110
Članici inj razpave
ARHIVI XVI 1993
Organ;zac:ja gospodarskih arh:vov v nekaterih zahodnih državah
8 RAJ J KO RADVLOVlt
Gradivo gospodarstva in gospodarjih organizacij je zs 3 pomemben del celote arhivskega gradiva, pomembno predvsem za preučevanje raznih gospodarskih gibani .n gospodarstva nasploh, prav tako pa tucii za spoznavanje in razumevanja ekonomskm odnosov določenega obdobja1. ZaracT njegove pomembnosti posvečajo tnnoge države, predvsem zahodne Evopr (predvsem države severne ti srednji: Evropa), temu gradivu tudi posebno pozornost. Tako so se v začetku 20. stole ja v industrijsko razvitih delih Evrope začel: Dbl'kovati posebni arhivi- k zbirajo in hranijo gradivo po< ctij, zbom in raz-nin profesionalna zdmženj s področja gospodarstva (gospodarski arh vi).
Najstarejši gospodarski arhiv |e bi' formiran v Kolnu (Rheinisch-Westfalischc.s Wirtschaftsarchiv zu Kiiln) leta 1906. Arliiv v Koinu je bil ur.tanovl jen po dogovora med Zbornico za trgovino in industrijo v Kolnu in kolnskim mestnim zgodo /inskim arhivom2.
Archivcs Economiques Suisses je bil ustanovljen kot del okrožnega mestnega arhiva v Baslu leta 1910. Nato je leta 1921 dobil avtonomno p azie o v Uprav za nofranie zadeve, leta 1943 pa -c h 1 vkiiučen v Upravo za javno izobrazbo. Od leta 1976 je inkorporiran v Uni-ver .itetno knjižni :o, vendar jd ohranil določeno avtonoir |03.
Na Nizozemskem je bil 1c»a 1914 v Haagu ustanovljen Arhiv gospodarske zgodovine (Nc-dcrlandisch-Economisch-Historiseh Arehiif) kot p:Lvatna družba4
S' ftung Wesifalir,.ehes Wirtschaftsarchiv v Dortmundu ie prav tako privatna družba, ustanovljena leta 1941, leta 1969 je bil ar) v transform an v fondacijo z odločitvijo, ki jo je sprejela na generalni sni Zbonvca za trgovino 'i industiJi*"- za Dortmund. Arhiv danes financira osem zborni; za trgovino in ndustrijo Severnega Porenja - Wcstfalij:, nf daije regionalna konfederaei i Westfalija - Luppe, mesto Dortmund in Združene za štuc ckonumr.kc zgodo-v; ie \Vcstial e. Arhiv vod'-o šolar arhiviiti. Podobna ustanova je b a formj/ana tudi za pokrajino Badcn-Wiirticmberg leta 19805.
1	Kiciimir Nem:th, Privrelim arhivi priročni ; iz arhivistike SDARJ, Zagreb, 1977,str. 140
2	Jusinc: Arcbivei, Studie on ini mati naj pi iCliL K.([. Siur Muncb-ji-New York-ljindon-P;iris, 1983, «tr. 2l (d.-iJje rii1Biness \rehive*).
3	Business Arcmvej, sir. 21.
4	_!u*ir.: Arcbives, vir. 21.
5	Bu«ines* ftrebive«, atr. 22.
Podobno je organiz iran tudi Centrau.. inštitut za gospodarske artii /e na Finskem. Inie:ati' a za ustaiiuvitev jf| prišla s strani finskega združenja poslovnih arhivov, usLanovljenega 1. 1960. Projekt je bil realLirar. z finančno pomočjo države in mesta Mikkcli V skladu z zakonom iz 1. 1975 se centrala, arh,,r' voch o preko zveze, družbe ali privatne fonda*. j< in lahko dobii 3 državno podporo, le če pokrivajo 80% vseh stroškov'5.
Erhverus Arkivct ol ¿arhus na Danskem je bil ustanovljen 1. 194C z finančno pomotio mesta ir darov lZ nrivatnih irov' Fondat "a, ]■ |e bila ustanovljena kot privatna ustanova, je dob;-la državno jipravo 1. 1962. Danes na položa neodvisne državne ustanove, kar je edinstven primrrv svcin7.
Leta 1950 e bi v Canbcr.i formiran Ari iv za gospodarstvo in delo (Archivcs of Bnssiness and Labour) znotrij Raziskovalne šole socialnilt znanosti Nacionalne lin-/erze Avstralija (Research School ol' Social Sciences of the National University of Anstraua). Omenjeni in.Šti*ut hran poleg gradiva podj ;tij tud gradivo zbornic in razni! profesional h združen'1 s področja gospodarstva11.
