Štev. 8. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 19. februara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, Če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin ná sküpni naslov 30 D.,. na posameznoga 35. D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; l|4 strani dobi 20 , 1|2 stran: 25% i cela stran 30 ■ popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Mod tekstom cm2 1,50 D. v »Poslanom« 2.50 D. Takse za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Za bodočnost Sobote. 3. a) Osnovna šola. Decembra 10 leta 1919. je dobila Sobota ob prvim v Svojoj zgodovini pupuno Slovensko osnovno šolo. Pred prevratom se je vršilo vse včenjé tak na državnoj osnovnoj šoli, kak tüdi na obej verski šolaj v Vogrskom jeziki razen verenavuka, šteroga so deloma včili v maternom slovenskom jeziki. Redki so bili vučiteli, šteri so ščista obvladali slóvenski jezik. Prvi vodja Slovenske osnovne šole v Soboti, je bio g. Janez Preininger. Zméčav je bilo v začétki jako dosta, s šterimi se je morao vojüvati. Šola je bila v jako slabom stani, Z rednim včenjom se je ešče ne moglo začeti ar je bila šola potrebna Vnogi popravil. V zadnji trej letaj pred našov državov je bilo v šoli vojaštvo. Gda so se najvažnejši Popravki zvršili, se je v leti 1920 šola razširila iz trirazrednice v petrazrednico. Dnes je pa šestrazrednica. Stroški za prva popravila so znašali 42 jezéro koron štero šumo je včasi v začetki dala Jugoslovanska držáva. Včasi po tistom kak se je šola ustanovila, se je videlo, da je ta Šolska zidina v vsej pogledaj premala za vso šoloobvezno deco. Ešče bole se pa to čüti dnes. Po štatistiki mamo zdaj 463 dece, šteri se ločijo po veri etak: 342 katoličanov, 112 evan- geličanov, 7 izraelitov, 1 pravoslavni i eden brez vere. V prvom razredi je nájveč dece 128 'namreč. najmenje pa v petom s 39 učenci. Zanimivo je tüdi, da zavolo pomenjkanja prostorov okoli 40 ciganske decé nemre hoditi v šolo. Zdaj vči na šoli 12 vučitelski moči, od tej 5 vučitelov, medtemi je šteti tüdi katoličanski katehet, i 7 vučitelic, med temi je šteta tüdi vučitelca za ženska ročna dela. Evangeličanski i izraelitski verenavuk včita kak honorarniva nastavlenca gg. senjor i rabin. Potrebni uspehi se lehko dosežejo samo z najvekšimi šivalni od strani vučitelstva. Zavolo tej razmer majo deca nižiše skupine v zimskom časi samo 3 vöre včenjá na dén. Ta Šolska zidina pa, nej samo, da je pretesna za tak velko število decé nego tüdi iz zdravstvenega — higijeničnega stališča nikak ne odgovarja svojemi nameni. Posebno ešče po povodni je ta Šolska zidina takša, da bi jo morali naravnost zapreti. Popráva, štero je po povodni zvršila držáva, je nej prinesla nikšega zbogšanja. Ešče dnes sega vlaga po sobaj bole eden meter visiko. Omet odpada, iz sten pa ide poseben zdüj kak v kakšoj temnici. Pomislimo, da je v peti sobaj deset oddelkov i, da má v toj šolskoj zidini po večeraj ešče Obrtna šola svoje včenjé, zato je nikak nej predrzna naša trditev, da so tej šolski Prostori za zdravje našoj deci naravnost pogübni. Da se pa zbogša té nezno- sen položaj, je potrebna v prvom rédi nova Šolska zidina, štera bo zadostna za sobočke razmere, Obenem bo pa tüdi odgovárjala dnéšnjimi šolskim zahtevam. Zdajšnjo šolo tak popraviti, da bi odgovarjala našim potrebam, je skoro ščista nemogoče. V novom šolskom proračuni nega za novo šolo od Strani države nikše šume postavlene. Ravno pitanje šolstva i posebno ešče osnovne šole, je v Soboti tak žaréče, da je potrebno tű v nájkračišem časi nujno nekaj začnoti i se k tomi pitanji ešče povrnémo. Kak náj pišemo v Novine? Dostakrát bi radi naši lüdje poslali kaj spomina vrednoga iz svojega kraja v Novine, pa ne vejo kak bi to napravili. Záto Povemo vsem našim prijatelom i čtevcom, da uredništvo dráge vole sprejme vse dopise, samo paziti morajo na eto: 1. Vsakši dopis, šteroga nam pošlete, náj bo podpisani z imenom tistoga, šteri je pisao i tüdi kráj mora biti omenjeni, Odked je dopis poslani. Na nepodpisana pisma uredništvo nigdar ne odgovarja i je tüdi v Novine nesmi dati. Iména pa urednik nikomi ne povej, zato njemi lehko vsakši vse napiše ka samo Ščé, Samo či što sam ščé, da se objavi dopis v Novinaj tüdi ž njegovim iménom, te se to zgodi, ovak nej, 2. Za dopise ne trbej nikaj pláčati. Plača sé sámo za ogláse, či što má kaj k odaji, ali či što ščé kaj küpiti i podobno. 3. Ka pa náj vse napišem za Novine? Vse ka se je kaj zgodilo v tistom kráji vážnoga, veséloga ali žalostnoga ali pa, ka bi vse potrebno bilo za tisti kráj. Či se je gde kaj zgodilo, naj se včasi pošle Novinam i napiše tüdi vsigdár dén i mesec gda se je tisto zgodilo. 