, fvr » trm Poštnina plačana v gotovinit Štev. 51. ljublja: a • Vi V Uubljani, dne 15. decembra 1939. Posamezna ftav. Din Leto XV. I u pravništvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 rednlštvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 lihaja vsak ietrtek Ntrofnin« tt tiitaitra: Cetrtleta. I 01«, polletno II Dil, celot« ta« SI Dla; u hw> lemstvs ruta Amertket Četrtletna 12 Olg, polletio 24 Dil, celoletna 48 DI*J Ameriki leti* 1 dolar. — Račun poitae hranllalce, poiraialco T LJabtJaal, št. 10.711. Največ zločinov zakrivi pijanost Zanimivo predavanje sodnika dr. Bajiča o alkoholu in zločinih — Slovensko življenje se vtaplja v alkoholizmu O tem vprašanju bi morali pri nas predavati vsaj vsak mesec enkrat, toda množici, ne le nekaj desetinam ljudi, kakor smo to videli te dni v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer je predaval sodnik g. dr. Bajič pod okriljem društva «Treznosti». Predavatelj je razgalil našo najstrašnejšo narodno rano. V prvem delu pradavanja je govoril o zločinih, ki so navadno izvršeni pod vplivom alkohola, v drugem pa o tem, kako je družba zavarovana pred zločinci pijanci po kazenskem zakoniku. Kakor je predavatelj sam naglasil v uvodu, je snov tako obširna in se da obdelati na toliko in toliko načinov, da je izredno huda naloga v kratkem predavanju izčrpati iz snovi najvažnejše. Alkoholizem je tako tesno zvezan z vsem našim slovenskim življenjem, da nas prav za prav vodi alkohol in piše našo usodo. Predavatelj je dejal, da je najmanj dvem tretjinam zločinov oče alkohol. Pred sodiščem je skoro reden izgovor obtožencev, da so zakrivili zločin zaradi pijanosti. Sodnika kar preseneti, če obtoženec ne reče. da je kaznivo dejanje izvršil v pijanosti. Govornik je tudi trdil, da ima alkoholizem takšen vpliv na naše socialne razmere, da bi zdaj pri nas ne bilo niti prave brezposelnosti, če bi delavstvo v prejšnjih boljših časih ne zapravljalo tako lahkomiselno zaslužka, ker bi se zdaj laliko preživljalo s prihranki. Podpiranje brezposelnih na način, ki je uveden, se mu zdi dobrodelna komedija; prepričan je, da se z denarnimi podporami navajajo ljudje samo v delomrznost in potepinstvo. Na deželi precenjujejo kmečkega fanta po tem, koliko «ga lahko spravi pod kapo in če laliko da za pijačo. Dokazano je, da se dogodi največ zločinov ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, krajevno pa vedno v gostilnah ali njihovi neposredni bližini. Porast zločinov je enak porastu uživanja alkoholnih pijač (vina); zato je največ zločinov jeseni (mošt in ceneno vino). Alkohol sam na sebi ne povzroča zločinov, vzbuja pa divje nagone, ki se pod vplivom alkohola češče povsem sproste. Najbolj redki so politični zločini, ki jim kumuje alkohol. Pač pa so izredno pogosti prestopki, izvršeni v pijanosti, proti državni oblasti. Stražniki na naših cestah so silno privabljivi za naše pijance. Predavatelj je ponovno naglašal, kako ogromen vpliv ima alkoholizem na brezposelnost in da je naše socialno skrbstvo zgrešeno, ker podpira delomrzneže, ki podpore zapijejo. Izredno mnogo je zlikovcev, ki so se pregrešili v pijanosti zoper zakon, iz vrst poklicnih postopačev. Brezposelnim bi naj delili le nakaznice za hrano. Ko je govoril