v teh dneh tako vroče. Prebivalci Trsta, ki ni-s<5 našli več prostora v mestnih kopališčih, So se v teh dneh zatekli tudi v bolj oddaljena kopališča; celo obala med Zav-lami in med Tenkim rtičem je bila v teh dneh preobljude-na, prav tako je bilo ogromno kopalcev vzdolž vse obale v Barkovljah pa skoraj do Mira-mara. V teh dneh pasje vročine je postalo seveda še bolj pereče vprašanje novih kopališč, o čemer smo pa ml že v več člankih govorili. Vsakdo se je v teh dneh bal, da bi nastopila zaradi prevelike vročine, kakšna bolezen- ska epidemija, kar bi ne bilo oziroma mnogo več, kot bi jo nič čudnega. Toda iz doseda-moralo sicer v tem mesecu bi-V njih "poročil higiensko-sanitet-ti. Navadno je meseca julija | nega zavoda je razvidru), da se okrog 61 odst. vlage, medtem ! v vseh teh dneh ni pojavil no- ko je v teh dneh odstotek vla-|ben primer kakršne koli epide- j Htjkruh-in posteljno perilo. nižje srednje šole. Kdo bi mogel našteti vse razstavljene izdelke malih mojstrovin! Tako delo otroka res veseli, ker lahko nekaj tudi pokaže, n. pr. igračo, ki si jo je s pomočjo žage za ročno delo sam naredil, ali okvir za sliko, škatlo itd. Otrok je na te svoje izdelke prav gotovo ponosen, kar ga izpodbuja k nadaljnjemu delu. Pravtako so mi ugajale risbe, predvsem ker sem ugotovil, da učiteljstvo forslra risanje s prosto roko. Pa še na nekaj moram opozoriti. Učenci so često sestavljali risbe bo »lastni zamisli«, tako da je prišla do besede tudi njihova Janta-zija. Lepa je bila razstava tudi na Repentaboru. Poleg lepo in čisto izdelanih risb, mnogo je bilo med njimi narodnih motivov. Zanimivo je, da so bila moška ročna dela prilagojena domačim razmeram, saj so bile razstavljene miniaturne košare za seno, vtle za seno, grab. Ije, samokolnice In najrazličnejše iorače. Na nobeni drugi razstavi pa še nisem videl raznih predmetov iz gline. V tem pogledu je šola. na Repentaboru prva. Dobro bi bilo, ko bi tudi druge šole v prihodnjem šolskem letu uvedle pouk modeliranja. Velik korak naprej je v primeri z lanskim letom napravila svetoivanska osnovna šola. Posebno so obiskovalce presenetile vestno in snažno izdelane risbe. Tudi otroci otroške, ga vrtca so hoteli pokazati, kaj znajo, zato so tudi oni sodelovali na razstavi s svojimi izdelki. Kakor drugod so tudi tu prišla do izraza praktična ročna dela. Barkovljanska osnovna šola je bila edina, ki se ni stiskala v enem samem prenatrpanem prostoru, temveč je vse izdelke lepo in pregledno razporedila v treh sobah. Po njej naj se prihodnje šolsko leto ravnajo tudi druge šole. Tako bodo razstave bolj uspele. Ugajale so predvsem risbe z narodnimi motivi in razni praktični predmeti, ki so jih izdelale učenke, kakor tudi predpasniki, posteljno perilo i. p. Tudi v Barkovljah je bil viden velik napredek, K svojimi izdelki se je posta. vlta tudi osnovna šola na Ka-tinari. Razstava je bila urejena v dveh učilnicah. Posebna lepo so bile izdelane košarice KOLEDAR ^edaiidce - 'žčitvo- - 'Radlo- Četrtek 6. julija Izaija, Domogoj Sonce vzide ob 4.22, zatone ob 19.57 Dolžina dneva J5.35. Luna vzide ob'23,28, zatone ob 11.42. Jutri petek 7. julija Vilibald, Negoda SPOMINSKI DNEVI 1835 je utonil v Savi Prešernov prijatelj Matija Ccp. 1415 so sežgali na grmadi dana Husa, voditelja češkega reformacijskega gibanja. URADNE OBJAVE PREKOP GROBOV. Mestna občina sporoča, da bod0 prekopali grobove kripte XXXVIII (II. polje) pri Sv. Ani, kjer ležijo posmrtni ostanki umrlih med 10. majem 1940 in 9. julijem 1940. Svojci, ki nameravajo prenesti posmrtne ostanke y drug grob, naj vložijo prošnjo do 15 julija t. 1. na upravni oddelek tehničnega občinskega u-rada, oddelek za pokopališča, Ul. del Tealro 5-III, soba 43. OF Množični sestanki OF. Danes 6. t. m. bo sestanek ob 20.30 za Vižovlie-Sesljan v običajnih prostorih. Prav tako bo danes sestanek članov OF za sektorja Sv. Ivan in Sv. Alojz ob 20.30 v prostorih stadiona »Prvi mai». Jutri, v petek 7. t. m. bo množični sestanek OF v Nabrežini ob 20.30 v običajnih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI KRUH SE V VROČINI RAD POKVARI Zaradi nastopa nenavadne vročine, v kateri se neka posebna vrsta belezni moke prav lahko prenese na kruh ter ga napravi neokusnega in neužitnega, svetujemo prebivalstvu, da kupi toliko kruha, kolikor ga rabi' za takojšnjo uporabo. Svetujemo tudi, da kruh drži na odprtem prostoru ter ga nareže na majhne koščke, s čimer bo kruh težje pokvarljiv. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7400-7500, papirnati šterling 1570-1600, dolar 642-645, dolar (telegrafski) 647-649, švicarski frank 148-149. 100 francoskih frankov 178-182, avstrijski šiling 23.75-24.50. Guštin Štefanija iz Repen-tabra je darovala 1000 lir za Dijaško matico. Pernarčič Amalija iz Sv. Ivana pri Devinu je darovala za Dijaško ma-tico 500 lir. SHPZ Glavni odbor Slovensko-hrvat-ske prosvetne zveze ima svojo redno od-borovo sejo danes 6. julija 1950, ob 16. uri v običajnih prostorih. Prosimo točne udeležbe. Ustanova tržaškega velesejma sporoča, da je treba glede popustov na železnicah, ki bodo veljali v dnevih velesejma od 27. avgusta do 8. septembra letos, dodati še sledeče: Železnice zapadne Nemčije: 25odstotni popust za razstav-Ijalce in obiskovalce, ki kupijo povratni listek, ki bo veljal za povratek od 22. avgusta do 10. septembra letos. Avstrijske železnice: 50od- stotni popust za povratek razstavljenega blaga. ZVEZA PARTIZANOV STO-ja priredi v soboto 8. julija 195.0 zabavni večer s plesom s pričetkom ob 20. uri na stadionu «Prvi maj», Sv. Ivan Ples bo na prostem, ob slabem vremenu pa v dvorani. Preskrbljeno je za dober prigrizek in hladilne pijače. Vabimo vse partizane in njihove svojce, da se tega zabavnega večera udeležijo. ODBOR SLOVENSKO Ni A K 0II IVI 0 GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V SOBOTO 8. t. m. ob 20.30 GOSTOVANJE V KRIŽU (na prostem) s komedijo BRATKA KREFTA „Veleizdajalec“ Sestanek mater otrok ki gredo v počiniške kolonije Danes 6. t. m. bo na sedežu OF V. Ulici Ruggero Manna št-29 ob 20.30, sestanek inater otrok ki bodo odšli na letovanje v Slovenijo. Prav tako bo danes sestanek mater i z, Sv. Ivana v dvorani stadiona «Pryi maj» ob 20, PLAVALNA SOLA ZA OTROKE S četrtkom 13. julija letos se bo v ženskem oddelku kopališča «Lanterna» pričela brezplačna plavalna šola za otroke. Plavalni učitelj Romano ho materam na razpolago vsak četrtek od 10 do 12. ge narasel na 66 in celo 69 odst. Zato ni čuda, da se vsi A. Volta 14 in Marijo Podgor- j uko potimQ ter ' ^ SQ tuffl nik iz Ul. Scussa 5, ki sta pri ’ stanovalcih zgoraj omenjene hiše pobirali podpise proti u-porabi atomske bombe. Policija je obe ženski, pri katerih so našli tudi mnogo letakov, ki so pozivali na borbo proti u-porabi atomske bombe, pridržala v zaporu Avlomobii jo je podrl Po cesti, ki pelje k Sv. Roku, se ie včeraj peljal a svojim motorjem Oio Bruno iz 2avelj 235, ki je pred seboj naenkrat zagledal 78-letno Bolčič Julijo iz Sv. Roka 36, katera je v istem trenutku hotela prekoračiti cesto. Kljiub temu da je takoj pritisnil n» zavore, da bi ttko preprečil nesrečo, mu n-j uspelo, da bi se ne zaletel v starko ter jo podrl ca tla. Pri padcu si je Bolčič Julija zlomila desno nogo in desno roko predmeti, ki se jih v teh dneh dotikamo nekoliko vlažni. Pravijo, da je takšna vročina dobra za revmatizem — naj bo to v tolažbo vsem tistim, ki trpijo na revmatizmu; a kakšna naj bo tolažba za tiste, ki k sreči niso revmatični? Ni čuda, da se glede na tako vročino zatekajo ljudje k vsem mogočim pijačam, ki naj bi jim pogasile žejo ter jih nekoliko ohladile. Največ se seveda proda piva in drugih brez alkoholnih pijač — pa tudi mrzle kave se je v teh dneh razprodalo že veliko. Prav tako se je v teh dneh prodalo precej sadja, mnogo manj pa vina. Zlati časi so nastopili za prodajalce sladoleda, ki se gle. de dobičkov nimajo kaj pritoževati. Seveda so tudi kopališča glede na tako vročino prenapolnjena ter še z daleč ne morejo zadostiti potrebam vsega trža- mije ter da so nasprotno bili primeri nalezljivih bolezni zelo redki. Odgovorni činitelji vršijo v teh dneh še prav posebno kontrolo nad mlekom in sladoledom tako, da bi lahko preprečili bolezni, ki bi lahko zaradi zauživanja pokvarjenega mleka ali sladoleda nastale: Tržačani so torej lahko vsaj glede zdravstvenega stanja nekoliko bolj mirni, če jih bo ta zavest lahko nekoliko »ohladila# je pa seveda še vprašanje. Iz statistik, ki so bile objavljene v teh dneh je razvidno, da Tržačani že dolgo časa niso porabili toliko vode kot prav v teh dneh. Čeprav že dolgo časa ni deževalo vode še ni do-sedaj primanjkovalo. Po vsem tem, kar smo v zve-zi z vročino navedli, nam ostaja ponovno upanje, da bo prišlo v kratkem do spremembe vremena, ki bo prav gotovo razveselilo