Prvatna fondacija nt ^cdiio naibeljsa rešitev, kar ie puner z 1. 1971 ustanovljei.im centrom na Univerzi sv. Ignaca v Antwcrpnn, 1 i pa ;e kmalu zašel v finančne težave, in bil priključen Državnemu arhivu9.
Po 1. svetovr voini, ki je začpsno zavrla razvoj gospodarskih arhivov v svetil, je interes za gospodarsko zgodovmo dol il nov zalet predvsem v Združenih državah Amerike Na prvem mestu ie treba poi'dai *.i pruadevan; posameznikov .n organizacij, tako s področja gospodarstva kot tud1 znanstvenih inštituci , ki so z skupnimi močmi 1 1929 ustanovili organiza-c:;o, scstavlieno iz "odii.Jh strokovnjakov s področja gospodarstva, vcleindiistrijclccv, ban-kirirv, univerzitetnih profesorjev ekonomske zgodovine in arhivistov 7 imenom Business historical Soc i ty5 ki ima sedež v Bostcnn in je centralna tovrstna arhivska ustanova v ZDA. Gradivo pridobivajo na pror,to/oljni podlagi s prcdrjo grauiva gospodarskih orgarizacii a., pa
6	DusinesiArebives, str. 22.
7	Dusines i Archive«. *lr. 22.
8	Uu s Ines s Arcbives «tr. 22.
9	llii'inr: t Archivcs, str. 22-23.
ARHIVI XVI 1993
Članki in r*zpr>vc
111
z najcnpi Bostonski arhiv namreč razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi10.
Podobna organizacija kot v ZDA obstaia tudi v VeliKi Britaniji, ustanovljena 1. 1932 To je Conncil for the Preservation of Business Arc-liives, ki pa je za razliko od amerilkega modela povezana z državo. Generalni direktor državnih arhi ov je »a Čehi omenjene organizacije. Angleži niso ustanovili centralnega gospodarske a arhiva, temveč si prizadevajo pridobiti vsi' :a pciietja, da sama lirar o svoie gradivo (poslovi i airhri), ali pa shranjo svoie grniivo v državne arhive, knjižnice ali muzejt
V	Franciji ie iržava sainr. pristopila k reŠe-vanjn probfnna lirah.enja arhivskega gradiva gospodarstva. V državL ilr arhivi li so poskrbel' za ustanavljanje posebnih oddelkov za hranjanje tovrstnega gladiva (od gradiva tovarn in podjetii ter strokovr.ih organizacij s področja gospodarstva).
V	Franci'1 je precej gospodarskih organizaci od bank železnic, elektrogospodarstva v državnih rokah al: pa poslnjeio kot pesebna nacic-'lalna podjet,a (pri ner tovarne avtomobi ov RENAULT).
Podobno kot v Franci je arhivska mreža organizirana tnai v Italiji.
Na drugi strani so tudi doned«vne države vzhodnega bloka incle posebno orgaiizjraro mrežo gospodarskih arhivov v sklopu regionalni!., in državn n arhivov za hnmjenie gradiva s podiočja gorpodarstva. Vsaka država ie imela dokaj specifično razvho mrežo inslitn« 'j za hrambo arhivskega gradiva, od bivSe Sovjetske zveze pa vse do bivše Jugoslavije.
Druga vrsta organizacij, ki zbirko in hranijo gradivo gospodarstva, so t.i. arhivi gospodarskih podjet ■ To so tovarniški lrhiv, ki hran d gradivo vc)iKi'i družb, tvrdk v tovarnah san. li (Kninp, Siemens). Razvo'" teh arhivov je potekal sočasno z razvojem gospodarskih arhivov
Gradivo gospodarstva je bilo vse dc začetka 20. stoletja picpnŠČeno propadanju zarad: nepoznavanja pomembno,1;ti gradiva pedjet za raziskovanje gospodarske zgodovine.
Splošno znano c, da se počjctia do svojega gradr a obnašajo zelo mačehovsko in so za gradivo zainteresirani samo toliko, kolikor ma leto uporabno vrednost za poslovanje podjetja, ko pa izgul to vrednost ie gradivo v resn nevarnosti da izgme. Predvsem brezbr ¡znosi podjetij, ton j ustvar' ilcev arhivskega gradiva, lahko pr.-peije do propada dragocene dediščine. Gradivo na zahodu namreč n zavarovano kot kultnma dediščin? in zaradi tegi ni zakonsko zavarovano kot :e prime- v veliavr slovenski zakonodaji.