4. Pravilno bi bilo, da je vsakši dopis napisani s téntov i samo na ednoj Stráni papira. Nego naš urednik sprime tüdi vsakše, kakše štéč pismo, od naši dobri, prosti lüdi, samo náj je razločno pisano i podpisano, 5. Od dopisov pa ne pride vsigdár vse v Novine. Dostakrat urednik kaj popravi ali pa malo inači napiše, včási je pa zadosta da za kakši dogodek Zvedi samo urednik i ga ne dá v Novine. Záto, ka on velko odgovornost nosi za vse ka je v Novinaj napisano. Tak náj samo kem več naši čtevcov i prijatelov piše kaj od svojega kraja uredniki Novin, da bo med obojima obstojala tesna prijatelska pa zavüpna zvéza i se bomo v Novinaj dosta bole razmili. Politično grožanje v Belgradi Zakon za izednačenje dače, šteroga je predložila parlamenti dozdajšnja vláda, v šteroj je bila tüdi naša Stranka, je bio sprejeti skoro z dve tretinskov večinov. Pa či tüdi je vláda pri tom glasanji dobila tak lepo večino, je ministrski predsednik Vukičevič dao 8. februara krali v roke demisijo ali odstop cele vláde. To pa záto, naj bi se politični položaj razčisto da bi tak nova vlada lehko v bodoče mirno delala. Pisali smo že v zadnjoj številki naši Novin, da je Davidovič zahtevao od svoji demokratski ministrov, šteri so tüdi bili zastopani v toj vladi, náj izstopijo iz vláde. Tej ministri so bogali predsednika svoje Stranke i so sporočili kráti, da odložijo svoja ministrska mesta. Krao je pa toga nej sprijao. Ár pa má vláda brez demokratov, to je samo radikali, naša stranka, Spahova stranka i nemška stranka samo pár glasov večine, i bi jo lehko zdrüžena opozicija Radičovi, Pribičevičovi i nazádnje ešče Davidovičoví poslancov gda štéč vrgla, či bi naši poslanci ne bili vsigdár vsi zbráni v Belgrádi, zato je ministrski predsednik dao ostavko cele vlade. Krao je ostavko vláde sprijao pa je včási dao mandat, to je pravico, da v njegovom imeni sestavi novo vládo, nazáj Staromi ministrskomi predsedniki Vukičevič. Vukičevič je dobo mandat, da sestavi takzvane koncentracijsko vládo. To je takša vláda, v šteroj bi náj bile zastopane vse vékše stranke ali pa konči nájvékše stranka od vsej trej narodov Srbov, Hrvatov i Slovencov. V to vlado bi prišli od Srbov radikali, od Hrvatov radičovci, od Slovencov pa naša Stranka. Nego gda Se je Vukičevič šteo razgovarjati z Radičom, či bi stopo v vlado, je Radič povedao da sam nemro stopiti v vládo nego vküp s Pribičevičom s šterim sta sklenila takzváno kmečko demokratsko koalicije. Predsednik vlade Vukičevič je šou na to k dr. Korošci s šterim Sta mela dugši razgovor, po- tom pa je vrno králi nazáj mandát za sestavlanje vlade. Po parlamentarni pravilaj je potom mandat dobo Radič, kak predsednik drüge nájvékše Stranke za radikali. Radiča je v njegovom živlenji zdaj ob prvim doletela tá čási, da je dobo od krála mandát za sestavlanje vláde. Záto je od vesélja pravzaprav nej znao ka náj včinij. Že Si je vse zračunao kak bo on ministrski predsednik, štera ministrska mesta dá svojim lüdem i tak dale. Takša ministrstva, kak finančno, poledelsko, gozdno, i tak dale, gde se dá vnogo zaslüžiti, je stavo vse za svoje lüdi, Nego na konci se njemi je pa zgodila nesreča, da so ž njim ne šteli iti ne radikali, ne naša stranka pa tüdi Vnogi od Davidovičo-vi demokratov nej. Tak so spla-vali vsi njegovi računi po vodi, koncentracijsko vlade je nej mogao Sestaviti i Se je vrno nazáj k králj. Radič je zgübo mandat. Kak že vse Radičovo delo zgléda nikan dečinsko, tak se je tüdi pri toj priliki, gda je Radič dobo ob prvim mandat za sestavijo vlade, zgodilo nikaj takšega, da se je celi Belgrad smejao z Radiča. Radič je namreč po tistom, gda se njemi je nej posrečilo sestaviti vlade, šou k králi i njemi je vse razložo, ka je do zdaj včino. Krao ga je pazlivo poslüšao, nato se njemi je zahvalo i njemi pravo, da zdaj lehko odide. Radič je odišao, nej je pa znao, či zdaj ešče má mandát za sestavlanje vlade ali nej. Zato so se začnoli z Pribičevičom i drugimi voditeli dozdajšnje opozicije razgovarjati, či Radič ešče izdak má mandat ali nej. Krála so nej vüpali iti pitat, dukeč so samo ednok nej zvedeli, da je mandat dobo dr. Perič, predsednik narodne skupščine. Na priporačanje ministrskoga predsednika Vukíčevíča je dobo mandat za Sestavo koncentracijske vlade radikal dr. Perič. Ár sta Radič i Pribičevič gučala, da bi Šla v koncentracijsko vlado nego samo tak, či sestavi vládo drüga oseba kak rávno Vukičevič. Dr. Perič se je začno po parlamentarni pravilaj razgovarjati z Radičom, nego on je zahtevao za svoje lüdi sploj vso oblast v državi. Tak je tüdi dr. Perič sprevido, da so Radič i njegova drüžba nej takši lüdjé, s šterimi bi se lehko kaj pametnoga porazgovorili, záto je vrno mandat krali nazáj i njemi je razložo, da je s temi lüdmi sestaviti koncentracijsko vlado nemogoče. Potom je pa krao znova dao mandat Vukičeviči, náj sestavi delavno vlado z