vse tiste, ki se z nami vred potijo in mučijo v tej grozni vročini. Nemogoče je našteti vse. kar sem videl na omenjenih razstavah. Saj je bilo tam toliko najrazličnejših lepo izdelanih stvari. To pa lahko ugotovimo, da se učiteljstvo trudi in da njihov trud ni bil zaman. Zato smo prepričani, da bo njihovo prizadevanje rodilo obilen sad in da bodo zapuščali slovenske osnovne šole otroci, ki so se res nekaj naučili za življenje. To bo zanje največja nagrada in priznanje. Nekatere slovenske osnovne šole Pa so zaključile šolsko leto z domačimi prireditvami. Svetoivanska osnovna šola je priredila v dvorani Prosvetnega doma ((Slavko Škamperle» igro cJanko in Metka«. Otroci so Igrali lepo in se vživeli v svoje vloge. Ne da bi hoteli manj ceniti druge male odrske umetnike in umetnice, moramo vendar posebej omeniti učenko 1- razreda, ki je igrala Met. ko. Na prireditvi je zapel nekaj pesmi tudi šolski pevski zbor. Tržaška kominformistična ženska sekcija je bila prisiljena, da si je tudi sama končno snela krinko in se predstavila v svoji pravi p.dobi. Njen kongres, toda kongres med naved-nicami, ker ni bil kongres temveč le zborovanje, je minil neopazno in niti kominformistična glasila sama mu niso posvetila preveč pozornosti. Vzrok temu ni morda pomanj-kanje prostora, kajti iz izkušenj vemo, kako znajo kominformi-sti razpihniti vsako najmanjšo stvar, temveč v tem, da t krat še razpihniti ni bilo kaj. Vsega so prinesla le eno skromno sliko predsedstva, nikjer pa ni slike, ki naj bi predstavljala množice, ki so napolnile dvorano ali morča celo tistih tisočero žena Slovenk in Italijank, ki so temu kongresu sledile. Ti tisoči so zrastli le na papirju kot hlod njihovih pobožnih že. lja. Tako je neizpodbitno dejstvo, ki ga niso mogle -preme-niti ni: tislc redke inozemske delegatke, kvečjemu so ga s svojo prisotnostjo samo še potrdile. Tega dejstva se tržaška kominformistična žeiska sekcija nedvomno tudi sama zaveda, zato ga skuša prikriti pod kupom pompoznih komin-formističnih fraz, ki po neizprosnosti logike morajo nujno izvenetl v prazno. Tako ni bil njihov kongres nič drugega kot premlevanje in pogrevanje kominformističnih klevet in laži do socialistične stvarnosti v Jugoslaviji, sovraštvo do nje in njene premočitne borbe za pogoje resničnega miru. in do vsega, kar pri nas na Tržaškem ozemlju nosi pečat resnične demokracije. Vse to z enim samim otipljivim smotrom. ki smo ga že sto in stokrat v vseh mogočih oblikah dajali in ki je na tem zbprova- Tržaška kominformistična ženska sekcija je pokazala svoj pravi obraz nju samo našel svoje ponovno potrdilo. Ta otipljivi smoter se najbolj očituje v odločitvi, ki je bila kot pravijo soglasno sprejeta, da se njihova organizacija preimenuje iz AS12Z v Zvezo demokratičnih žena. Nič r.o-vega. Ta težnja po preimenovanju organizacije, oziroma ko-minformistične ženske sekcije je stara že dve leti in rodila se je skupno z zloglasno reso. lucijo kot izraz teženj, lastnih onemu delu vodstva, ki je na osnov: resolucije antifašističnega načela organizacije izdalo, ker ga je v izdajstvo teh načel tirala njegova neiskrenost do njih, njegov lastni gnili oportunizem. V kolikor Se je vodstvo tržaške kominformistič-svoje spolzke poti navzdol je na ASIZZ, je to storilo iz nujnosti. Kako bi mu sicer v svoji nepoučenosti sledile še one že ne, ki so idejo slovensko-itali janskega bratstva sprej.le kot največjo pridobitev narodnoosvobodilne borbe. V dveh letih svoje spolzke Poti navzol je šele končno dozorel čas, ko se mu ni treba več tako strašno pretvarjati. V teh letih je ve-liko število demokratičnih žena za vedno zapustilo njihove vrste in se povrnilo v n%ročje tiste organizacije, ki imena ASIZZ ne nosi za varanje ženskih množic, temveč je to ime le izraz njene notranje vsebine in revolucicna!nih tradic j, katerim je ostala do kraja zvesta. Mnogo je tudi žena. ki v svojem srcu še vedno nosijo vso grenkobo razočaranja in ne mo rejo iz otopelosti, v katero jih je pahnilo delovanje uničujoče kominformistične politike. Tu. di te, ki se sicer še niso vrnile v naročje svoje organizacije, s > se pa za vedno odvrnile od zlaganosti kominformizma. S temi dejstvi je vodstvo tržaške ko-minformistič-ne ženske sekcije slednjič moralo pričeti temeljito računati. Nastajajoče vse večje in večje vrzeli je skušalo izpopolniti z vrstami onih žena, ki bi do slednjega protifašističnega programa ASIZZ nikoli ne priznale za svojega. Za qasa narodnoosvobodilne borbe in pozneje so stale nekje daleč ob strani, ali pa pripadale po svojem mišljenju celo skupinam usmerjenim izrazito proti narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Zaradi pridobivanja teh žena je torej postala nujnost, da se spr meni ime organizaciji, da se tako tudi na zunaj manifestira to, kar tvori vsebino tržaške komin-formistične ženske sekcije in tako odpre vrata vsem onim ženam, ki jim je pot dosledne protifašistične borbe in borbe za resnično demokracijo popolnoma tuja. S preimenovanjem ASIZZ v Zvezo demokratičnih žena je vodstvo tržaške komin-formistine ženske sekcije obenem dalo tako pisani druščini italijanske reakcije prepričljiv dokaz, da je pripravljeno popraviti svojo krivdo, v kolikor jo je nekoč imelo, ko je vsaj na zunaj sledilo programu ASIZZ. Toda to je samo ena stran, ki zadeva spremembo imena. Druga nič manjša in pomembnejša pa je ta, da je kljub prizadevanju tega vodstva, da bi pravo organizacijo ASIZZ onemogočilo, tako da b; od nje ne ostalo ničesar več, je ta organizacija ostala, vzdržala njihov prvi in največji udarec ter se od prvega dne dalje po sramotni resoluciji nenehno krepila in rastla. To je zmogla zato, ker je svoje delovanje oslonila čvrsto na tradicije narodnoosvobodilne borbe, na tradicije slovensko italijanskega bratstva, ker je v borbi za socialne in nacionalne pravice tržaških demokratičnih množic ostala neomajna in ker je v Vse širšem in širšem številu demokratičnih žena dozorevalo spo.nanje, da vodstvo kominformistične ženske sekcije to borbo izdaja v njeni preteklosti in njeni sedanjosti. Mimo obstoja prave ASIZZ ni bHo torej mogoče. S svojim delom jih je ta nehote stalno silila v to da je moralo pokazati svoi pravi obraz. Ko je Slava Cebulec Katra na tem zborovanju zavračala dejstvo, da je kominform stično vodstvo proti jugoslovanskim narodom in proti pridobitvam narodnoosvobodilne borbe ter ga skušala prikazati kot kleveto, bi bilo morda dobro, če bi se bila spomnila samo na tisto sejo glavnega sveta, ko se je pozivalo jugoslovanske narode, naj gredo v borbo proti svoji ljudski oblasti. Toda ona se tega ni spomnila. Od nje, ki svo- ječasno ni mogla razumeti nujnosti bratstva med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom ter njegove važnosti ..a demokratično gibanje tudi tega ni mogoče pričakovati. Ljubezen do jugoslovanskih narodov in do tistega dela slovenskega naroda, ki je ostal izven meja svobodne domovine, pa se izra ža predvsem v razumevanju njihove graditve socializma, iskreni moralni pomoči k tej graditvi, s katero spreminjajo nekdaj zaostalo Jugoslavijo najnaprednejšo deželo, in pravilnem doumevanju nacio. nalnega vprašanja in njegove vloge v borbi za demokracijo in mir. Zborovanje tržaške komin formistične ženske sekcije naj bi bilo prav v znamenju bprbe za mir, ki naj bi bila tudi nje. gova osrednja točka. Toda pra v tej svoji osrednji točki je prehajalo v razvodenelost. To pa zaradi tega, ker miru ne re šuje s krikom in vikom proti tisti državi, ki svojo borbo za enakopravnost narodov visoko dviga zastavo miru in s samimi podpisi proti atomski bombi Za mir je potrebno mnogo mnogo več- Potreben je boj, da bo. do narodi končn0 res sami cdločali o svoji usodi brez vsa kega tujega vmešavanja, boj za dvig njihove gospodarske rn kulturne ravni, ki naj prepreči Izkoriščanje malih narodov po velikih in gospodarsko razvi tejših narodih. Tega boja Pa vodstvo tržaške kominformi. stične ženske sekcije, na linij splošne politike Kominforma ne pozna in ga tudi noče poznati. Naj svojo organizacijo preimenuje kakor koli, eno je gotovo, dd za mir ne bo storila nič konkretnega in da tudi poslednje zborovanje, ki ga j to vodstvo imelo, ni v tej sine ri prav ničesar prispevalo. V soboto ob 20.30 ples na stadionu „Prvi maj" ZAM organizira vsako soboto ples na stadionu »Prvi maja s pričetkom ob 20.30. Ples bo na prostem, ob sla. bem vremenu pa v dvorani. Preskrbljeno je za dober orkester in bar, ki bo točil hladilne pijače. Vstop na stadion imajo vsi člani množičnih organizacij in njih prijatelji. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. julija 1950 se je v Trstu rodilo 12 otrok porok je .bilo 8, umrlo pa je 12 oseb. Poročili so se: delavec Nevio Chicco in gospodinja Maria Ruz-zier, elektromehanik Osvaldo Francesconi in gospodinja Ines Gregori, uradnik Renato Mara-spin in uradnica Evalda Matia-šič, težak Aquilio in gospodinja Erminia Vidonis, guardia finan-za Giusto Ponton in gospodinja Nerina Zam-bon, mehanik Livio Trdina in delavka Ester Katalan, kaplar ameriške vojske Eugene L. Kennedy in gospodinja Bruna Bronzin, šofer Jehuda Boublil in gospodinja Bianca Galluzzi. Umrli so: 661etni Andrej Ma-russi, 54 letni Efime Foroshehou-kis, 791etnl Anton Pesavento, 821etni Alojz Jakobini, 681etni Peter Bensi, 521etna Margherita Sedeučič por. Porcu, 1 mesec stari Babič Edi, 2 dni stari Vi-nicio Tomaselli, 381etni Gino Tu-rello, 751etna Rosa Petrinia vd, Desco, 761etna Justina Ivančič vd. Kamenarovič. ■S RADIO »■ JUGOSL.COHE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 6. 7. 1950 6.30: Jutranja glas.ba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta; t2.30. Slovenske pesmi; 12.45: Poročila v ital. in .objava sporeda; 13.00: Napovedi časa - poročila v slov., 13.15: Glasbene slike; 13.45: Našim ženam (ital.): 14.00: Igra kapela Stojana Stenovica; 14.3U: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15: Zaključek. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40; Dve znani uverturi; 18.00: Dvorak: Dumky Trio - nato lahka glasba; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Veder glasbeni sporea; 20.15: Jezikovni pogovori (slov.); 20.30: Poje tržaški Komorni zbor; 21.00: Radijski,, obzornik: Borba kolonialnih narodov (slov.); 21.15: Johannes Brahms: simfonija št. 4; 22.00: Feuilletons (ital.) 2ž.15: Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05. Zadnja poročila v slOV.; 23.10. 23.10: Objava sporeda za nasl. dan v ital. in slov.; 23.15: Večerne melodije; 23.30: Zaključek. LJUBLJANA, MARIBORin reLpostaja NOVA GORICA (Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212.4; 202.1 m.) ČETRTEK, 6. VII. 1950 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba; 13.20: Oddaja za pionirje (ponovitev); 13.40: Igrajo znani jugoslovanski violinisti; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovlc s svojo kapelo; 14.30: Ljudska univerza; 14.50: Antonin Dvorak: Karneval; 15.00: Napoved časa in poročila, 15.10: Koncert violinista Mpse Prevorška, pri klavirju Marijan Lipovšek. -. . _ , 18.00: Koncert pianista Pavla Sivica; 18.20: Pogovor s pionirji; 18 40- Nekaj skladb Johanna Straussa; 19.00: Napovedi časa in poročila; 19.15: L, v. Beethoven: Variacije za čelo in klavir - izvajata čelist Sebastian Baer in pianist Bojan Adamič; 19.45: Drobne orkestralne skladbe; 20.00: Predavanje za izobraževalne tečaje; 20.20: Glasbena medigra; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca (Prenos iz Kopra); 21.00: Petletka naša teče.,.; 21.20: Simfonični koncert -Ant. Lajovic: Adagio in andante za velikj orkester - P. Sivic: Medjirr,-urska; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabaven nočni spored; 23.30: Poročila; 23.35: Zaključek oddaje. KINO Rossettl, Zaprt. . Excelsior 16.00: «Cas, maj In de kle», Denis Morgan. Penice. 16.30: «Zene brez imena«, Simone Simon. Filodrammatico. 16.45: »Nemogoča dogodivščina«. E.rrol Flynn O Alabarda. 16.00: »Ustrahovalna ježa«, Van Johnson in Janet Garibaldi. 15.30: «Ubežnik«, Rex Har/lson. Ideale 16.00: «Kri na luni«, R Mitchum. Impero. 16.00: »Teror na Črnem morju«, Joseph Cotten. Italia 16.00: «Družina Stoddard«, Ingrid Bergman. Viale. 16.00: «Pod dvema zastavama«, Ronald Colman. C. Col bert Vittorio Veneto. 16.00: «Idealp soprog«, Paulette Goddard. O Adua. 15.00: «Zveri nad Berlinom«. Armonia. 15.30: «Pod krinko«, V. De Carlo. Azzurro. 16.30: »Dolgotrajni po vratek«, John Wayne. Belvedere. Zaprto »Ob morju«. Zaprt. Marconi, 16.00: «Pet ženskih obra zov«, Arturo de Cordova. Massimo. 16.00: «Ime mi je Julija Ross«, Nina Foch. Novo Cine: 14.30: Zaprto. Odeon. 16.30: «Bambi«. Radio. 16.00: «Gospod Verdoux», Charles Chaplin. Venezia. »Brez usmiljenja«. Viltoria. Na prostem 20.30: »Zvezde se bojijo«, B. Stanwyck. Kino na gradu. 21.00: «Mlin na Padu«, Carla del Poggio. Ljudski vrt na prostem. 20.45 «Beg», Laimen Barral. Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00: «Združene države« S. Tracy. Skoljet. 21.00: «Tragično cvetje«, Vincent Priče. Letni kino Rojan. 20.45: »Tragična tajnost«, K. Hepburn. ADRIA -EXPRESS TURISTIČNE IZLETE NA Dunaj organizira TEDENSKO POTOVALNI URAD «ADRIA - EXPRKSS« Odhodi vsak ponedeljek in torek v mesecih julij, avgust in september. IZLETI NA Grossglockner vsako soboto v mesecu. Odhod' iz Trsta ob sobotah zjutraj in povratek ob nedeljah zvečer. IZLETI ADRIA - EXPRESS 5. IN 6. AVGUSTA IZLET na Vrbsko jezero Prijave pri vseh potovalnih uradih do IS. JULIJA t. m. IZLETI «ADR!A - EXPRESS» 23. JULIJA IZLET v Opatijo Cerkno Ajdovščino Bovec-Kobarid Vpisovanje do 8. julija 30. julija IZLET v Postojno Tolmin Škocijansko jamo Prijave do 15. julija-Vpisovanja pr’ vseh Pot®' valnih uradih. NOVE SLOVENSKE KNJIGE! 60 550 370 550 340 380 65 lir Cehov: BELOGLAVCEK, brošura............... BIOGRAFSKI LEKSIKON, Vil, brošura . . Gradišnik: POt IZ NOCI, platno . . » k Škerlj: RAZVOJ ČLOVEKA, platno . . : . Kersnik; ZBRANO DELO H-, polplatno . . s Hadži: ZOOLOGIJA, polplatno............... Ziherl KOMUNIZEM IN DOMOVINA, brošura BERILO ZA IZOBRAŽEVAL. TEČAJE, brošura 130 » Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in v GORICI. v vr KOPALIŠČE SV. NIKOLAJ Vozni red motornih jadrnic izpred pomola ribarnice OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ SV. NIKOLAJA !U0, 11.31), 12.45, 17.(11), 1«.00 IZ TRSTA 8.30, 10.30, 11.30, 13.15, 14.00 IZ TRSTA OB DELAVNIKIH IZ SV. NIKOLAJA 9.15, 11.00, 14.00 10.15, 12.15, 15.00, 10.30, 19.00 Cene za odrasle 180.- lir tja in nazaj in kopališče * » otroke do 10 let 120.- lir Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico lfll, nadst. - Telefon 11-32 Slovenska tiskana beseda za beneške Slovence Čudno se sliši, da sta nekoč mesti Benetke in Videm tekmo, vali, katero bo izdalo več knjig v jezikih jugoslovanskih narodov. Benetke so najmanj eno stoletje poprej tiskale razne knjige v slovanskih jezikih kot Pa mali Videm. Toda medtem ko so se tiskale V Benetkah predvsem razne knjige v srbohrvaškem jeziku, ie pa izdajal Videm večidel knjige v slovenskem jeziku za bližnje Slovence. Bile so te ve. Činoma nabožnega značaja. Prva znana natiskana slovenska knjiga v Vidmu je bil italijan. sko-slovenski slovar s slovenskimi molitvami in pobožnimi Pesmimi, ki ga je sestavil in dal tiskati leta 1607 Sommari. Pa. Kasneje so tiskali v Vidmu v 17., IS. in 19. stoletju še razne druge slovenske knjige. Se celo eden izmed prvih narodnih buditeljev Slovencev na Goriškem, Valentin Stanič, je dal tiskati svoje prve knjig? v Vidmu, tak0 na pr. leta 1826. svoje »Molitve in premišlovanjan. ®no prvih slovenskih šolskih knjig je tudi natisnil Videm in s'cer že pred 99 leti. »Abecednik za šole na kmetih, v Vid-n^e leta 1851.», ki ga je natisnil . deral Vendrame. Istega leta le spisal svoj prvi «Mali kate-*riem za perve šole» prvi pes-lk Beneške Slovenije P ter Podreka, ki ga je pa tiskal v perici. Sicer pa ie Vidun iz-poseben «Katekizem za be- RazporediJev javnih lokalov po kafagorijah Goriška prefektura je v svojem zadnjem vestniku objavila razporeditev goriških javnih lokalov po kategorijah za leto 1950—51. Razporeditev je sledeča: Zlati jelen IV. kat; Drius si IV. kat.; Evropa IV. kat.; Hotel Posta II. kat.; Transalpina TV. kat.; Trovatore, gostilna; Buon Furlan, gostilna; Cubej, gostilna; Ciuffarin, gostilna; Kranc Bisail Rozalija, gostilna; Molar Jožef, gostilna; pri Zvez-s'tjln8a°Sti*na’ alt’Universita, go- neške Slovence« takoj dve leti potem leta 1853. Svojo ljubezen do Italije so dobili beneški Slovenci «boga. to» poplačano. Slovenske knjige, tiskane v Vidmu, so se po priključitvi k Italiji kar nekam posušile. Trinko je izdal, nekaj drobnih knjižic v spomin na nove maše in poroke svojih znancev in prijateljev. S predgovorom doktorja Loschi-ja je izšel leta 1894. rezijanski katekizem, ki ga je kritično pripravil na podlagi starih rokopisov ruski profesor dr- Baudouin de Courtenay. Leta 1903. je še'izdala cerkvena «Tipografia del patronato« v Vidmu »Katekizem za Slovence videmske nadškofije na Beneškem». Teh nekoliko knjig je skoraj vse, kar se je tiskalo v slovenskem jeziku v Vidmu pod Italijo. Italija je šla v prvo svetovno vojno s «takim» navdušenjem za demokratične ideale, da je Po vojni ustavila tiskanje slovenskih knjig v Vidmu in Ce. dadu in da so morali goriški Slovenci med dvema vojnama tiskati v Gorici katekizme in molitvenike za . beneške Slovence. V malem Čedadu ni bila tiskarska obrt nikdar posebno razvita, pa vendar je bila najzanimivejša knjiga o Beneški Sloveniji «Slavia italiana« od Carla Podrec-a tiskana leta 1984. ravno v Čedadu v tiskarni Giovannija Fulv:a. Seveda ni bilo še takra'- d-mokrščarskih oblasti in ustrahovalnih • novi. mrjev a la Manzano, ki bi strašili tiskarje, da ne smejo ti-k- ti resnice o Beneški Sloveniji ali pa slovenskih knjig in časopisov. Trj sto let so izhajale in se tiskale slovenske knjige v Vid mu od leta 1607. pa do fašizma: bile so redke, toda ljudstvo je vendarle dobilo od časa do čašo svojo knjigo. Fašizem je kar odprto m brutalno prepovedal tiskanje slovenskih knjig za beneške Slovence, povojni itali-janski organi pa onemogočajo skrivaj in zahrbtno, toda ravno tako brutalno s strahovanjem in pritiskom na italijanske ti-skar.