predavatelj o zločinih zoper življenje in telo, izvršenih v pijanosti, je očrtal običajni podeželski gostilniški pretep. £0 do 85 odstotkov telesnih poškodb je izvršenih pod vplivom alkohola v neposredni bližini gostiln. Brez in da ne pozna usmiljenja, ko je govoril o nečloveškem trpljenju slovenskih žen, ki se pokore s pijanci. To trpljenje je tako strašno, da bi morali vsekakor zaščititi žene pred možmi pijanci. Po kazenskem zakoniku niso zaščitene. Če mož poškoduje ženo v pijanosti, ga ne smejo obsoditi, če žena ne dovoli; ako pa privoli, tedaj se mora pripraviti, da se bo mož znesel nad njo ob prvi priliki. Redkejši so požigi v pijanosti, češče pa pijanci ogražajo javni promet; za zadnji prestopek jih sodijo precej strogo v primeri z drugimi prestopki, izvršenimi v pijanosti. Prestopki proti javni nravnosti so zagrešeni navadno skoro vsi pod vplivom alkohola. Kazenski zakonik ne določa kazni za pijance, ki se pregreše v pijanosti z žaljenjem časti. Tatvine, zlasti priložnostne, so v pijanosti zelo pogoste, pogoste so pa tudi tatvi- ne v treznem stanju zaradi alkohola. Mnogi kradejo, da bi se za izkupiček ukradenega blaga napili. Ko je predavatelj omenil še nekaj značilnih primerov zločinov, ki so izvršeni navadno posredno ali neposredno pod vplivom jlkohola, je načel drugi del predavanja. Predavatelju se zdi, da kazenski zakon ni dovolj strog glede alkoholizma ter da v marsičem ni kazenski zakonik, nego oprostilni, saj govori tolikokrat, kako naj se kakšna kazen omili, nikdar pa ne, kako naj se poostri. Naglašal je, da zločinstvo narašča in da pošten del družbe ni več dovolj zavarovan pred njim. Za zločine v pijanosti kazenski zakonik ne predpisuje dovolj strogih kazni. Zato je treba v tem pogledu preosnove v zakonodaji. Družbo jo treba zaščititi, zato pa mora postati odločna zahteva, da se kazni poostre. Predsednik «Treznosti> g.< Horvat se je zahvalil predavatelju za predavanje, ki je ogrelo poslušalce, z željo, da bi vprašanje treznosti bolj zanimalo javnost, da bi Slovenci ne propadli v 50 letih kakor moramo, če bomo zaradi alkohola propadali še v bodoče, kakor smo doslej. O položaju dinarja V torek je bil narodnim poslancem v Beogradu i državni proračun, odnosno proračunski primanj-razdeljen predlog novega državnega proračuna, kljaj, ki ima za posledioo nepovoljno razpolože-Proračunu je priložil minister za finance obširno I nje in ustvarja krizo zaupanja v državne finance, razlago, v kateri obravnava splošne gospodarske razmere, v katerih je bil sestavljen proračun, Novi proračun je po tem predlogu, kakor smo že poročali, znatno znižan. Skupna vsota izdatkov je ocenjena na 10.438 milijonov dinarjev, medtem ko znaša proračun za tekoče leto 11.823 milijonov dinarjev. Novi proračun je torej nižji za okroglo 885 milijonov dinarjev. Uravnovesenje proračuna je bila glavna skrb vlade, kar se je moglo doseči z znižanjem posameznih postavk Finančni minister nato obravnava v podrobnostih posamezne postavke, a v nadaljnjih izvaja njih obrazložuje položaj glavnih gospodarskih panog v državi. Med drugim omenja tudi težave našega denarstva. Posledice težav našega gospodarstva, povzročenih po zmedi med vlagatelji, ni bilo mogoče docela odpraviti. Dviganje vlog se je