zadostnov večinov. Vukičevič má na svojoj stráni vse radikale, našo stranko, Spahovo stranko, Nemce, to je vsega vküp 150 poslancov ali par glasov več kak je potrebno za vlado. Začno se je pa pogajati ešče z Davidovičovimi demokrati, šteri so njemi stavili svoje pogoje. S temi bi pristopilo k vladi ešče 61 poslancov. Horvatje bi na té način ne bili posebno zastopani v vládi, ár je nájvékše hrvacka sránka rávno Radičova, to so pa lüdjé, s šterimi se teško kaj pametnoga dela. Nego Radič sam bi vseeno rad prišeo s svojov strankov v vlado. Boji pa se toga Pribičevič, pa tüdi Davidovič. Záto so Radiča tej lüdjé lepo posleli v Zagreb te, gda je Vukičevič znova dobo mandat za seatávo vláde. To pa záto, da si Radič ja ne bi mogao kaj premisliti, i bi stopo z Vukičevičom i z nami v vládo, Pribičevič i Davidovič bi pa na té način na cedili ostala ! 2, NOVINE 19. februara 1928. 14 milijard posojila. Kak je dozdajšnje vláda, v šteroj je bila zastopano tüdi naša stranka, dobro ravnala z državov i kelko je naša držáva že pridobila na vrednoči pred drügimi državami, se vidi s toga, da je naš finančni minister Markovič z najmočnejšimi angleškim i amerikanskimi bankami skleno pogodbo, po šteroj dobi naša držáva 50 milijonov angleški funtov posojila ali v naši penezaj skoro 14 milirard dinarov. Zakaj pa najimle držáva posojilo ? Jeli to z znaménje, da je siromaška ? Ne. Skoro vse vékše države v Europi so si spravili po bojni jako velka posojila. Sploj države, či je nej trdna i bogata, ne dobi nikšega posojila. Samo tistoj državi dájo drüge države velka posojila, od štere znájo da má bodočnost i, da bi posojilo tüdi lehko vrnila. Posojila pa držáva ne jemle na takši način kak privatni lüdje. Država vzeme velko posojilo i njoj nej trbej tisto vrnoti v nikelko letaj, nego v ménši šumaj plačüje tisto 50 ali pa ešče več let. Tak má na priliko naša držáva zdaj v začetki vnožino potrebčin, ka bi nas preveč koštalo, či bi morali vse mi zdaj naednok plačati. Zdaj se njoj je pa posrečilo dobiti ogromno posojilo, s šterimi si zozida železnice, ceste, mostove, fabrike, šole i tak dale, stroški do pa lepo razdeljeni na dugo vrsto let, tak da bodo ešče tisti, šteri pridejo za nami i šteri bodo že vživali dobrote toga posojila, tüdi nosili nikelko tej bremen. Mi Želemo samo, náj bi bila naša krajína, štero tüdi kole vnožina najvékši potrebščin v pravičnoj meri vdeležeua dobrot toga posojila. NEDELA. (3. predpepelnična). V tisti časaj, vzeo je Jezuš seov dvanajst vučenikov i njim je pravo: „Glejte, idemo gori v Jeruzalem, i spuni se vse, ka je pisano po prorokaj od Sina človekovega. Odani bo namreč nevernikom, zasramüvani, bičüvani i poplüvani; i gda bo zbičüvani, ga vmorijo i trétji den stane od mrtvi." I oni so toga nikaj nej razmeli; ta reč je bila skrita pred njimi i nej so razmili, ka je bilo povedano. Zgodilo se je pa, gda se je približavao Jerihi, da je niki slepi sedo kre poti i proso mele dáre. I gda je čüo vnožino iti mimo, pitao je, ka bi to bilo. Povedali so njemi pa, da ide mimo Jezuš Nazerenski. I kričao je govoréči: ,,Jezuš, sin Davidov, smiluj se meni!" I tisti, šteri so ili naprej so ga karali, naj muči. On je pa ešče bole kričao: ,,Sin Davidov, smiluj se meni !“ I Jezuš je stano i velo ga je k sebi popelati. I gda se je približao, ga je pitao govoréči: ,,Ka ščeš naj ti včinim ?“ On pa je pravo: Gospodne, da bi vido. Jezuš njemi právi Pregledni ! Tvoja vera je tebé zdravoga včinila, i preci je spregledne i nasledüvao je njega zvišávajoč Bogá. I vse lüdstvo, gda je to vidlo, je davalo hválo Bogi. Navuk: Vera odpre oči düši, da razmi skrivnosti Kralestva božega. Po Iv. CANKARI: Mater je zatájo. Toplo je bilo i sneg se je topio po strehaj kapalo je doli i kaple so se lesketale v sunci. Po cestaj so hodili lepo oblečeni varaški lüdje. Mati je prišla prerano pred šolo. Na velkom prostori je bilo ešče vse mirno; okna visike zidine so bliščala i včasi se je čüo glas vučitela, šteri je gučao v šoli z reskim i zvenečim glasom. Od daleč je prišla mati, iz vési je prišla, dobre štiri vöre od váraša. Njéni Črevli — moški črevli, šteri so ségali do kolen — so bili vse blatni; tüdi janka je bila oškroplena, šörka, kméčka janka z zelenimi rožami. V pravoj roki je mela mati marelo pa velko cülo, v šteroj je prinesla nove srakice i nove črevle za Jožeka; v levoj roki pa je držala velki robec, na njem vozeo i tü je bila sharnjena korona, štero je prinesla za Jožeka. Mati je bila trüdna pa lačna; nej si je küpila zajtra nikaj krüja záto náj bi ostala korona cela. Nogé so jo bolele i kašlala je; njéni obráz je bio sühi, globoke jame so bile na lici. Hodila je pred šolov počasi gori i doli i glédala je na okna, štera so bliš-čala, kak da bi bila pozlačena. V šoli je