-arj? v V dmu ;n C?dadu, da ne bj izšli slovenski časopi- si in knjige za beneške Slovence. Beneški Slovenci zahtevajo, da se stara pravica do tiskanja slovenskih knjig in časopisov v Čedadu in. Vidmu p.bnovi. Ne bodo odnehali toliko časa, dokler se ne bodo določila italijanske ustave in mirovne pogodbe tudi glede te njihove pravice izvajala. («Soča») a, r. Lasten pes ga je spravil pred sodišče Marca letos je potrkal na vrata stanovanja 541etnega Di Taranto Cosima, ki stanuje na korzu Roosevelt 35. Visconti Ukinjen promet na mostu S. Dona di Piave Goriška prefektura sporoča, da bo ves promet na mostu San Dona di Piave zaradi popravljalnih del in poskušnje ukinjen. Zato se bodo morali vsi avtomobili, kamioni in druga vozila, ki bodo namenjeni v San Dona di Piave-Ceggia, S. Stino -Portogruaro, posluževati pokrajinske ceste Fossalta di Pieve. Ponte di Piave. Ona vozila, ki bodo iz Portogruara namenjena v Mestre bodo morala voziti po pokrajinski cesti S. Dona di Piave . Noventa di Piave -Salgareda - Ponte di Piave . Fossalta di Piave. Občni zbor lekarnarjev Razstava slovenskih srednjih sol Prvič v petih letih obstoja slovenskih srednjih šol v Gorici je prišlo ob koncu letošnjega leta do razstave risarskih del slovenskih dijakov in dijakinj Razstava je urejena v enem izmed razredov v prvem nadstropju Novega doma v Ulici Randaccio. Obiskovalec že s stopnic lahko opazi skozi pri. prta vrata na zidu več risb. Na eni steni je urejena razstava slovenskega višjega učiteljišča. Te risbe kažejo mlade talente in so bolje dovršene kot one nižješolcev, čeprav ne moremo tega trditi o vseh razstavljenih delih. Največ risb razstavljajo Zavadlav Darko iz III. razreda. Gravner Mihajla in Lutman Magda iz IV. razreda in Onesti Vera iz III. razreda. Z dobro uspelimi narodnimi ornamenti so zastopane Zorn Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - L/. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 V nedeljo ob 10. dopoldne se bodo v prostorih svojega se- deža v Ul. Crišpi 10 zbrali k __________________________________________ Marcel in Di Tarantu ponudil I občnemu zboru lekarnarji gori-, Marija in Ceščut Marija iz II. nekaj svetih podob. Di Taran-1 ške pokrajine. | razreda ter Heinsenfield iz IV. to je prodajalca za trenutek pustil na vratih in šel v kuhinjo, da bi poklical ženo. Viscon ti je stopil za njim, čim pa je napravil dva koraka po veži, se je proti njemu zagnal pes volčjak in ga ugriznil v nogo. Visconti se je po tem dogodku in prvi pomoči, ki so mu jo nudili v Di Tarantovi hiši. zatekel v bolnico. Tu so mu zdravniki obvezali rano, zaradi katere se je moral zdraviti petnajst dni. Za Viscontijevo nesrečo je izvedela tudi policija, ki ie Di Taranta. ker ni pazil na svojega psa, prijavila sodnim oblastem kot krivca poškodbe, ki jo je pes povzročil Viscontiju. Včeraj je moral Di Taranto zaradi tega na žago-vor pred goriško kazensko sodnijo. Tu so sodniki pregledali obtožnico in uvideli, da Visconti sploh ni nameraval postopati proti njemu. Ker Visconti ni vložil tožbe, so Di Taranta o-prostili. razreda. Na drugi steni opazimo dobro uspele geometrične risbe dijakov iz nižje strokovne šole, nasproti teh pa nekaj odličnih miniatur, tudi te iz strokovne šole. Nižja gimnazija razstavlja več risb, ki pa niso vse dobro uspele. Najboljše so narodni motivi, v katere so mladi umetniki vlili res ves svoj trud, da bi se čim lepše predstavili. Ce pomislimo, da je to prva razstava, moramo UEotoviti, da je res okusno urejena. Vsa pohvala gre mladim razstavljal-cem kot tudi organizatorjem razstave. Skoda le, da niso razstavljena tudi ročna dela dijakov in dijakinj iz nižjih srednjih šol. Vendar smo odšli z razstave s povoljnim vtisom, ker smo spoznali, da naša dijaška mladina ne spi, marveč dela za svojo bodočnost v narodnem duhu. Seja pokrajinskega sveta Predvčerajšnjim so se pokrajinski odposlanci sestali k svoji običajni tedenski seji, kateri je predsedoval predsednik odv. Culot. Na tej seji so razprapravljali o popravljalnih delih na mostu Belvedere-Gradež. o pobe-ljenju dreves na cesti v Cervi-gnan in popravilu ograje pri šoli «Crispi» v Gradežu. Nadalje so proučili možnost oddaje popravila in ureditve ceste med Vidmom in Trstom zasebnim podjetjem. Ob zaključku so odposlanci sprejeli še nekatere sklepe u-pravnega značaja, med katerimi so odobrili predlog, po katerem naj bi določeno število najpotrebnejših otrok raznih pokrajinskih zavodov poslali na oddih k morju ali v hribe. 48urni stavbi tekstilcev so se podgorski delavci in delavke priključili stoodstotno Kakor smo že včeraj poročali, so stopili tekstilni delavci po vsej Italiji v 48urno stavko. Stavkovno gibanje V podgorski predilnici je uspelo stoodstotno, ne da bi bila pri tem potrebna posebna agitacija, kajti za to skrbijo v dobršni meri delodajalci sami s svojo nepopustljivostjo, ki še bolj podžiga borbenost stavkajočih. Tekstilni delavci so se odločili upreti se vsakršnemu namenu delodajalcev, da bi zmanjšali produkcijo in jih s tem prikrajšali na zaslužku, V ta namen zahtevajo, naj bi bil parlamentu čimprej predložen osnutek novega statuta italijanske ustanove bombaževih izdelkov, ki bi zagotovil ustanovi nastavitev upravnih in izvršilnih funkcionarjev in dokončno odpravil dosedanjega komisarja. In ob koncu, da se razveljavi vsak sklep dosedanjega komisarja, ki gre za tem, da se zmanjša produkcija v tekstilni industriji. V kolikor bi tekstilni delavci ne uspeli s trenutnimi zahtevami, so pripravljeni nasto- piti še z ostrejšimi merami, da se dokončno rešijo pretiranega izkoriščanja industrijcev. ki nameravajo privesti delavstvo v razmere, znane iz fašističnih časov. Zgorelo je nad 120.000 lir Zaradi ogorka, ki je padel na kupček slame, ki je bil P°d lopo, zraven hleva in senika kmečke hiše v Ul. Rialto 40 v Ločniku, se je predvčerajšnjim popoldne, ko je sonce pripekalo v tistem kraju, vnel večji požar. Kmečko poslopje je last grofa Attemsa in v njem stanuje kolon Bogdan Camenet. Ker je ogenj kmalu zajel senik in ga domačini, ki so Čarne, netu priskočili na pomoč, niso mogli pogasiti, so poklicali gasilce iz Gorice, ki so pod vodstvom inž. Del Nerija po treh urah napornega dela požar popolnoma pogasili. Zgorelo je okrog 20 metrov strehe. 20 stotov slame in več kmečkega o-rodja. Povzročeno škodo cenijo nad 120 tisoč lir. Poslopje je bilo zavarovano. naloge goriške Lege Mazionale Goriška sekcija zahteva širšo avtono-m|jo bržkone iz pridobitnih razlogov Pfavtakci kakor v Trstu, nav fioriška sekcija Lege v .!,°naie mrzlično ukvarja z 1V3mi. ki bodo zaključene ki imajo namen dolo-n°vo vodstvo tej iredenti-zhr,ni orSanizaciji. Množično čla"ov v prostorih «Sala P trarca« ,e bUo v pone_ dn klicano bržkone zato. n . 1 dramilo številne mlač-kvu 4° ^ pravilo na volišče. r> rJ u d* V Dorici so zanimive Pridobitne manipulacije trža-e Lege vrgle marsikaterega dana iz ravnotežja. Kliub nenehnemu poudarjanju o visokih kulturnih funkcijah Lege, ki teži baje tudi v Gorici le za tem. da brani ‘Mlijanstvo in propagira vsr--slransko kulturno udeistvnva-ai® italijanskega prebivalstva. Sf} da že iz samega poročila do-Sfedanjega predsednika presodi-**• s kakšnimi nameni ie bila oživljena ta neskrupolozna u-“bova. 2e v začetku namreč Pravi, da je organizacija nema-a prekoračila meje določenega 1 udejstvovanja ter prevzela e drugačne naloge. Kakšne so ok* 16 1>ose^ne naloge izven me 'a3 ^e8ineSa statuta, vem« Ven naiholje goriški Slo Vg Ci' ^uda tovrstno udejstvo-jja^c, upravičuje predsednik in ?Sl z *2ie,nnimi političnimi ^ Sodovinskimi momenti ter ^*zal^e’ C*a ^ v bodoče ne ftn ° P°se6ati v delovanje. Cl0: drugim krajevnim orga-Iz •«Pati, Ne prenese mož javne varoosli Neke noči letošnjega junija se je pozno ponoči vračal s kolesom domov 25-letni De Mar-chi Aldo iz Ul. Giustiniani 6. Ko je prišel na Travnik in hotel zaviti v predor pod gradom, mu je kolo na pesku pred predorom spodrsnilo in De Mar chi, ki je zaradi zaužitega vina prav slab»jstal na nogah, se je znašel na tleh. Ker mu vinjenost ni dovolila, da bi stal in nadaljeval svojo pot, mu je pri. skočil na pomoč nočni stražnik. Toda