10 Krc."n i Neneih, Privredni aihi Arbivhl, 11., 7.v 1., llco
gmd, 19S2,rli.3-4. M Krrfitnii Ncmcth, Privredni alhivi, Alhivisl, tt., 7V. I., lica B'Eid, 1952, sir. t.
iJo drugi strar.. pa so cenir" za gospodarske arh /c bolje usposobljeni za hrambo in varstvo graoiva, kot pa > primer s poslovnimi arhiv, predvsem v luči narave njihove ustamvitve. Javni arhivi na dnig strani zaradi preobilice upravnega graniva ne morejc priniemn poskrbel za obdelavo gradi1, a gospodarstva in zaraJi tega ie ta vrsta gradea ogrožena ir¡ prepuščena počasnemu propadanju. Večina gradiva gospodarstva jr namreč Se vedno neureiena jn zaradi tega tu(,: težko pristopna za morebitne raz-;k o v alce gospodarske zgodovine Tudi ostale javne ustanove kot so kn*ižnice in muzeji, ;majo svoje naloge 111 ne more o poskrbeti za tovrstno gradivo, razen v nujnih primerih.
Gradivu iipravm'i organov je namerjeno največ skrbi pri obdelavi in strokovnem urejjniu. Tudi v teh fondih se nahaja veiiko gradiva, k se nanaša na gospodarstvo (p pristojnih mir istr-stvih, oddelkih, direkcijah), V :r se lin 11 i gradivo o poslovanju, registracijah, spremembah pri podíctjili, tvrdkahj delniškin dnižbah in raznih strokovnih združen ih s področja gospodarstva12.
Ko govorimo o virih za gospodarsko zgodovino, ponavadi mislimo predvsem na gradivo, ki izvira iz delovanfi in poslovanja raznil industrijskih in trgovskih organizad', denam'h zavodov, zadng :n nenazadnje raznih profe sionalnih gospodarskih zdruzenj oz. ustanov (gispoianikc zbornice ). Tovrstno gradivo se naha a ludi v fondih notar;ev, kate, naloge so b:l tudi v tesni poveza\i z gospodarstvom. (Vse ustanovne listine delniških družb, spreintmbe pravil delniških družb so postale vef .vne z notaiskiin aktom.J13 Pred sabo moramo imet, dejstvo, da imamo opravka predvsem z gradivom novejŠe} a datuma, t.j. od druge polovice 19. stoletja dali':. Stare';e gradivo se nimreč zaradi nepoznavrn'a pomembnosti v vciiini primerov ni ohranilo (ohranili so se predvsem urbaiji kot vir za gospodarsko zgodovino, vendar kot del rodMnsiiili oz. graščinskih fondov). Redki so primer celovite ohranjenosti poslovanja n dela nekega poletja, ustanovljenega pred več kot sto leti.
Kot vir zz preučevanje zgodnejših obdobij gospodarske zgodovine se zato uprabljajc predvsem razni almanahi, letna poročila in gospodarski t'.sk'4.
12	Crt. Vladimir Koto*», Alhivskc gradivo nnjviijib uprr,vnih organov v Sloveniji z pidročjc .nduiirijc, obrti in trgovine, Arhivi,IV.,IL 1 1, Ljubljani, 1981, «tr. 49- 53.
13	r,I. ?jrko tibjak, O.adivo notai 'dh fondov, Arhivi, X.. iL t-2,Ljubljana, 19K7, jtr. 44-46.
\4 Krefitnii Neme tli, Priviedni aibivi Prinifnik iz jibivijtlltc SDAIU, Zrgreti, 197?, jtf. ItO.
112
Članki inl razpade
ARHIVI XVI 1993
Zl'SAMMUNFA SIJNG
Organicr.it ung der Wirtschaft.-varcl live in emgen wtst liehen Staaten
HR \NKO RADUI .OV1C
Wirtschaft: und Geschäft« b/w l)d Ichsurchivc haben ihre spezifische Lage im Netz der Arelnvinstitutinncn r! den westeuropäischen 1 jncicm. Ilirc Entwicklung begann 'im Hepinn des 20, Jahrhunderts als Facnlcutc aus ver-sclrctlcncn Bereehcn zur Feststellung gekommen sind, da'i das Wirtsehafts^rcliivgut sehr wichtiger Tc.ll dci
Kullurcrbschaft und sehr koslharc Quellt .r die l'or scliung der wirtKehiJUii.bcn und auch anderer Geschiehtc ist.
Dir Problcmal..K de? Aufbcwidircus und der Bcailxiitung des Wiits^haftsicgisti'atnrgutcs ist 111 großen MaÜc in der heutigen slowenischen Arcl r vi.:*ik anwesend, wen die sartiü.cm Rcgistrntnrgut bei der Bearbeitung nicht genug Aufmerksamkeit gewidmet wild, so daß dieses Rcgi-straturgut meistens unbearbeitet in den Arch"'inaguzinen liegt lind für die Forschung leider nirlit zuganglirh ist.
Listina Štirinajstih tituliranih £kr>fov, ki poceljujejo odpustke obiskovalcem samostana sv. Marije pri
Kostanjevici, izdana v Avignonu leta 1347,
Arhiv Republike Slovenije, Zbirka li:;tin, Rep. II, 5t. 16