zazvonilo; zvonilo je dugo, na to je pa gratalo šümenje i rogatanje. Iz velki dvér se je sipalo vse puno dijakov; najprle tisti máli iz nižiši razredov — kričali so i se naganjali pred šolov; za njimi vékši dijaki — stopali so bole resno pa visiko. Prišao je tüdi Jožek med trumov veseli tovarišov. Zagledno je mater — zelenorožasto kmečko janko, visike blatne črevle, rdečo robačo, na glávi pisani robec, zvezan za zátanik pa velko cülo i naopačno marelo. »Nej je to tvoja mati ?” ga je pitao tovariš. „To je nej moja mati!” je odgovoro Jožek. Sram ga je bilo zelenorožaste janke, visiki črevlov, rdéče robače, robca, marele i velke cüle. V toj velkoj cüli so bile njegove nove srakice, štere je šivala mati v noči i so kapale njéne skuzé na njé. Skrio se je med trumov dijakov i je šou mimo. Mati pa je stala i glédala s skrbnimi očmi. Naskori je šümenje henjalo, samo pomali so prihajali ešče dijaki iz šole; nato je pa zazvonilo i je bilo vse pálig tiho. Že se je mati genola, da bi šla na Jožokovo stanovanje i bi ga tam počakala. Gda je napravila nikelko stopajov, se je spomnila, da se je mogoče kaj zamüdo v šoli i se je povrnola pa čakala. Nogé so jo bolele; naslonila se je na zid, pa glédala gori na okne, štera so bliščala v sunci; čakala je do poudnéva. Poudné, je zazvonilo v šoli, pa tüdi vönej je zazvonilo; od vsej stráni so se oglasili opoudnešnji zvonovje. Zašümelo je pálig i iz šole so se sipale goste trume. Mati je prišla bliže, ščista blüzi k velkim dveram i je iskala Jožeka. Nej ga bilo. Vse je palig mirno gratalo; prihajali so samo vučitelje, bradati, resni i so pogledovali na njo. Zaskrbelo jo jo v srci; prestrašila se je i prišlo ji je na miseo, da leži mogoče jako betežen domá i da jo čáka, da zové svojo mater. Paščila se je na stanovanje i noge so njoj trepetala. Jožek je bio doma; sedo je za stolom i je meo knjiga pred seov. Gda je odprla dveri, je včasi stano i ji je prišao proti. »Gda si prišao?« »Ob edenajsti.« „Ka, pa si me nej vido, gda sam te čakala?“ „Nej sam vas vido !“ je odgovoro Jožek. Po poudné sta šla po vároši po lepoj cesti. Vse hiše na pravom kraji so so svetešnje svetile; svetle kaple so kapale od žlebov i so vesélo kukle na kamnita tla. Jožek je sprevajao mater, gda se je vračala proti domi. Naslono se je tesno k njoj i jo je držao za roko. Pri srci njemi je bilo, da bi se skrio i zjokao na glás. Srečavali so ga tovariši; i tüdi tisti tovariš ga je sréčao, šteri ga je pitao pred šolov: „Nej je to tvoja mati ?“ Jožeka je več nej bilo sram; zakričao bi na glás: „Glejte, to je moja mati !“ Hodo je poleg matere; na njegovoj düši pa je ležao grej, šteri ga težo, da so bile njegove noge trüdne pa žmetne. Odzvüna váraša sta se poslovila. Jožek je nameno, da poklekne, skrije glavo v njéni obleč: „Mati, zatajo sam vas !“ Nego nej je poklekno. Gda je bila mati že daleč, je zakričao za njov; „Mati !“ Mati se je obrnola: „Z Bogom, mati !“ je zakričao i tak sta se ločila. Ozdaleč je ešče vido, kak je hodila mati pomali po blatnoj cesti; njéno telo je bilo skrčeno, kak da bi nosila na ramaj velko breme. Jožek je šou domou, seo se je v kot poleg velke cule, štero je prinesla mati, pokrio si je obraz z rokami i je bridko zajokao. Znameniti dnévi Šéstoga februara pred šestimi leti so bili zvoljeni za rimskoga pápo zdajšnji svéti oča Pius XI. 8. februara pred 79 leti je mro najvékši slovenski pesnik Francé Prešéren od šteroga smo v preminočem leti že tüdi na kraci pisali. Pred 1059 leti, 14. februára je pa mro v Rimi naš velki apoštol sveti Ciril, šteri je s svojim bratom Metodom misijonaro po našoj krajini i šterima je dao naš domači Vojvoda Kocel 50 slovenski dečkov, da sta ji navčila i posvetila za dühovnike. 15. februara pred 355 leti je pa bio na strašen način vmorjeni v Zagrebi kméčki krao Matija Gubec. Kmetje so se pod njegovim vodstvom vzdignoli proti velikášom šterim so morali čiduže več krivične dače i težákov dávati, nego bili so od grofovski vojakov premagani. Da bi se takši punt nej več zgodo, so pred velkov vnožinov lüdi posadili Gubca na žaréči železen tron, njemi dáli žaréčo Železno korono na glávo i tak je v grozni otokaj ves ožgáni zapüsto té svet. Nego lüdstvo si je dobro zapomnilo, na kakši način je bio koronüvani prvi kméčki krao. Slovenska Krajina. — Cankova. Preminoči četrtek pétek i soboto se je vršo pri nas kmetijski tečaj. Predavali so gg. ekonom Vojsk, živinozdr. Šerbec, nadučitelj Antauer i zdravnik iz Gornje Lendava dr. Gregorc. Tečaj je bio od domačega lüdstva jako dobro obiskani i se zahvaljüjemo vsem gospodom za njüv trüd. — Dnešnja številka ma priloge Tvornice kmetijski strojov v Sobotica na Moravskom, reprezentsnca za SHS. v Maribori, Dr. K. Verstovškova 4. Ta tvornica izdelavle prvovrstne parne lokomobile (peči) parne i motorne mlatilnice, preše, elevatore za slamo i tak dale. — Vučagomila. Pri nas si je 10. toga meseca vzeo živlenje Hak Andrej. Prišlo njemi je tak, da jo bio včasi nikelko omejene pameti i gotovo njemi je to tüdi te den tak prišlo, ar se je brez vsakšega pravoga vzroka zapro v hišo i za tram obeso. Naj njemi bo dober Bog smileni. — Cankovska pošta. Či damo ▼ Cankovi pismo na pošta za Pertočo, štera vés je edno vöro oddaljene cd nás, jo dobijo tam rávno za tri dni. To pa záto, ár ide od nas pismo v Soboto, tű odnet lekar v Mačkovce, nato pa v Gornjo Lendavo i. tak komaj prek Sv. Jürja v Pertoče Kak krvavo je potrebna za naš kráj že ednok poštena automobilska poštna zvéza mislimo, da nam ne trbej znova razlagati. — Bogojina. Preminoči pétek, 10. februara so mrli pri nas Smej Jürij, eden zmed najbole Poštüvani i najstarejši moški v naš ij vesi. Dober Bog náj njim dá nebeski mér. — Gornja Lendava. V nedelo, 26. toga meseca se vrsi pri nas shod Slovenske lüdske stranke i občnem občni zbor krajevne organizacije náše stranke. — Ižekovci. V tork, 28, toga meseca se vrši pri nas političen tečaj za dečke i moške. — Markišavci. Skoro po celoj našoj krajini so se zvršile občinske vö- litvi, samo v našoj občini so bile preložene na 26. februar 1928. Za volo premáloga sporazumlenja v našoj občini, štera má komaj 42 hišni številk, se vodi velki Volilni boj. Postavlene so 4 liste. Dvej radikalni i dve naše Slovenske lüdske stranke. Mi ščémo postaviti nazaj svojega stároga poštenoga i delavnoga župana i s tem v občino réd, pravičnost i lübézen brez razlike vere i staleža. 19. februara 1928. NOVINE 3. — Zlehka zaslüžili, koristno delati moremo samo s popunoma zdravimi rokami i nogami. Uporne bolečine pa, Štere se spravijo v naše kotrige i členke i v njij trgajo i vlečejo, smicajo i nas mučijo, so velke zapreke razvijanji. Kelko blagotvornosti nam da v takši teški časaj ribanje i mazanje s Fellerovim pravim lepo dišéčim Elsafluidom, šteri že več tresti let čuva od bolečin i kak kosmetikum ti pridobiva vsigdar nove prijatele. V zvünešnjoj i notranjoj porábi dobro dela tüdi pri reumatizmi, glavoboli i bolečinaj zob. V apotekaj i trgovinaj košta eden pokusni glažkec 6 din, dvojni 9 din, specialna kantica 26 din, po pošti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kantici 62 din, pri apotekari EUGEN V. FELLER v Stubici Donji, Centrale 146. Hrvatska. — Beltinci. Političen tečaj za dečke i moške se vrši tű v sredo, 20. febr. — Turnišči. V nedelo, 19. feb. se vrši shod krajevne organizacije SLS. pri nas v občinskoj biži i to popoldnévi ob 1. vöri. Pridite za gotovo vsi naši somišleniki posebno tüdi naši dečki. Dnevni red je poročilo predsednika od delovanja stranke, poročilo tajnika i i poročilo oblastnoga poslanca g. Litropa. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno Želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti, toaletni predmeti ali ovak prikladna reči, instrurnenti za motiko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenae mi v velkom ceniki, šteroga dobit-brezpláčno, či pošlete svoj atres svetovnoj zalogi H. Suthner Ljubljana, št. 945. — Zavolo naši gošč pride v tork, dne 21. toga meseca ob 9 vöri v Dobrovnik oblastni šumarski referent iz Maribora, i srbski šumarski referent iz M. Sobote da čüjeta vse pritožbe zavolo sekanja gošč v lendavskem okraji. Vsakši šteri ma kakšo pritožbo, ali pa želej kakši pojasnil náj pride té den v Dobrovnik. — Petanjci i regulacije Müre. Voda Müra je po večkratnoj povodni strgala velki tao büra v Srednji Petanjci, tak, da zdaj ob vsakšoj malo vékšoj povodnji tečé voda v Zaton, šteri je včasi poleg büra. Ta voda pa tečé na to po travnikaj občin Petanjci, Tišina, Tropovci, Gradišče, Murski Črnci i Krog. Ta voda nam vniči krmo pa pašo, ob vekšoj povodnji pa tüdi silje i nam trga travnike i goščé. Té bür je pa že strašno potreben popravila, i či se v kratkom časi ne popravi, zna voda Ščista predreti i dobi Müra novo Strügo. V toj zadevi smo že večkrat prosili za pomoč i zdaj je od strani države zagvüšati vekša vsota za regulacijo Müre, prosimo pa samo, da bi se ta regulacijska dela začnola opravlati tüdi kem prlé pri našoj občini. Ka nam bo pomagalo, či se bo začnola Müra lepo regulirati od zgora navzdol, med tem časom pa pri nas nezmerno škodo napravi. — Orlovski odsek v Žižkih vljudno vabi vse svoje prijatele, dob- rotnika in znance na lepo igro „Pod obrambov Blažene Device Marije", štera se bo vršila na fanščekovo nedelo in na fanšček v Drüštveni dvorani v Žižkih. Igra se začne vseli ob 3 popoldnevi. Zato ka je igra jako lepa in je spisana v domačem jeziki, igralci so pa kak najbole pripravleni, se priporoča vsem, šteri ščejo kaj lepoga i hasnovitoga viditi, da se