De Marchi, čim se mu je ta približal, ga je surovo opsoval in tudi preklel. Kletve in psovke, ki so se odmevale v predoru, so k njemu privabile še dva stražnika, katerima je De Marchi pripravil isti sprejem. Vse skupaj je ozmerjal in nato hotel še pretepsti. Nasilno in nespoštljivo se je vedel tudi na poti v varnostno celico, kjer je prebil tisto noč. Policija ga je zaradi njegovega vedenja naslednjega dne prijavila sodnim oblastem, ki so imele z njim zaradi vina in podobnega vedenja že večkrat opravka. Na goriški sodniji so ga včeraj po kratkem zasliševanju obsodili na 9 mesecev in 15 dni zapora ter plačilo 2400 lir globe. Poleg tega bo moral poravnati še sodne stroške. KIIMO 17: «Bataan», R Tay- dvo- tega bi se dalo y p'""11, da obstajajo V Gorici stilnem času posebne in- VzgQ.he, ki bodo skrbele za sil^ju0, upremo in vodstvo na- ter brambovcev itnliianstva Za teoretično Zati italijanstva n° teoretično in praktiž-sWoh lranje slovenskega in demokratičnega življa, rij 0S^°d Baresi je dalje govo-di ,. zaskrbljcnosli Lege zara-jij, ■ “hernih prostorov, ki so sijemkmalu našli v slovenile,. "Ljudskem domu#, od kurila^0 aegnaU Slovence na tov ■ naam kakor po prvi sve-Sp *ojni fašisti. O tem besedicertN Wa ni 61 tem a siroIco 5e Je l,)„a.razgov<)ri1 o bodočih čjpj Lege ter svetoval bodo-uDr. zastoPnikoni v osrednjem s? pVnem 8vt‘tu v Trstu, naj riški°riJu Za to' da bo tudi g0" širš-, ekciji Lege priznana naj-lr8a avtonomija. tolmač Si ne more drugače Ulmačiti nasveta go- za- na- ga h,«j' ““»vcia dosedanje-gorišv ednika. nego da gleda - “Ka sekcija z zavistjo na o-V Tr-vodil- stu i° ustanovo Lege tim 7,Jez ie nekaterim Vm.,i-ionarjem široku av-Ua omogočila spraviti pod kapo okrogle milijone in zajetne vreče sladkorja. Kdo bi se torej ne bodil za takšne vrste avtonomijo tudi brez posebnega priporočila! V potu svojega obraza Gorica je v teh vročih dneh postala nekakšno orientalsko mesto, kjer v alavnera prevladujeta sonce in senca in je le redko opaziti na cesti človeka-In še ta beži kakor pred nevihto. da se orjne pripeki, ki je dodobra izsušila okoliške njive in vrtove. Trgovci, ki že itak nimajo kdo ve kaj opravka z res nevsiljivimi -kupci, so te dni še bolj osamljeni v svojih prodajalnah kakor običajno in jim je menda v edino zadošče- VERDI, nje hladna senca v na pol za- 1 or temnjenih prostorih. Plašno VITTORIA, 17: «Zadnji gledajo od tu na razbeljene u- b0j„ j Carrol- ToeZkenehnem,Xn^ da ne CENTRALE, 17: ' «Zenska», oo neka] spremenilo, da se bo r, ,. nqmara ulil dež ter prisilil te- ., oa ali onega Goričana, da si MODERNO, 17 «Cakala kupi vsaj cenen dežnik in za- bom», E. Flynn menja tukniave sandale s po- EDEN, 17: «Otok črnega ropar. štenimi čevlji ja», D. Terry; Toda sonce še naprej greje | ESTIVO, 21. «32, kolesarsko Gorico in kljub napovedim vremenskih prerokov, da se bo v najkrajšem času vlilo iz o-blakov. ni kazno. da bi prišlo kaj kmalu do dežja. Največ prometa je ob Soči, kjer se vsak dan in na obeh bregovih gnetejo kopalci vseh barv, kakor da so se tu zbrali zastopniki vseh človeških plemen. Kajpada vsem ni dano hladiti se v valovih Soče, vendar jim vsakodnevna kopel ne uide, kajti vsakdo se lahko po mili volji namaka v lastnem znoiu. Nespametno bi bilo pisati še karkoli o vročini, potem ko jo itak vsakdo občuti na lastni koži. Meriti jo s to ali ono pripravo pa si je sploh ne upa M. te I tekmovanje«. V tekmovanju za izpolnitev enoletnega gospodarskega pla na in na čast okrajne partii-ske konference so člani mno žičnih organizacij pokazali, da si hočejo z delom postopoma izboljšati življenje. Ni je vasi v okraju, da ne hi bila Prispevala na ta ali oni način. Delali so pri zadružnih domovih, pri elektrifikaciji, popravljanju cest, gradnji vodnjakov, pri gradnji spomenikov .padlim borcem itd. Posebno delavni so bili Šmarjah, kjer so dali vse sile za dokončno zgraditev zadružnega doma in elektrifikacijo vasi. Samo V času od 1. do 30. junija je opravilo 538 tovarišev 2689 prostovoljnih delovnih ur. Slavnostno otvoritev so imeli v nedeljo 25. junija, ko so praznovali eno največjih delovnih zmag. V GLEMU so kot vedno v prvih vrstah, kadar je treba pograbiti za delo v korist vse vasi. Tu sta najvažnejši vprašanji voda in cesta, zato je 40 tovarišev napravilo 1150 prostovoljnih ur. Kmečka delovna zadruga v ANKARANU potrebuje dobro dovozno Pot. V ta namen je 111 tovarišev napravilo 690 prostovoljnih ur. Pravtako je v BABIČIH 120 tovarišev opravilo 600 prostovoljnih ur pri gradnji hleva za kmečko delovno zadrugo. V POMJANU delajo pri elek. trifikaciji, ker hočejo, da bo va* tudi v tem pogledu čimprej napredovala. 28 tovarišev je opravilo 350 prostovoljnih ur v ta namen. Istočasno so GAZONCI opravili za elektrifikacijo 150 prostovoljnih ur. V KORTAH je 160 tovarišev opravilo 780 ur pri gradnji zadružnega doma. Clanj SIAU v KOPRU so pri raznih delih opravili 4163 ur. Delalo je 1192 tovarišev in tovarišic. V IZOLI je 720 frontovcev prispevalo 2523 prostovoljnih ur pri raznih delih. V PIRANU pa 550 elanov 1500 ur pravtako pri raznih delih. Zveza bivših borcev je dala 1922 ur in je imela poleg tega še 24 množičnih sestankov za Oživljeni mrtvec Gotovo se naši čilatelji spo. minjajo, da smo pred nekaj tedni poročali, kako se j? tržaški in kominformistični tisk tiste dni razpi a! gled? Btrza. na Angela. Nasprotniki so z ve. likirri čikami navajali, da so organi javne varnosti v jvgoslo-vamkic h S [O Berzana ugrabi It, da so ga gotovo umorili, češ ker so našli domačini kot tod njo sled za njim ramo njegov jopič ali suknjič, odnosno da :o ga tako muči.i, da je zaiadi za " v# JV , - JV •••‘l -V v»- mo, da bi se nam ne primerilo H dobljenih poškodb umrl in da kakor oni tovarišici v Gorici, ki ji je sonce razneslo toplomer, odmerjen le na 40 stopinj. Seja občinska upravnega odbora Nocoj ob 18.30 se bo v v beli dvorani goriškega županstva se. stal k svoji redni tedenski seji občinski upravni odbor. Na tej seji bodo odborniki pod predsedstvom župana dr. Bernardisa razpravljali predvsem o problemih uprave ter bodo proučili tudi točke dnevnega reda, ki jih občinski svet na svoji zadnji seji še ni obravnaval in določili v tej zvezi tudi dan za. sedanja občinskega sveta, ki bo najkasneje drugi teden. so oblasti v Istrskem okrožju napravili pr; t?m tako, kot da je Berzan ntzrtanokfim izginil. Na vse to sikanje, podtikanje in klevetanje naših avnih organov so se tržaški reakcionarji in kominformirt, kmalu pomiril'. Naš list je namreč poročal o Berzanu da so ga va še oblasti v resnici samo areti rale in izročile sodni oblasti t; nadaljnje postopanje ter da bo v njegovi kazenski zadevi pred sodiščem kmalu javna glavna razprava. To se je pred dnevi zgodilo in Berzan Angel, doma iz Marezig, se je moral zagovarjati zaradi žalitve javnega uslužbenca. V tej kazenski zadevi je razprava, toda ko je Berzan prejel sodno vabilo k razpravi, namesto da bi se bi' odzval vabilu, je utekel t) Trst. Na dan 16. junija t. I- pa je prišel vinjen na blok v Škofije, kjer je enostavno izzival on-dotne organe narodne zaščite, ki so bili v službi. Potem ko se je za nekaj časa odstranil, se je ponovno vrnil in še nadalje izzival in nadaljeval z žalitvami. Na vse to je prekoračil mejo in prišel na ozemlje jugoslovanske cone,'kjer ga je naša NZ aretirala in izročila sodišču v Kopru. Pri glavni razpravi okrožnega ljudskega sodišča je Berzan priznat pod obtožbo stavljeno kaznivo dejanje ter se skliceval v svojo obrembg na to, češ da je živčno razr-van in da je izvršil dejanje v takšnem stanju. Po upeštevmju vseh okolnosti ga je sedišče spoznalo za krivega in obsodilo na 0dvzcm proste sti za dobo štirih mesecev. Tako se je končala ^kriminalna Zadeva» jz katere so nameravali tržaška reakcija in kemin. formisti napraviti velik «kapi-tal», Montiranje vsega dogodka je bilo seveda v njihovem načrtu obrekovanj nase ljudske utrditev organizacije in spoznavanje važnejših gospodarskih in političnih vprašanj. Na prostovoljnem delu je bilo 325 tovarišev. Iz mladinske organizacije pa je delalo 1220 članov, ki so pri raznih delih opravili 6570 prostovoljnih ur. Poleg tega je še "9 članov mladinske delovne brigadfe napravilo 23.765 prostovoljnih ur. Mladina je> imela v tem času tudi 87 sestankov, na katerih je pregledaia izvršeno delo in napravila načrte za naprej. Ti sestanki so dokaz, da je mladina dejavna tudi na tem. področju. Tudi po drugjjj vasen so yeg ali manj Prispevali s prostovoljnim delom. Tako je 20 članov v PUČAH napravilo 80 ur pri g-radnji sedeža za krajevni L°,_v KRKAVČAH je 30 tovarišev napravilo 260 ur pri lomljenju kamna za ljudski dom. Pri poprav]janju Ct,ste ie 15 tovarišev iz TRIBANA prispevalo 60 ur, J4 tovarišev iz VANGANELA 4R ur, 10 tovarišev iz MAN2ANA 40 ur 10 iz BOSAMARINa 