nadaljevalo in imajo zaradi tega omajani kreditni odnošaji močnejši vpliv na dejanstvenost našega narodnega gospodarstva. Duh varčevanja, ki se je zadnja leta tako lepo razvijal, je brez stvarnega razloga omajan. Varčevanje pa je poleg dela osnovni činitelj blagostanja in glavnice, ki nam je kot mladi državi še vedno primanjkuje. Hranilci so najmočnejši steber gospodarstva. Hranilne vloge pri denarnih zavodih po izkazu Narodne banke še vedno nazadujejo. Obširno razpravlja finančni minister tudi o položaju naše valute. Splošne gospodarske prilike so letos hujše, kakor so bile lansko leto, četudi so težkoče bolj ali manj začasnega značaja. V minulem letu je to vplivalo tudi na naš dinar. Pri ocenjevanju tega vprašanja je treba upoštevati vsa ona gospodarska in finančna dejstva, ki vplivajo na stanje valute: državni pro- račun, smotreno finančno politiko in plačilno obzirno nas je obsodil, češ, da je naš narod sirov bilanco. Najneposredneiši vpliv na valuto ima na drugi strani pa na široko odpira vrata letečim dolgovom in pretiranemu zadolževanju pri banki, ki izdaja bankovce. Mi se vsega tega dobro zavedamo in posvečamo zato največje napore ohra-njenju proračunskega ravnotežja. Uspeh teh naporov je, primanjkljaj iz prejšnjih let 1932./1933. uravnotežen, primanjkljaji iz prejšnjih let pa se od meseca do meseca znižujejo. Naša denarna politika je ostala zdrava. Kovinska podlaga dinarja se leta 1932. ni izpremenila. Skupno kritje vedno presega z zakonom predpisano najnižje stanje in znaša okoli 36 odstotkov. Zaloge čistega zlata so se povečale, tako da zlato kritje že presega po zakonu predpisanih 25 odstotkov in dosega skoro redno 30 odstotkov. Stalnost dinarja je odvisna tudi od plačilne bilance (obračun, po katerem je razvidno, ko- liko smo mi v tekočem prometu proti tujini na dobrem, odnosno zadolženi). Naša plačilna bilanca je bila do Hoovrovega moratorija, ki nam je odvzel reparacijske (vcjnoodškodninske) dajatve, uravnotežena in je bil s te strani dinar docela zavarovan. Z izgubo reparacijskih dohodkov je naša plačilna bilanca občutno prizadeta. Zaradi tega so naše devizne zaloge vedno bolj slabe in je izvrševanje tujih plačil vedno težav-nejše. Ker tudi naš izvoz nj dosegel uvoza, po-kazuje naša plačilna bilanca začasno primanjkljaj. V zvezi s tem je prišlo do kolebanja dinarjevega tečaja najprej v tujini, a pozneje tudi v. državi. K tej izpremembi dinarjevega tečaja so doprinesli tudi gotovi valutnotehnični vzroki. Da bi se omogočil in pospeševal izvoz kmetijskih pridelkov, je vlada pristala na razne olajšave izvoznikom, stavljajoč na ta način na prvo mesto koristi našega gospodarstva in naše trgovinske politike. Te olajšave pa so imele za posledek v denarnem pogledu to, da so se na inozemskem trgu pojavile večje količine tako zvanih svobodnih dinarjev, tako da je bila ponudba večja od zahteve. Zaradi tega je moral tečaj dinarja popustiti. Vlada je takoj storila potrebne odločne ukrepe in je prepričana, da bodo ti ukrepi dovedli do dobrega uspeha, to je do popravka dinarja v tujini. Vse te težkoče so le prehodnega značaja; naš dinar ni v nikaki nevarnosti. Vprašaisfe vnovčenfa letošnjega vina Nade v uspešen izvoz — Vzroki skoka cen na domačem trgu Nedavni