Pogled na obertnije.
Mizarstvo.
Mizarstvo slovi že od starodavnih časov. Na skrinji zaveze, od ktere sveto pismo govori, občudovali bo že nekdajni Hcbrejci mnogo del mizarske umetnosti. Modri kralj Salomon imel je 30.000 mizarjev, nad kterimi je čuval Adomiram. Slavni Rimljan Seneka je imel 500 miz, na kterih je redoma obedoval; Cice-ron je bil pa le ženo samo zadovoljen. Najstareji narodi so že imeli klopi, mize, postelnjake in omare.
Izdelki miearski so pa ali gibljivi ali negibljivi, to je, dela za pohisje in za stavbe. Kot izde-lavec pohišja napravlja mizar postelnjake, omare, mize, stole, počivala, klopi, knižnjake, mnogoverstne mašine in orodje, prestole vladarjem in oltarje hiši božji. Za stavbe izdeluje mizar dile, persnice, oboknice, naslonila, podboje, dvernice, stopDjice in mnogo družin reči.
Orodje poglavitno mizarjev je skobelj, in mesto na kterem dela, je skobelj ni k, podolgati mizi podoben stan iz močne bukovine ali hrastovine. Razun skobeljna potrebuje on tudi pil,  žag, vertil itd.
Mizarju potreben je les, domači in inostranski. Poslednjemu prišteva se tamnorudeča in terda maha-gono vi na iz Amerike, blaga cedrovina z Libanona, beli rože v les prijetnega duha, rumena cipreso-vina in zelen i kovina, černa ebenovina iz Afrike in izhodne Indije.
Mizarstvo nikakor ni umetnija malo važna in manja od druzih: kajti mizar potrebuje raznih vednost in velike ročne gibčnosti. Izdelki njegovi so potrebni, ter kinčajo pohištva kmetov in mestnjanov, revnih in bogatih, poslopja kraljev in cesarjev, cerkve in tempeljne božje.
Mojstri mizarski so dosegli dan današnji visoko stopinjo izverstnosti, ter v novejši dobi pridobili si veliko slave. Priča tega so javne obertnijske razstave, kakoršne so bile v Beču, Londonu in ne davnej v Monakovem. Na teh razstavah so bili viditi sprelepi izdelki mizarske umetnosti, kteri so tudi izdelavcom do-nesli mnogo zlatih in srebernih znaminj vspoznanja občnega. (Ko je leta 1851 namenil naš cesar kraljici an-gležki lep dar, izvolil je za to izdelk m i za rak, krasen knižnjak, kterega je sloveči dunajski mojster K. Leistler iz hrastovine čudolepo bil izdelal in okiaeal.)
Delo mizarsko, kakor tkavčevo, je človeku nar bližnje in njemu potrebno po rojstvu in smerti. Mizar je namreč, ki vsakemu izmed nas naredi pervo in zadnje prebivališče: zibelko namreč, in — skrinjo me rt vaš k o.                                                    J. Šubic.
—    318    —