30 ur, 10 iz KAMPELA 40 ur. 15 iz SALA- NA 240 ur. Prav tako je v OSPU 34 udeležencev opravilo pri popravljanju ceste 340 ur, v BORŠTU pa je pri gradnji sedeža krajevnega Lo 53 tovarišev prispevalo 452 ur. Visoke so številke uspehov tega dela; 59.545 prostovoljnih ur. Te številke pomenijo, da naše ljudstvo ve, kako se gradi socializem v nelahkih pogojih, zato s pravo borbeno zavestjo prispeva tam, 'kjer je najbolj potreba. Ve, da je to edina pot, ki pelje v izboljšanje. Nad 6000 ljudi, ki so sodelovali pri tem prostovoljnem delu, je dokaz, da gremo po tej poti. V tem mesecu je bilo ustanovljenih judi 10 rdečih kotičkov. V industrijo s<3 je vključilo U9 delavcev, v delovne brigade Pa je odšlo 261 tovarišev. Vsi ti ljudje so dali najboljši odgovor kominformistom in reakciji v Trstu, ki v svojih listih pisarijo o nekakem mo-biliziranju in prisilnem delu. Dobro razumemo, da jim ni prav, če tako gradimo — brez njihovega kapitala. Vse, kar bomo tako napravili, bo naše Teden Rdečega križa v Dekanih V torek zvečer je bilo v ok Viru Tedna Rdečega križa t naši vasi predavanje o zdravstvu, ki ga je imel tov. dr- Klobučar. Nazorno nam je pojasnil, kako moramo čuvati svoje zdravje pred obolenji in kakšnega pomena je za vsakega človeka osebna higiena. Podrobno nam je tudi razložil kako morami negovati zobe kakšne bolezni prinašajo nezdravi zobje in kako vplivajo na splošno človekovo zdravje. Po končanem predavanju smo zastavili dr. Klobučarju mnoga vprašanja, na katera nam je dal točna in zadovoljiva pojasnila. RE 50 ur in 22 iz STRUN.IA-|in nam v korist Organizaciji Rdečega križa smo hvaležni, da nam je poskrbela ta zanimivi večer. Pri tem obljubljamo, da bomo z vsemi silami podpirali to organizacijo, ki je s tem, da bo skrbela za ljudsko zdravje, prevzela eno najvažnejših nalog. Želimo si še več podobnih predavanj, ki nas navajajo na pot zdravstva, kulture in napredka. Tovarišica od Rdečega križa je še poudarila, da moramo paziti na lastno zdravje in zdravje svojcev, da bomo kot zdravi ljudje lahko najbolje prispevali k izvršitvi našega | gospodarskega plana. Vedno večja delavnost pri gradnjah zadružnih objektov Po poti socializacije vasi bila svoječpsno že določen^. \ oblasti in njenih organov. V zaključni resoluciji II. kongresa Kp Tržaškega ozemlja je v tretji točki pod črko b) rečeno. Odločneje razvijati kmetijske delovne zadruge s politično mobilizacijo in dajanjem kreditov ter ostaie ekonomske pomoči od stami ljudske oblasti in tako jačiti socialistične elemente na vasi«. Drugi kongres je tako dejansko nakazal, Kaj je danes najbolj nujna in važna naloga v zvezi z gospodarskim razvojem vasi. Kako so ljudske množice sledile nakazani poti, ki so jo zelo dobro razumele, dokazuje delavnost na polju gradnje zadružnih domov in drugih gospodarskih poslopij potrebnih za še večji zadružni razvoj. Trenutno je v gradnji osem zadružnih domov in se pripravlja kamenje, pesek, apno, les in drug potrebni material še za štiri druge zadružne domove, in to v Krkavčah, Novi vasi, Padni-in pri Sv. Petru. V Marezigah se dokončuje gradnja pregrad. Prostovoljno delo je prenehalo mogoče zaradi drugih nujno potrebnih del na polju. Dela prj zadružnem domu v Vanganelu dobro napredujejo. Dnevno je na prostovoljnem delu po ena skupina vaške delovne brigade. V Pobegih - Cežarjih se predvideva, da bo prva stavba do konca avgusta popolnoma dokončana. Za takrat pripravljajo tudi slovesno otvoritev. V Bertokih je vsa stavba dozidana do prvega nadstropja. Tu se opaža, da se premalo gleda na štedn-jo materiala in enako y. nekaj drugih krajih. Ob tej ugotovitvi moramo podčrtati, da je tudi pri gradnji zadružnih objektov potrebna štednja materiala. Ne smemo misliti, da je to stvar posameznika, ali imeti o zadružnem domu mnenje, da se bomo pri gradnji sami okoristili z raznimi stvarmi. To bi bilo protisocialistično in nedemokratično. Gradnja zadružnega doma V Dekanih pravtako napreduje. 2e so začeli z izdelavo strehe. V Sv.. Antonu j? že dokončano pritličje. Ob nedeljah dela tu precej prostovoljnih delavcev. V Kortah so tudi začeli z zidanjem temeljev. Prostovoljna udeležba je kar dobra. Kmalu bo tudi dokončano pritličje pri gradnji zadružnega doma na Škofijah. Na sektorju Sv., peter sq začetkoma nameravali zgraditi en sam velik zadružni dom. Gospodarske razmere so pokazale, da je bolj primemo, če bodo tu zgradili štiri manjše zadružne domove, ker so na tem sektorju vasi Padna, Krkavče, Nova vas in Sv. Peter zelo oddaljene druga od druge. Njihova gospodarska zmogljivost m tudi domača delovna sila odgovarja vsem pogojem, da si bodo te vasi lahko same zgradile zadružne domove. Poleg gradnje zadružnih domov pa gradijo naše kmečke delovne za'druge še več drugih gospodarskih objektov. Tako imajo zadrugarji v Pučah v gradnji hlev za sto prašičev. Dobro napreduje gradnja živinskega hleva zadrugarjev v Babičih, ki bo imel prostora za 50 glav. Kmečka delovna zadruga v Šmarjah ima v načrtu gradnjo hleva za 50 glav. Z deli bodo pričeli že v tem mesecu in bo pomagala vaška frontna brigada. Na Krogu, kjer so se nekdaj šopirili kapucini, se danes razvija močna zadružna skupnost. Tu so zadrugarji napravili načrt za gradnjo velikega hleva, gospodarskega poslopja in še kokošnjaka. Gospodarsko poslopje in hlev bodo gradili v dolini, ostalo pa na hribu. Ze so x ta namen izvolili pripravljalni odbor iz petih članov. Ne moremo mimo tako konkretnega dela, ne da bi podčrtali, da je bila pri Jem potreb- na močna zadružna zavest. Pri vseh težavah, pomanjkanju delovne sile, materiala in drugih ovirah, gradnja vseeno napreduje. Ko so ob začetku gradnje zadružnih domov v našem okrožju kričali iz Trsta da jih gradimo, so se naši ljudje smejali. To je še pomagalo, da so z večjim navdušenjem delali. Priča temu je popolnoma dokončani zadružni dom y Šmarjah. Sv. Anton Trije odstotki izkupička za sadje v korist zadružnega doma Ta sklep ljudstva Sv. Antona je vsekakor posnemanja vreden Nekaj časa smo v naši vasi nekoliko popustili z udarniškim delom. Vzrok je enostaven: Domačini imajo polne roke dela na polju, pri senu in zlasti še pri trti. Da se vseeno oddolžijo za zadružni dom, so pred kratkem na množičnem sestanku sprejeli zelo važen sklep. Vsak kmetovalec se j$ namreč zavezal, da bo odstopil od izkupička, ki aa bo prejel pri nabavljalni zadrugi za prodano sadje, 3 odst. v korist bodočega zadružnega doma y Sv. Antonu. To ni malenkost, kajti na podlagi tega sklepa je prejela uprava zadružnega doma že do sedaj nekaj nad 50000 dinarjev. Pomoč, ki jo bodo dali na ta način naši domačini, bo vsekakor velika in zadružnemu domu dobrodošla. Istočasno je ta sklep nekaj docela novega, pristnega in tudi koristnega za rešitev financ zadružnih domov posebno v času gradnje. Prav bi bilo, da bi našel pravkar omenjeni sklep posnemal-ce tudi v ostalih krajih, kjer so razmere podobne. Se nekaj moramo sporočiti. Člani nabavljalne zadruge v naši vasi, pri tem tudi mnogo žen, so napravili zadnjo nedeljo 2. julija izlet v Novo Gorico. Poleg tega, da je bila že vožnja polna zanimivosti, Saj so se vozili zadrugarji skozi vasi Krasa in Vipavske doline, so po ogledu Nove Gorice in ondotnih naprav obiskali zelo napredno kmečko delovno zadrugo pri Cerničah, kjer so občudovali zlasti traktorje in druge obdelovalne stroje, dalje lepo urejeno živinorejo itd.. Nazaj grede s° se ustavili še v Postojni, kjer so si ogledali tamkajšnj0 podzemeljsko jaimo, ki se ji zaradi njenih lepot niso megli načuditi. Domačini so se vrnili izredno zadovoljni. Na ustih vsako- gar je bila beseda, da nikoli do danes ni bilo dano kmetu, da bi bij imel kdaj možnost si ogledati svet, si ogledati kaj poučnega, spoznali druge ljudi in njihove običaje. Ljudska oblast je tista, ki privošči in skrbi za razvedrilo tudi kmečkega človeka. Ljudstvo se tega zaveda, zato se je oklepa vedno bolj. Spremenbe odhoda otrok v počitniške kolonije Zaradi odhoda otrok v počit, niške kolonije, iz okraja Koper prinašamo naslednje spremembe odbodov: Otroci iz Prad — obe šoli — ter Baredi pri Izoli, Strunjana, Kort, Sečjol in Skolij bodo odpotovali v torek U. julija in ne 6. in 7. julija kot je bilo objavljeno. Za ostale kraje, ki niso navedeni zgoraj, bodo šli z drugo izmeno prve dni avgusta, kar bomo pravočasno objavili. To so sledeče vasi: Marezige, Bošt. Labor, Hrvoji, Šmarje, Pomjan, Ko-štabona. Puče, Sv. Peter, Nova vas, Osp in slovenske šole Sv. Jernej in Sv. Lucija. Vse omenjene vasi bodo pravočasno obveščene v časopisih. Odbor za počitniške kolonije Gostovanje SKUD-ov iz Slovenije Mladinski kulturni umetniški društvi «Jože Korenčič« z mariborskega učiteljišča in »Kajuh« iz Ljubljane že več dni gostujeta po našem okrožju. Z bogatim kulturno-umetni-škim sporedom sta nastopili v raznih