skok vinskih cen na domačem trgu ne splošno tolmačil kot posledica zmage Roose-velta pri ameriških volitvah. Čeprav je bilo delno tudi to vzrok za dvig cen, vendar so poglavitni vzroki drugi. Ukinjenje alkoholne za-brane (prohibicije) v Ameriki bi moglo vplivati na cene alkoholnih pijač šele tedaj, kadar bi bilo povsem gotovo, da bi se prohibicija odpravila, in kadar bi se izvedelo, kakšne alkoholne pijače bi dovolili. Sedaj kaže, da se je dovolilo točenje piva le s prav nizko alkoholno stopnjo. Za nas bi imela odprava prohibicije v Ameriki šele postranski pomen, ker naše vino ni imelo tam nikoli izvrstnega tržišča in bi bila odprava važna le zato, ker bi lahko tako porasel uvoz naših vin v nekatere druge evropske države, ki bi vrgle po odpravi prohibicije velike količne svojega blaga v Ameriko in bi potrebovala naša lahka vina za domačo potrebo ali za rezanje svojih težkih vin, Zato se nam zdi, da je za naš izvoz in naše ''vinogradnike mnogo važnejše dejstvo, da je v nekaterih večjih evropskih državah trgatev močno razočarala, zaradi česar se opaža povečano povpraševanje po našem vinu. Ta okolnost je za nas tem važnejša, ker je vinska kriza pri nas še vedno pereče vprašanje in bi značila možnost osvojenja novih tržišč, odnosno razširjenja starih znatno olajšanje za naše vinogradništvo. Po lanski izvozni statistiki smo izvozili skupaj 170.000 ton vina, kar predstavlja vrednost okoli 52 milijonov dinarjev. Za naš iz- voz pridejo v poštev predvsem Avstrija, Italija, Nemčija, Francija in Češkoslovaška. Preteklo leto je bil naš največji odjemalec Italija, ki je pokupila 60 odstotkov vsega izvoženega vina. Kakor vemo, je Italija sama velika proizvodnica vina in je zelo važno, da ona naša vina uvaža za rezanje svojih. Na ta način pokrivamo mi po-posredno potrebo vina na evropskih tržiščih. Letošnja slaba letina na Francoskem, Češkoslovaškem in v Avstriji, ki je za 40 odstotkov manjša od lanske, ustvarja za naš izvoz zelo povoljen položaj,- Naravno je, da niso uvozne prepovedi in razne denarne omejitve prizanesle našemu izvozu vina. Pa tudi tu se vidi stalno boljšanje. To je nas tem huje zadelo, ker žen prejšnji naš izvoz, ki se je razvijal dosti svobodneje, ni mogel prevzeti vseh presežkov letine. Mnogo je krivo tudi to, da naša vina niso tipizirana, ker pri nas pa je tudi naše vino nasproti njim predrago. Kadar se moramo torej boriti na tujih tržiščih s takimi nasprotniki, moramo pač vedno paziti, kaj izvažamo, ker samo s kakovostjo in pa s ceno moremo tekmovati in osvajati. Danes, ko je položaj zaradi slabe letine y nekih evropskih državah za nas povoljen, bi mo-i rali to priliko izrabiti kar najbolje z dobro organizacijo. Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev je mišljenja, da bi mogli naši vinogradniki izkoristiti ta položaj, če bi v zvezi z vlado napravili vse potrebne ukrepe, ki bi šli posebno za tem, da se stvorijo dogovori glede kontingentov z državami, ki uvažajo vino. Poleg tega naj se odobri izvozna premija po vzoru Madžarske in se naj izvozniki oprostijo oddaje deviz. Ti predlogi zveze so upravičeni zlasti glede kontini gentov za naše vino, posebno kar se tiče Francije. Le-ta je namreč že znižala carinske postavke za italijanska, grška in