Kranjsko ljudsko šolstvo. Kakšno je ljudsko šolstvo na Kranjskem? Ali kaj napredujemo? Ali raste pri nas število za šolo sposobnih in zlasti število otrok, ki hodijo v šolo? Ali imamo vedno več in vedno boljših šol? Taka in enaka vprašanja se sim ter tje slišijo iz ust domoljubnih šolnikov in šolskih prijateljev. Da taki hvalevredni radovednosti vstrežeino, preskrbeli smo si uradne podatke o stanji kranjskega ljudskega šolstva v šolskern letu 1881/82. Radi jih tukaj priobčujemo naširn čitateljein, kateri jih bodo z veseljeui primerjali s poročilom o stariji šolstva v preteklih desetletjih, kajti tudi Kranjci smo napredovali v tridesetih letih mnogo. Iz 1. 1851. n. pr. imauio pred soboj vladne podatke o takratnem šolstvu, in ti se glase tako-le: Na vsem Kranjskem je bilo takrat samo 105 šol (večinoma enorazrednih), 140 učiteljev in 33 učiteljic (večinoma nua), ter 57.629 za šolo sposobnih in samo 12.296 otrok, ki so v šolo hodili. — L. 1860. se je pa štelo 238 šol, 206 učiteljev (in 52 učiteljic) ter 143 šolskih poslopij. Od 52.554 za šolo godnih je bilo 30.063 otrok, ki so hodili v šolo. Torej velik korak v 9 letih. Manjši je bil napredek v 1. 1860. —1870., kajti v poslednjem letu je bilo 247 šol, 316 učiteljev (menda so tu všteti tudi učitclji na šolah za silo) in 40 učiteljic. Za šolo godnih je bilo 58.426 in 32.016 ottok, ki so hodili v šolo. Kako je pa šolstvo 1. 1881/82. v posameznih okrajih in v vkupni deželi bilo, razvidi se iz sledečega pregleda: Solski okraj Crnomelj Kamnik Kocevje Kranj Krsko Litija Logatec Mesto Ljubljana Okolica Ljubljanska Postojina Radovljica Rudolfovo Vkupno . Stevilo Sol 14 22 27 27 23 17 19 5 23 35 21 28 261 solskih razredov 24 29 45 41 41 33 37 31 31 49 27 38 426 Stevilo otrok, katerim je dolznost, da v solo hodijo 3619 3385 6745 4987 6214 3202 4138 3153 5193 4726 2846 6263 54471 kateri hodijo v solo 2874 2967 5463 4403 3957 2777 3388 2584 4152 4261 2660 3990 43476 ki solo zanemarjajo 146 184 384 481 1280 235 374 59 460 463 102 267 4435 v % 5 ,6-2 7 109 32 8-4 11 2.6 11 10-9 3.8 6-7 12# Število šol ni prav veliko, število razredov (426) pa kaže, da se je morebiti 80—100 novih razredov otvorilo v dobi novih šolskih postav. Število za šolo godnih otrok je manjše, nego je bilo ono 1. 1870., vender za kacih 6000 večje, nego ono od 1. 1869. (48.259). Največje število za šolo godnih otrok se je bilo na Kranjskem ravno 1. 1870. izkazalo, 1. 1859. pa najmanjše, namreč samo 39.176. — Šolo obiskajočih otrok število se je v dobi novih šolskih postav za dobrih 11.000 povzdignilo. — Napredovalo je torej kranjsko šolstvo; vender so sosedne dežele v marsikaterem obziru še večji korak storile. Štajerska, zlasti pa Koroška dežela ste nas gotovo prekosile, in Primorska (osobito Goriško) gotovo ni za nami zaostala. Podatkov sicer v tem trenutku nimamo pri rokah, ali vestno opazovanje razvoja šolstva po vseh slovenskih pokrajinah nas javeljno moti. Še čaka torej Kranjcev veliko dela, kajti v teku bodočih 10 letih nam je šolsko obiskovanje zboljšati še za kacih 10.000 otrok, ali baš za 8000. In v 20 letih morajo tudi na Kranjskem vsi za šolo godni otroci tudi v šolo hoditi — vsaj na papirji, kajti dejansko se bode to morebiti še le čez 30 let izpeljati dalo.