vaseh. Povsod ju je ljudstvo Z navdušenjem sprejelo. Dvakrat sta nastopil _ t v koprskem gledališču in prav tako »dvakrat v Piranu, po enkrat v Izoli, Šmarjah, pri Sv. Jerneju in x Borštu. Nastopili bosta še v Dekanih, Vanganelu in pri Sv. Petru. Posebno navdušeno je bilo zadnjo nedeljo ljudstvo Boršta in okolice; ko je prisostvovalo predstavi. Ze pred začetkom sta se obe skupini zahvalili domačinom za lep sprejem. Tudi ljudje so bili zadovoljni z lepo izvajanim kulturnim sporedom. Posebno jih je zanimaj nastop folklorne skupine «Kajuh», ki je z raznimi narodnimi in u-metnimi plesi zelo navdušila gledalce. Tudi ženski pevski zbor mariborskega učiteljišča je prav lepo zapel več narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Pravtako je občinstvo s ploskanjem ocenilo mešani pevski zbor mariborskega učiteljišča, ki je pod vodstvom tov. Josipa Steguia zapel več pesmi. Spored je bil skoraj na vseh nastopih enak, le db je pri izvajanju za pripadnike JA V Kopru in v Piranu vseboval več srbskih in hrvatskih narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. , V Borštu sta skupini nastopili z naslednjim sporedom: Zenski pevski zbor «jpže Korenčič« je zapel Vrnitev, Mav čez izaro, Domovini in druge. Nato je sledila točka folklorne skupine «Kajuh» z narodnimi gorenjskimi, panonskimi in srbskimi plesi. Mešani pevski zbor je zapel: Istrska pjes-ma, V nove zarje, Da nam živi rad, Trda zima, Oro se vije, Skrjanček poje žvrgoli 'in druge. Posebno navdušenje je vzbudil nastop folklorne skupine in recitacija «Vihrajte zastave« in «Hoste» Mateja Bora. Ob zaključku predstave se je tov. Kodarin Silvo v imenu antifašistične mladine in množičnih organizacij sektorja Boršt zahvalil gostom za velik kulturni užitek, ki so ga nudili. Podčrtal je, da si ljudstvo še želi podobnih predstav, ker je bila slovenska beseda v Borštu kot po ostalih istrskih vaseh vseh 25 let fašističnega vladanja tako zatirana in ponižana. Danes se ljudstvo prav. s pomočjo takih nastopov dviga in gradi. Zahvalil se je gostom in v imenu vseh navzočih želel obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Sv. Anton Klanec nad vasjo je treba odpraviti 2e nekaj dni je ves osebni in tovorni promet, ki je šel preje od Kopra do Križišča pri Ankaranu in od tod skozi rižansko dolino dalje čez blok v Slovenijo 'n Jugoslavijo in obratno usmerjen sedaj iz Kopra skozi Pobege. Cežarje in Sv. Anton proti Kubedu in Mostiču pod Črnim kalom. Toda nekoliko nad' vasj0 Sv. Anton proti jugoslovanski meji se dviga jako strm klanec, kj daje obilo opravka našim vozilom in šoferjem. Klanec ni niti tako dolg, vendar vozila, ki prisopihajo že do pod klanca, ne morejo vzeti nobenega naleta da bj gg brez tež-koč premagala. To velja »lasti Za tedaj, kadar s0 tovorni avtomobili precej natovorjeni. V takih primerih me naravnost nekaj boli, ko slišim do svoje hiše, kako ropotajo in se zaletavajo motorji. Mnogokrat se mučijo tudi celo uro preden se jim posreči prevoziti ta klanec. Ker bo šel ves promet iz našega okrožja verjetno še precej časa v zgoraj navedeni smeri, mi večkrat prihaja na misel načrt, da bi bilo vsekakor glede na takQ veliko strmino) in nasprotno tudi n9 tako velik padec, zelo umestno, če bi se temu klancu izognili in v ta namen napravili približno 200 metrov vstran popolnoma novo cesto. S to rešitvijo vsega problema bi si prihranili velike stroške, ki jih imamo s popra-vilojn motorjev in podobno. Trpijo tudi šoferji, poleg vsega pa gre v zgubo mnogo dragocenega časa. Stroški za zgraditev tako kratke ceste gotov0 ne bi bili veliki. Vrhu tega bi okoličani z veseljem prispevali z udarniškim delom. Oni sami namreč, ko opazujejo ves sedanji promet, občutijo. nujno potrebo, da se celotno vprašanje reši na zadovoljiv način in brez znatnih bremen za ljudsko ob-lasL Viljem Turk — 4 — 6. julija 1950 Sovjetska blokada Donave Uvodni stavek prvega člena konvencije o plovbi po Donavi, podpisane y avgustu 1948 v Beogradu, ge glasi: »Plovba po Donavi bo prosta za potnike, trgovske ladje ter blago vseh držav na temelju enakopravnosti, tako glede pristanišč in voznine, kakor tudi pogojev trgovskega lad-jevništva...* Nista še minili dve leti, odkar je bila podpisana konvencija, že je ZSSR prekršila njene določbe. Letos 16, maja je začelo sovjet^to donavsko ladjevje velike manevre na tistem delu reke, ki teče skczi sovjetsko cono Avstrije. Ti manevri, ki jih prirejajo štirikrat tedeftsko, trajajo po ves dan, in tiste dni je sleherni promet na Donavi prepovedan. Ne spuščamo se .v ugibanje, kaj je napotilo sovjetsko vlado, da prireja vojaške manevre v okupirani državi in blizu meje z Zahodom prav v času, ko sama meni, da si je prilastila svetovni monopol v boju za mir. Ne glede na njene pobude je zanimivo, da ne misli v doglednem času opustiti teh manevrov. Namen, da bo še naprej kršila konvencijo p Do. navi, je sovjetska vlada odkrila prek avstrijskih oblasti, ki so na jugoslovanski protest odgovorile, da se bodo manevri vjrSili «do nove odredbe*, kar pomeni: dokler bo to hotela vlada ZSSR. Tako ZSSR upošteva medna, rodne pogodbe na Donavi. Na mednarodnih forumih pa ta vlada, ki tako spoštuje svoje pismene obveznosti, še vedno meni, da ima pravico zahtevati, naj verjamejo tudi ustnim Izjavam njenih predstavnikov. ŽIVLJENJE V SOCIALISTIČNIH POČITNIŠKIH DOMOVIH Dobra kupčija iniciatorja bojkota Podonavske države iz skupine Kominforma so letos pO vrsti,in sicer najprej Bolgarija, takoj potem Romunija, za njo Madžarska in naposled' »e Češkoslovaška, zaprle agencijo jugoslovanskega državnega rečnega Isdjovništva na svojem ozemlju in odpoklicale svoje ladjevnlške agente iz FLRJ. Edina država iz tega tabora, ki hi sledila temu zgledu, je ZSSR, Sovjetska zveza tolerira agente JDRB v svoji coni Avstrije in ima svoje ladjevniške agente v FLRJ. Kaj je rezultat tq politike? Sovjetsko državno ladjevni-štvo, ki kot edina agencija dejansko uživa monopol, je postalo v jugoslovanskih vodah izključen ladjevniški agent vseh kominformovskih držav in tako pib monopolni proviziji agentu dirigira vse kominfor-movske ladje na njihovi poti po tretjini Donave. Očitno je, da je bila donavska politika ZSSR načrtno pre-računana. Ko je ZSSR prevzela ladjevnišlvo v vsak[ izmed teh držav pod svojo kontrolo V obliki mešanih družb, je prevzela pod svojo izključno komando ves njihov promet na srednji Donavi, kajti razpolaganje z ladjami je odvisno od ladjevniških agentov v jugoslovanskem delu Donave Pa j® za vse kominformovske države izključno . sovjetska agentura. Čigava je krivda za poraz KP Zahodne Nemčije Na volitvah v Deželno skupščino zahodnonemške pokrajine Severnega Porenja — VVestfalske (Porurje) je dobila Komunistična partija Zahodne Nemčije 338.000 ali 5,4% glasov, kar pomeni okrog 175.000 glasov manj kakor na lanskih volitvah v Zvezno skupščino, ko je dobila 513,225 glasov ali 7,6%. Na teh volitvah je KP izgubila 16 mandatov. Bivši glavni urednik partijskega lista «Freies Volk* Joseph Schape, bivši član sekretariata KP Bavarske Georg Gisohe in drugi bivši voditelji Komunistične partije Zahodne Nemčije, ki so bili izključeni iz Partije, ker niso odobravali, da se vodstvo KP slepo pokori zunanji politiki sovjetske vla. de, so objavili po volitvah deklaracijo, x kateri ugotavljajo, da «delovne množice spoznavajo, da so sedanji voditelji Komunistične partije v celoti odvisni od sovjetskega pojmovanja zunanjepolitičnih vprašanj in da jim zato nočejo slediti*. Vtisi Tržačana iz Martuljka V Jugoslaviji naglo uresničujejo načela socializna. Vsak poštenjak lahko to opazuje povsod, tudi v počitniških domovih. O tem se je prepričala prva skupina Tržačanov, ki je prebila 15 dni v počitniškem domu »France Rozman* v Martuljku. Oddiha v Martuljku bo deležno sicer večje število, a vendar omejeno število zavednih in odmora potrebnih delavcev s STO-ja. Jugoslovansko de la v. stvo je namreč povabilo določe. nn število Tržačanov na odmor v Slovenijo in sicer po svoji organizaciji. Jugoslovanska sin. dikalna organizacija pa je to odločitev javila in izročila Ak. cijskemu odboru za obnovo raz. rednih sindikatov v Trstu. Prijazna vasica Martuljek leži v Sloveniji na Gorenjskem, Prirodne krasote kraja, ki napravijo na vsakogar že ob prihodu V Martuljek izreden, nepozaben vtis, je težko opisati, Znova in znova se moraš ozirati v masivne skalnate vrhove Julijskih Alp, ki so bile ob našem prihodu še pokrite s snegom. Dom, kjer smo stanovali in ki nosi ime pokojnega komandanta PO in NOV generala-lajtnanta Fr. Rozmana, leži v dolini, v neposredni bližini Sa, ve Dolinke, ob vznožju gorskih velikanov. Vse naokrog gozd, za hrbtom doma pa Karavanke Boljšega in lepšega kraja za odmor si pač nismo mogli že leti. Življenje v domu je potekalo zelo prisrčno in tovariško. Za