španska vina, ne pa za naša, pa bi bilo treba stremiti za tem, da se dobi tudi za naš izvoz od Francije primeren kontingent. Zato bi si morali tudi za naše vino izposlovati v Franciji iste carinske ugodnosti, kakor jih uživajo ostala vina, in dovoljenje rezanja naših vin s francoskimi. Odpraviti bi bilo treba zapreke pri uvozu vina na Češkoslovaško, ki so povsem upravnega značaja (podrobna kontrola uvoženih vin) in izposlovati kontingent na avstrijskem tržišču. Kar se tiče zahtev vinogradnikov o izvozni! premiji, je treba naglasiti, da se daje ta nagrada tistim panogam gospodarstva, ki so po krizi najhuje prizadete, pri tem pa je seveda treba gledati na finančne možnosti. Četudi je naša država, kolikor je mogla, vedno ustrezala državljanom in mnogo pomagala pri vseh panogah gospodarstva, ki so potrebovale pomoči, vendar ne bo, kakor kaže, pri vinu potrebna njena pomoč, ker se stanje našega vinogradništva boljša proti stanju v prejšnjih letih in se nadejamo, da bomo kletarjenje še ni na tisti višini, kakor bi moralo biti, in ker ni bila izvedena organizacija izvoza ~ • —•>*" u<» tako, da bi naš vinski pridelek mogel najti 1 "o^11. Pri d°bri organizaciji in razumni gospo- tržišča za celoten višek. Daneš so zunanja tržišča ! barski Politiki obvladati vse težkoče tudi brez ograjena s carinskim zidovjem in raznimi dru-i izvoz^e premije, ki je tako samo začasna pomoč, gimi ovirami, s katerimi je naše vino prav tako Nade.iamo se tega tembolj, ker se da iz gori - - - - - navedenih razlogov sklepati na boljšo letošnjo oddajo naših vin na tuja tržišča, kjer je že danes živahno povpraševanje po njih. udarjeno kakor ostala vina (italijanska, francoska, portugalska, grška in druga). Razlika je pa v tem, da vina, ki so tipizirana in ki uživajo že desetletja sloves tako po kakovosti kakor po opremi, mnogo laže prenesejo težkoče, na katere naletijo pri izvozu, kakor naša, ki nimajo za seboj tako sijajne trgovinske zgodovine, poleg tega Priporočajte in širite »DOMOVINO"! Soteščan: Skrivnost občinske sirote (Povest.) «Ali bo res?* se ji je hudobno muzal. Da bi ga izdala, tega se mu ni bilo treba bati. «Le čakaj !* Kar planila je v kamro, kjer je hranila v postelji nogavico, natlačeno s srebrnim denarjem. Zgrabila jo bo in vrgla pred moža, tako je sklenila v svoji togoti. Tega pa ni mogla storiti. «Nikar!» je zašumelo srebro, ko je stresla nogavico. «Ali bi ali ne?* je omahovala. «Ne*, so jo mamili srebrniki. «Dovolj se trudiš. Kdaj si jih že zaslužila!* Strastno je stisnila nogavico ter jo, porinila pod blazino. Nato se je zvalila na posteljo ter si zatisnila ušesa. Tako ne bo slišala, kar se bo zgodilo. Vest ji ne'bo mogla ničesar očitati. Gladež si je zavihal rokave in odšel potiho Iz sobe.V veži se je začulo brskanje med orodjem. «Sekiro išče*... je trepetala Neža pod odejo. Zaškripala so vrata stranske sobe. Zena si je z vso silo tiščala ušesa. Tujec je komaj slišno hrpal. Čula jfe votel udarec. Sledil mu je bolesten krik, ki je pojemal v grgranju in hropenju. Nesrečna žrtev se je borila z neizogibno smrtjo. Nastopila je grobna tišina. V postrešni sobici se je zbudila Polonica, ki je čula neznane glasove. Mislila je, da se ji je sanjalo. Obšli so jo čudovito neprijetni