je udeležijo v čim vekšem števili. Bog živi ! — Odbor. — Šole brez drv. Iz veči mest sobočkoga okraja smo zvedeli, da šole nemajo zadosta drv. Pravijo, da so dobili letos komaj za polovico penez za drva kak drüga leta. V ništerni krajaj se je pa pá naročilo šolam, náj si naküpijo različne predmete, ka so upravitelj šol tüdi včinoli, nego penez so pa sledkar za tisto nindri nej dobili. Murska Sobota. — Naša bolnišnica i dr. Škrilec. Čüli smo, da dobi naša bolnišnica od oblastne skupščine mariborske potreben kredit za röntgen aparat. Nikelko je v té namen lekaj že dano, drügo je pa tűdi zagotovleno, da dobimo. Da s tém naša bolnišnica vnogo pridobi, je razumijo, Povemo pa, da je to bolnišnici tüdi krvávo potrebno, i da to tüdi zaslüži da dobi té aparát. Našo bolnišnico je zozidao sobočki okraj s pomočjov dugoročnoga posojila od strani županije i države. Dugo časa je slüžila predvsem samo v pomoč sobočkom! okráji, či tüdi so že vozili betežnike v bližni radgonjski špitao. Zdaj pa, gda je Radgonja odpadnola od naše države slüži ta bolnišnica ne samo celoj našoj okroglini, nego ešče prek Müre ji pride vnogo k njoj iskat pomoči v svojoj bolezni. Tak je naša bolnišnica svoj delokrog jako razširila, nej se je pa tüdi sama tomi primérao povékšala i modernizirala. Do zdaj je bila naša bolnišnica na dobrom glási. Vodi jo že od vsega začetka dr. Škrilec odličen Zdravnik i svoječasno pomožni profesor na peštanskom vseučilišči. Ravno po njem je dobila ta bolnišnica dober glas, tak gledé zdravniške pomoči, kak gledé uprave. Zanimivo je, da se je naša bolnišnica od vsega začetka sáma vzdržavala i je poplačila vse dugé, ka je tüdi predvsem zaslüženje dr. Škríleca. Želimo zdaj samo, da od vsej strani dobro sprevidijo pomen i naloge naše bolnišnice de se kem prlé razširi i da dobi tüdi bole primerno mesto kak rávno pri železnici i ob najbole prometni ulicaj, gde morajo betežniki poslüšati ropot različni vozil i požirati práj, Šteri se vali proti oknam bolnišnice. Domača politika. Davčni zakon sprejeti. Po deseti letaj smo se hvala Bogi včakali da je rávno tista vláda, v šteroj je bila zastopana naša stránka, pripravila i sprejela zákon, s šterimi se bremena plačüvanja dače razdelijo na vso državo ednako. Davčni zakon je sprejeti skoro tak, kak smo ga mi že prinesli v Novinaj. Samo tü pa tam se je ešče nikelko spremenilo na bogše. Tak se na priliko dopolnila davek ne plačüje, či je čisti katasterski donos nej vekši od 1000 dinarov. Na té način so posebno siromaškejši lüdjé jako očuvani od Prevelke dače- Pri nas na priliko pri naši mali grün-tecaj bomo po novom zakoni nikak komaj polovico dače plačüvali kak do zdaj. Té zakon stopi že letos v valavo, nego ne vse naednok. Ništerni deli pridejo že mogoče aprila meseca na réd, drügi pa sledkar. Svetovna politika. — Prijatelstvo med Austrijov i Češkov se je v zadnjem časi začnolo razvijati čiduže v vékšoj meri. Austrijski kancler dr. Seipel je té dni obiskao tüdi Prágo, da bi tak pripravo tla za kem tesnejše Prijatelsko zdrüženje. Za nás, ki s čehi že itak v najvekšem prijatelstvi živimo, je to samo dobro ar se tak dela tüdi med nami i Austrijov dobro prijatelstvo. To pa kakpa nede povoli ne Italiji pa nej Vogrskoj ar s tem naša držáva samo močnejša gračüje. Prošnja. Jako veselo dejstvo je to, ka naši lüdje, posebno pa mladina, tak radi čtejo dobre knige. Od vseh krajov hodijo lüdje v Martinišče prosit (knige na posodo. Ka mamo to radi posodimo nego malo mamo. Zato prosimo vse tiste, posebno veleč, gospode duhovnike, šteri majo kakšešté knige pa so jim doma samo napoti, naj je pošlejo nam. Mi si je lepo zvežemo pa tak povekšamo dijaško knjižnico. Dari na Martinišče. Veleč g. Veren iz Betlehema 10 dolarov, Ropoša J. v lendavskih goricah nabrao 50. l. vina za sv. meše, na gostüvanji pri Ozvatič Leopoldi z Vančavesi i Titan M. s Kroga nabrano 84 din, pri Meolic — Krefti Krog Sneha dala torto, štera se je odala za 102 din. Na obojem gostüvanji je nabiranje priporočao Pr. Titan s Kroga, Štefan Vagner Sr. Bistrica 25 din, Mohorjani pri sv. Križi 100, poslali g. dekan Weixl. Vsem Bog plati. Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Baligač Roza, Žižki. Dobili v vašem velikom siromaštvi 200 Din. podpore. Sobočan Matjaš i Kohek Matjaš, Sr. Bistrica. Vama tüdi vsakomi dano 200 Din. Občina Bogojina. Na vašo prošnjo zavolo otvoritve pošto mi je ministerstvo pod br. 3524 od 24. jan. naznanilo, da pošte nemorete dobiti, ar je delavnih edinic komaj 2831 bilo v preminočem leti, to je pa premalo za dovoljenje pogodbene pošte: Več paketov, peneznih pošiljatev mora, biti te se edinice povekšajo. Dobro bi pa bilo da vse tiste občine dajo izjavo, štere ščejo biti pod novo pošto i vse naj priložijo, keliko delavnih edinic majo pri svojoj pošti, na te način hitro pridete do pošte. I. B. Križevci. Pismo šlo. L. Pock, Hraščica. Odposlana pritožba od ministerstva velikomi župani. Zavolo agrarne zemlje pa pridite k meni, da Vam povem, ka so mi pravili na ministerstvi. Škafar Ivan, Odranci, 261. Prošnja izročena. Z Lendave od glavarstva more dobiti še ministerstvo poročilo, pa te bo dana prošena podpora. Smej Štefan, Beltinci; Rengeo Štefan, Melinci; Kavaš Katá, Odranci; Horvat Ivan, Črensovci. Prošnje šle na oblastni odbor. Proračun oblastne sküpščine je potrjen i je zato kda se krediti odprejo, se prikaže vam tüdi pomoč. Onim, ki majo v poštnoj hranilnici na Vogrskom peneze. Proso sem od g. ministra, naj določi rok za prijavo poštnih hranilnih Vlog, ki jih mamo na Vogrskom i naj odredi, da se te vloge izplačajo potom naših pošt. Od g. ministra sam dobo te odgovor: 1. Naš min. svet je že skleno, da za 4 krone dobi vsaki en dinar, pogodba je že ratificirana Prinas, ne pa še ratificirana na Vogrskom, v Avstriji i na Poljskom. Dela se pa na to, da se i v teh državah kem hitrej odobri pogodba. Oda se pogodba odobri, so da loto časa, da so vlogo lehko zdignejo. Vloge do jo nájveč zamenjavale, to je kolko majo Vogri od nas dobiti, telko naših sobi obdržijo. Ministerstvo nadale prosi vse, naj ne piše níšče po te vloge, ar ne je kesno za izplačilo i prle se ne morejo izplačati, dokeč se ne spunijo pogoji, štore smo više našteti Martinišče. Zavolo posüšenih vretin je ministerstvo moglo samo 1500 Din. podpore podeliti. Š. Sestre, Dolnja Lendava* Pismo šlo. Delavci v Nemčijo. Od svoje strani sam izročo sledeče zahteve: 1) plačati se mora v zlatih markaj, da ne pride do neprijetnosti, kak jo zadnjič bilo, gda je naglo spadnola marka i so delavci brezplačno delali; 2) če za zrnje delajo, morajo delodajalci v našoj državi küpiti pogojeno zrnje i je spraviti na svojo stroško do postaj D. Lendava i M. Sobota (v pogodbi se natenko mora določiti postaja); 3) paler mora dati garancije, da bo pogodbo držao; 4) pogodbo sme sklepati samo potom posredovalnice za delo v Soboti; 5) ne sme biti paler, ki je delavce znoro (najmre kak se je to zadnjič zgodilo); 6) za dühovno pastirstvo delavcov se mora poskrbeti. — Če med tem Časom prido kakše zahteve od strani delavcov ali posredovalnice, te tüdi izročim. Do 9. febr. nesam nikaj dobo. Bogojina — Županstvo. Od pošte više vse povedano. Od sejmov pa dobite podatke od velikoga župana, prosite uradno. Ministerstvo samo prizive rešava. Ütroša Jožef i tovariši, Srednja Bistrica. Proti odločbi agr. direkcije se morate pritožili na ministerstvo. Poglednite v odloki, kak je rok določen. Meni so pravili iz okr, agr. urada, da so tisti dobili travnike i cilo več, kak so njive zgübili zavolo fundušov. Ste vi tüdi dobili ? Javite se kak kotriga agr. zadruge pri toj i to bo stvar preiskala. Pri reviziji tüdi povejte gor po pravici, če što ma več zemlje kak njemi ide i se vam mora dati. Ka što má zemljé pa pokaže kataster. Toga si Spravite v vsako občino pa bo red. Mali oglasi. Lepa, suha bukova drva in premog za kuriti se dobi po niski ceni pri V. BRATINI, trg. v Križevci prí Ljutomeru. 4. NOVINE 19. februara 1928. Penezi: Ameriški dolar 56,75 Din., Čehoslovenska krona 1,68 Din., Austrijski šilink 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13,53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2,23 Din., Švicarski frank 10,93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Českoslovaška republika se pripravla. da postavi svoje penezno gospodárstvo na zlato valuto. Kak se bo zvao novi češki penez ešče nevejo, mislijo, náj bi ze zvao lev, ali Sokol ar iména „krona“ več neščejo meti. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 220—245 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Cena domače pšenice je v zadnjem časi nikelko poskočila, tak da se dobi pri nas že vogrska pšenica falej kak domáča. Z Rumunije pa pride v kratkom časi kukorica, štera bo tüdi vplivala na domače cene. Živina: v Maribori biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12,50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori prasci 7 do 9 tjednov 150—250 Din., prasci 3 do 4 mesece 300—400 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12,50 Din., mrtva vaga kg. 19 do 18 Din. Belice: ne velko 1 do 1,25 D., na placi 1.25 do 1,50 Din. Zavolo toploče je cena belicam nikelko spadnoln i zna v kratkom ešče niže spadnoli. Mleko: na velko 1,25 do 2 D., na placi 2,50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 240 do 430 Din., vidre 600 do 720 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 21 Din., jazbec 50 do 55 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 120 do 170 Din., divje mačke 60 do 70 Din. Cene kožam so