to je razumljivo, da srno se brez težav in hitro znašli. Ze takoj prvega dne smo sklenili prva poznanstva. Izbira ni bila .težka. V domu so se namreč mudili pripadniki vsgh jugoslovanskih narodnosti in najraznovrstnej-ših poklicev. Velika večina go. štev so bili delavci. Odnošaji me9.000 SVETOVNA PROIZVODNJA SUROVEGA KAVČUKA V 1949 «STEVILKE OB LESTVICI POMENIJO RAZDELITEV CELO- KUPNE PROIZVODNJE V ODSTOTKE) kakor so računali, v glavnem zaradi dogodkov v Indoneziji, ki je dala le 431.000 ton ali 70.000 ton manj kakor napovedano, študijska komisija že tudi računa daboproizvodnja V. letošnjem letu tudi na Malajskem polotoku pričela nazadovati, čeprav je formalno računala z enako proizvodnjo kakor lani. Toda britanski krogi so opozarjali, da takšni računi niso realni. Nasproti proizvodnji, ki je razvidna iz grafikona, stoji potreba po naravnem kavčuku in kavčuku sploh. Poglejmo jo 1000 tonah: Naravni umetni skupaj ZDA 600 425 1.025 Vel. Britanija 195 3 198 Belgija U — 11 Danska 5 — 5 Francija 92 8 100 Italija 37 3 40 Holandska 13 — 13 Avstralija 26 — 26 Kanada 37 17 54 ostane države 449 4 .453 Svet potrebuje danes torej 1.485.000 ton naravnega kavčuka in 460.000 ton umetnega, skupno okrog 2 milijona ton. Sedanja proizvodnja komaj še krije te količine, toda je v padanju, medtem ko potrebe v skladu a neprestanim razvojem tehnike in gospodastva pač naraščajo. zato boji in prepiri, tudi «znotraj» altantske skupnosti seli [GA - v Uprava za Marshallov plan v Washingtonu je postavila namesto Jamesa Zellerbacha za ministra ECA-misije v Rimu njegovega dosedanjega namestnika Leona Dagtona. Zellerbach sc vrne v ZpA, kjer bo znova prevzel predsedstvo eCroum-Zellerbach Corporation» v San Franciscu, družbe, ki je lastnica tvornic papirja in celuloze. Podobno zamenjavo so odredili v Parizu, kjer je Barril-ja Binghama zamenjal Ilenrv Parkman, po poklicu odvetnik, kt je doslej zastopal ZVA v Mednarodnem nadzorstvenem svetu za Porurje. To imenovanje spravljajo v zvezo s Schu-manovlm predlogom. hočeš finančno zdržati, še kakorkoli eposkrbeti» za valuto po neuradnem tečaju. To pa so tvegane stvari, čeprav n. pr. pri prometu z Avstrijo precej v rabi. Kljub krizi, padanju cen poljedelskim pridelkom, živilop itd. težavam pri prodajanju mleka in izdelkov, vina, olja, povrtnine, riža trde hotelirji nasprotno, da te cene rastejo. S takšno logiko seveda ne bodO. privabili gostov in, če zajemi kriza tudi njihovo področje, !K> v veliki meri tega sami krivit In marmorja iz Oaneih Medtem ko' se bore naši Rammolomi z vsakovrstnimi ib žavami in ponc/vno trde ds ni odjemalcev, poročajo iz Benetk) da zavzema izvoz raznih vrti mramorja y tej luki zopet precejšen obseg. Leta 1946 sq gaj izvozili komaj 2.100 ton, 1947 že 6.400 ton, nato še več: s 1948 10.900 ton in lani 9.700 ton. Letos računajo na promet okrof 10.000 ton ker sg do konca maj* že izvozili okrog 4000 tom. Nad 70 odstotkov mramorja odprem-Ijajo v ZDA, ostali v Egipt, in. dijo in Južnp Ameriko Zanimivo hi bilo čuti od tukajšnjih lastnikov kamnolomov, čemu je pripisati uspeh Benetk? za raciji V letošnjih prvih petih mesecih so prevozili preko tržaške luke 60.741 stotov raznih vin namenjenih v Nemčijo. Od tega odpade na italijanska vina 34.468 stotov, na grška 3.103 stotov, na jugoslovanska 1.194 stotov, vse to po železnici. Preostala količina odpade na prevoze s tovornimi avtomobili, ki jih po izvoru ni mogoče ugotoviti. Največji je bu promet v januarju in sicer 23.615 stotov, nato vedno manj: februarja 12.407, marca 10.889, a-prila 8.779 in maja 5.101 stotov. Prejeli smo... Pomorstvo, mesečnik (Split Titova obala 10-1V) št. 4 in 5 1.1. Četrta številka vsebuje: V. Stalio — Nagrajevanje delav cev v. pristaniško-prometni siUŽ bi, J. Pavletič — Mot. ladja Rt-jeka, dr. F. Špehar — Osnove in obseg odgovornosti, ing. J-Zimič — Mazilna, olja, VI. M. — Led na morju. O. H. poroča o' inozemski ladjedelniški delavnosti v 1949, anonimni avtor po ((Canadian Shipping-u» o zamudi ladij v pristaniščih-Nekdo poroča o delu komisije za pomorsko terminologijo Jadranskega instituta in navaja osnovno pomorsko terminologijo. O zgodovini sueških.prekopov je prav tako nekdo prispeval kratek članek. V peti številki govori uvodni članek o nadaljnjem razvoju pomorskega šolstva, nekdo poroča o uredbi o redu v pristaniščih, ki obsega, urejuje in načelno rešuje vsa vprašanja Pristanišča v zvezi s poslovanjem, napravami, ladjami, zaščito potnikov, blaga itd itd. O odgovornosti brodarja P‘‘e dr■ Špehar, prof. M. Lipovac o določanju in hitrosti morskih struj) J. Kirinčič o reduciranju tlaka pare, V. Klobučar o linearnem razvoju vzhodne jadranska o-bale, U. K- o mrkih sonca in meseca, O. Fijo pa o potovanjih naših pomorcev v XIX stoletju. Zanimiv je tudi članek nproračun in analiza zmogW' vosti Pristanišča«. Obe številki dopolnjujejoi kako/ običajno, drobne vesti i* trgovinske mornarice FLRJ in inozemskih, iz pomorske pravne prakse ((opozorilo za pomot-ca«, praktični primeri iz Ijud-hinju ladij. Razumljivo je, da tedaj borba za državno opredelitev ni bila lahka in brez sovražnikovih nakan. Zunanji izraz sovraštva reakcionarnih krogov so bili napadi na napredne orga nizacije, zlasti na dvojezične napise. Fašistično vzgojeni provokatorji so kljub trkanju po prsih o »visoki* kulturi tekmovali v ma zanju slovenskih napisov ter napisov naprednih organizacij, v napadih na ustanove in celo v fizičnem obračunavanju z naprednimi ljudmi, kadar so bili ti sami ali v veliki manjšini na ulicah. Tako so pomazali napise listov «Prlmorski dnevnik* na Goldonijevem trgu in «11 Progresso*. Mestni odbor SIAU itd. Ti napadi so se še stopnjevali zlasti do znamenite stavke tržaškega proletariata v juliju C I R I li fc T K K ul posulo 1946 leta. Šovinistični pre-napetežl ter pripadniki italijanskih reakcionarnih strank so z mazanjem slo venskih napisov želeli, da ne bi komisija zagledala v Trstu slovensko napisane besede, kar bi utegnilo na praviti vtis na kakega člana komisije, da vendar kljub mnogim umetno u-stvarjenim statistikam ter dolgoletnemu preganjanju Slovencev tod Se živi del slovenskega naroda- Teih poslanim italijanskim ire dentističnim hujskačem so se pridružili pred Jugoslo vansko armado pobegli četniki, ustaši ter slovenski belogardisti, ki so se čutili vedno bolj varne ter se vračali Iz Italije v Trst. Ti so skupno s starimi preizkušenimi italijanskimi šovinističnimi provokatorji zastrupljali ozračje itali-jansko-slovenskega prijateljstva, ki je bilo skovano s težkimi napori v času revolucionarne osvobodilne borbe. No, tedaj v času pred bivanjem in še mnogo dni po obisku zavezniške vojaške komisije tržaško delovno ljudstvo ni bilo osdmljeno-Stolpci naprednih časopi- sov so bili posvečeni tržaškemu vprašanju in treba je reči, da se je večina na prednih listov strinjala s tem, da se Trst priključi Jugoslaviji, da se povrne ljudska oblast. Tassov ko mentator Feodorov je tedaj pisal: «Preblvalstvo Julijske krajine poizkuša sedaj uresničiti svojo davno težnjo in izraža vročo željo, da se priključi k ljudski republiki Jugoslaviji. Vaško prebivalstvo pričakuje prihod zavezniške komisije, vsepovsod postavlja slavoloke ln krasi hiše. Na sestankih sprejemajo resolu- cije z zahtevami, da se Julijska krajina s Trstom priključi k Jugoslaviji.* In «Daily Worker* je pisal: «Ljudstvo pripada isti starodavni slovanski rasi na isti neplodni kameniti zemlji in je odločeno, da ne bo nikdar sprejelo no bene rešitve vprašanja Trsta in Julijske krajine, ki bi jih zopet spravila pod osovraženo italijansko u-pravo*. Dopisnik pariškega »Humanite* Magnien je napisal vrsto člankov prikazujoč položaj takratnih tržaških množic, ki so si želele živeti v sociali- stičnljugoslaviji. Mimogrede rečeno Je Magnien po objavi resolucije takoj vse pozabil ter pričel v «HU. manite*-ju po direktivi blatiti socialistično Jugo-slavijo. Toda tedaj, v času bivanja zavezniške razmejitvene komisije in še potem, je po svojem obl Sku v Trstu in Julijski krajini med drugim napi sal: «V vsej coni «B* (mišljena je cona pred priključitvijo dela ozemlja slovenske Primorske dne 15. septembra k Jugoslaviji) je privrženost prebivalstva k Jugoslaviji prav tako iz- MHirnNI^TVn- 1ITIPA MONTECCHI, it. 6 III, nad. — Telefon Stev. 93-808, — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73*38 OGLASI: Od 8.30-12 ln od 15-18 * Tel. 29-477. Cene 'oglasov: Za vsak mm vlSInt v Širini 1 stolpca: trgovski 60. flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Strine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. n.,.,.*, m,- T -r«) m Odg. urednik STANISLAV RENKO, ri Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1*11., Tel. 11-33 - Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. ven dvoma kakor v coni <