občutki. Sama ni vedela, zakaj se je odela čez glavo. Trajalo je dokaj č^sa, preden je ponovno zaspala. Gladež je odložil sekiro in prižgal svetilko. Ozrl se je okrog sebe, ali so vsa okna dobro zakrita. Potem se je sklonil nad neznancem, ki je ležal nepremično pred njim na postelji. Ugotovil je, da več ne diM. TTdarec na senci je bil smrtonosen. Poiskal je vrečo in pokril mrliča. Njegove čevlje je zavil v obleko ter jo skril pod posteljo. Nato je strastno zagrabil kovčeg ter ga nesel iz sobe. «Neža, kar sem si namenil, to sem dovršil.* S temi besedami je postavil na mizo kovčeg in gledal, kje bi našel pripravno orodje, da bi ga odprl. «A jaz sem te prosila* ... cškoda vsake besede. Strah me je celo navadnega mrliča, kaj šele umorjenca!* Ni se je upal siliti, da je znova ne razburi. Zato jo je poprosil: «Shrani vsaj tale kovčeg, da ga kdo ne opazi. Ako bi kdo vprašal po meni,: reci, da sem odšel po opravkih. Pobrigal se bom, da bom hitro izvršil.. .* Molče je pobrala kovčeg ter ga nesla v kamro, kamor se je skrbno zaklenila. Nenavadna utruje^ nost jo je s silo potegnila na posteljo, kjer je iz« mučena obležala. Ubijalec se je lotil neprijetnega dela. Najprej je napravil luč ter jo postavil v kot za omaro. Nato: je stopil pred posteljo in motril obličje mrtvega brata. «Martin, ali si res ti?* se ja razžalostil. «Čiu* bolj te gledam, tem bolj si mu podoben ... Kaj te je motilo, da si prišel kot tujec v domačo hišo?»i Zdrknil je na kolena ter ga stresel za roko, ki je visela s postelje. Roka je bila že trda in mrzla. Zavedel se je strašnega dejanja. Ubiti je hotel tujca zavoljo denarja, pa je umoril — brata. In zdaj ga mora pokopati. Nabral je vrečo v gube ter jo nataknil umor« jencu na glavo. Ves se je znojil, preden je spravil truplo vanjo. Nato je zvezal vrečo ter jo poskusil zadeti. To mu pa ni uspelo. Vreče ni mogel ppra-< viti na ramo. V glavo mu je šinila druga misel. Zvaiil je vrečo na tla in popravil postelj. Zdaj je bilo treba GOSPODARSTVO Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na Miklavžev letni sejem v Zagrebu Je bil letos dogcn živine zelo velik. Trgovanje je bilo živahno in je bilo mnogo živine prodane za Italijo in Avstrijo. Cene so se v splošnem dvignile, zlasti svinjam in teletom. Tako so debele svtnje prodajali po 8-50 do 10 Din za kilogram žive teže (lani 6 do 8 Din), teleta pa po 6-25 do 6-50 Din (lani po 3 do 5-75 Din). Junci so v ceni narasli za 1 Din pri kilogramu. Na zadnjem ptujskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže: kravam 1-25 do3-50, telicam 2 do 4-50, volom 2 do 4-50 in bikom 2 do 3 Din. Konje so prodajali po 200 do 2750 Din za glavo. Na svinjskem sejmu v Ptuju je bila cena prascem 60 do 175 Din za rilec, svinjam, debelim 6 do 7 Din, polmastnim pa 7 do 8-50 Din za kilogram žive teže. Sejmi 19. decembra: Teharje, Dolnja Lendava, Kostanjevica. 20. decembra: Črnomelj, Ptuj. 21. decembra: Krašnja, Laško. 24. decembra: Brežice. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 ameriški dolar za 58 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1368-75 do 1379-55 Din; 100 italijanskih lir za 294-35 do 296-75 Din; 1 ameriški dolar za 57-41 do 57-69; 100 francoskih frankov za 224-96 do 226-08 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-67 do 171-53 Din; 1 holandski goldinar za 24 do 24-18 Din. Vojna škoda se je prodajala po 233 do 235 dinarjev, investicijsko posojilo pa po okrog 45 dinarje Kratke vesti = Postvetovalni upniški odbori pri denarnih zavodih pod zaščito § 5. V «Službenih Novinah> z dne 6. t. m. je objavljena uredba s katero se izpreminjajo uredbe, ki so bile za posamezne banke izdane na podlagi § 5. zakona o zaščiti kmeta. Ministrski svet je na seji 22. novembra sklenil, da se pri bankah, ki so se poslužile zaščite tega § 5., uvedejo posvetovalni odbori iz upniških vrst. S pravkar objavljeno uredbo ministra za trgovino in industrijo se uredbam 31 zavodov, ki so pod zaščito § 5. zakona o zaščiti kmeta, doda v 6. členu naslednji odstavek: ki še dolgujejo naročnino. Zamudniki naj vsemi važnejšimi vprašanji občega značaja. Vsako zdaJ hitro poravnajo svoje obveznosti, da jim ne strokovno združenje bi moralo šteti najmanj 50 b? ustavljena prav božična številka z obilnim le-članov. — Zadružni nadzornik g. Založnik je kot Pim štivom. Z božično številko prične izhajati sklicatelj posvetovanja z veseljem ugotovil lep v cDomovinb tudi nov lep roman. govorom o bratstvu med Jugosloveni, s petjem, deklamacijami in igrico «Vesno». V ponedeljek 5. t. m. pa je obiskal Sokolski dom sv. Miklavž in obdaroval navzočne, zlasti sokolsko deco. — Ob koncu preteklega meseca je bil na meji na begu ustreljen neznan tihotapec iz krajev onstran meje. Po komisijskem ogledu je bil pokopan na Novi Oselici. Vsem onim, ki se še vedno izpostavljajo smrtni nevarnosti, ko tihotapijo, naj bo to v opomin, da je življenjen več vredno kakor na tak način prisluženih nekaj dinarjev. — V Ljubljano je premeščen podpreglednik finančne kontrole g. Simčič Slavko. Vnetega sokolskega delavca bomo vsi pogrešali. — Majhen električni obrat sta si omislila gostilničar Fran Frelih in čevljar Vencelj Frelih. Želeti bi bilo, da bi se napeljala električna luč tudi k Šokolskemu domu, kjer bi v zimskih večerih razsvetljevala cesto. napredek, ki ga je mlinarstvo pokazalo s svojo * Kraljeva krstna slava. 13. t. m. ja Nj. Veli- stvarno razpravo in pomembnimi sklepi in se je ( čanstvo kralj v krogu kraljevske rodbine pro-s toplimi besedami priznanja zahvalil glavnemu, slavil svojo krstno slavo. Ob 11. dopoldne se je poročevalcu g. Zadravcu za njegovo poučno in izvršil obred rezanja slavskega kolača v prisot-strokovnjaško poročilo. losti Nj. Vel. kralja in kraljice, Nj. Vis. prestolo- *= XV. dražba kož divjačine bo 25. januarja naslednika Petra, kraljevičev Tomislava in An-v prostorih velesejma v Ljubljani. Blago se spre- dreja' kneza Pavla 111 kneginje Olge, kneza Ale-jema v komisijo že sedaj. S pošiljatvijo kož naj ksandra 1,1 kneza Nikole (otrok kneza Pavla), nikuo ne odlaša do zadnjega, da bo cDivja koža* i Prmcese Elizabete Grške in dvornih odličnikov. čimprej vedela, s kako količino in kakšn m bla- CerkVene obrede je opravil dvorni protojerej Migom bo za dražbo založena. Komur poslovni red liaj!o p°P0V1č- Lomljenje kolača so izvršili Nj. Ve-«Div je kože* ni znan, naj ga tako j zahteva. •cDivja licanstv0 krali' Vls' Prestolonaslednik Peter, koža» je osrednja lovska prodajna organizacija, ki dv?