od lanskoga leta jako poskočile. Za odájo sprejme kože velesejmska pisarna v Ljubljani, kam se lehko tüdi pošlejo. Senje. Občinski urad v Beltincih naznánja vsem trgovcom in odjemalcom, da se zavolo prestopnoga leta vrši živinsko in kramarsko senje letos dne 25. februarja in ne 24. februarja kak vsakše navdno leto. PETERKA MARTIN župan. AMERIKANCI POZOR! V Dolnji Lendavi v Dolnji ulici je na prodaj lepa zidana hiša, veliki ogradec, 6 plügov prvovrstne zemle z urbarskov pravicov. To malo posestvo bi zadostovalo za edno menšo kmečko drüžino ! Küpci lejko več pozvedijo pri J. KONTLERJU šol. upr. v Turnišču. V hiži je mesta za tri drüžine, ima lepo štalo, hleve, kukuričnjak in velko gümlo za krmo! Cena 2.400 dolarov! UL občni zbor hranilnice in posojilnice v Beltincih r. z. z n. z. se bo vršil dne 23. februarja 1928. ob 2. uri pop. v posojilniški dvorani. SPORED: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega obč- nega zbora. 2.) Poročilo načelstva in nadzor- stva. 3.) Odobritev računskoga zaključ- ka za l. 1927. 4.) Volitev a) načelstva, b) nad- zorstva. 5.) Slučajnosti. Či občni zbor ob določenoj vöri nebi meo potrebne večine, se vrši pol vöre po tistom novi, z navzočnimi člani. Načetstvo. K odaji Žaga širina za prehod stebla je 1.20 m. 1 Valčni stol 400X300 ; 2 zobčastiva povlačilca i drügi različna zobčasti pogoni (za mlinski pogon); 2 noviva cilindra za melo 2000X1000. Poglednoti je i opitati za ceno pri: IVAN K R Ö L L. Segovci pri Apačaj. Z árende. S prvim márcom dámo v najem vékše imanje z živinov in polodelskimi stroji. Posestvo obstoji iz njiv, goric sadovnjaka. Pitati pri MARKONJA GAJŠOVEC p. Križevci pri Ljutomeru. Denarni zavod v Ljutomeru sprejme BLAGAJNIKA event. upokojenega drž. uradnika in SLUGO. Prošnje je poslati na uredništvo naši NOVlN. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mast za obraz i roke „CREME MaJALA“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. Fál in lepe škrinje pa Pohištvo se dobi pri ŠERCER in DRUG MURSKA SOBOTA dr. Czifrakovoj hiži poIeg rimsko kath. cerkve. Prekesno Pa kak bi moglo biti inači či je vöra nika nej vredna! Obvarji se od takše sodba pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno tvornico vör i je zatogavolo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Zepna Vöra št. 100 Anker-Remontoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št. 105 s zaneslivim švicarskim anker strojem garantirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerove vöre z zaščitnov znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör. vör na roko, lancov prstanov ringlov, i vso drügo zlatnino i srebrnino, kak tüdi potrebne darove: priprávni predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno, či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. KOLESA damska in moška popolnoma stara i obrabljena, emajlira in prenovi kot nova. ANTON LUDVIG Ljutomer. Na zalogi ima tudi najboljša nova kolesa po zelo ugodni ceni. Iz boljše hiše sprejme fanta in deklico PETER URSULESKU frizer v Murski Soboti. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v D lnjoj Lendavi. NA PRODAJ je v tešanovskem logu vse féle jeličov les, kakor late za plot, žvinge (štafelni) roženice, lemezi, lestvice, štange za zidarje, rušt gor postavljati, les za hote itd. Oddava se vsaki den v šumi. Več se izve pri IVAN RITUPERJU logari v Tešanovcih. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Zdravo lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svcžost moramo varvati dokeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Kau-kasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kožo gibko i nežno odstrani pojave staranja dela mladost i zdravje. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pege, spokana koža, rdeči nos, piščajci, masni mozolčki i vsefelé falinge kože. II. Fellerova močmi pomada za rast vlasi, štera brani izpadanje vlasi prerano pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlase i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake Elsa-pomade s pakivanjom i poštov 38 dinarov. III. Elsa žájfe zdravja i lepote, Štero so ne samo z dišavami napunjene žájfe, nego majo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ide v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado,... Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerove prave žájfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drüge žájfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to s pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, da pošlete peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko drakše. Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska Podpérajte i čtite »NOVINE!« Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.