™ prota 111 redov kl'aljeve garde Obran Pan-dela edinole v blagor našega lovstva. Lovci, po- služite se za vnovčenje svojega pridelka edinole ! * Odlikovanje ministra dr. Kramerja. Nizozem- te svoje prodajne Organizacije. GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. ska kraljica Viljemina je odlikovala ministra g. dr. Alberta Kramerja z najvišjim nizozemskim odlikovanjem, velikim križem reda Oranje-Nassau z lento. * Velikopotezna akcija vlade za podporo brezposelnih in siromašnih slojev. Ministrski svet je načelno sklenil, da se da 50 milijonov dinarjev za Knjige Vodnikove družbe smo pravkar prejeli.1 pomoč prebivalstvu, ki trpi pomanjkanje zaradi Ne moremo jih prehvaliti. Posebno pratika s pe-1 nezaposlenosti in slabega zaslužka. Po predlogu stro vsebino nam je .všeč. Pri tem moramo reči,' ministra za socialno politiko in narodno zdravje da je Vodnikova pratika edina, ki ne tlači ogla- g- Ivana Puclja, na kar je že pristal tudi finančni sov med berivo, kakcr je navada pri drugih pra tikah. — Miklavž zaradi krize, ki jo občuti tudi on, ni bil tako nadležen kakor druga leta. Spomnil pa se je kljub temu svojih malih. — «Domo vina> in drugi napredni listi imajo pri nas zdaj mir. Dobi se pa še tu in tam kako ženšče, ki mu je «Domovina> trn v peti. Pripovedujejo, da je v sosednji vasi neka taka ženica, ki si zelo brusi jezik. Povemo ji, če nas hoče razumeti, da je «Do-movina* dober list. Samo naj nekaj številk pazljivo prebere in če je to ne bo privedlo do spoznanja, ji ni mogoče pomagati. KLADJE. Letošnji predadventni čas je bil kljub krizi še precej živahen. Imeli smo več porok v naši okolici. — Pred dnevi je potrkala smrt na okno Štremfeljeve rodbine in vzela gospodinjo, ki jo bodo hudo pogrešali. Pokojnica zapušča moža in več otrok. Naj v miru počiva! — Nastopili so dolgi večeri in si krajšamo čas z dobrim štivom. Naročite se na «Domovino» vsi, ki je še nimate, ker «Domovina» je gotovo med najboljšimi tedniki v državi. SOVODNJE V POLJANSKI DOLINI. Pretekli mesec je predaval v Sokolskem domu priljubljeni zdravnik g. dr. Greg§rič o prvi pomoči v nezgodah, a učitelj g. štefe o balkanski vojni in kumanovski bitki. Na praznik uedinjenja se je prav tam vršila šolska in sokolska proslava z minister, je od te vsote določenih 35 milijonov za javna dela, 10 milijonov za podpiranje brezposelnih delavcev in 5 milijonov za podpiranje siromakov. Poleg tega je minister za promet dal na razpolago 10.000 železniških prevoznic s 50od-stotnim popustom za prevoz hrane v potrebne kraje. Te prevoznice bodo po banovinskih upravah in sreskih načelstvih dane na razpolago prehranjevalnim odborom v posameznih krajih. * Ob /Oletniei obstoja sokolstva v Jugoslaviji priredi mešani zbcr Glasbene Matice v Ljubljani svečan koncert 21. januarja v veliki dvorani cUnk onax Pevski zbor Glasbene Matice je naslednik pevskega zbora bivše Narodne čitalnice v Ljubljani, ki so ga pred 60 leti osnovali člani Ljubljanskega Sokola. V mesecu maju priredi Ljubljanski Sokol izlet v Tacen, kjer se je vršil 1.1869. velik narodni tabor, na katerem so tedaj Sokoli in velika množica ostalega naroda manifestirali za svobodo. Izleta se udeleže tudi druga bližnja bratska društva. Po manifestaciji bo javna telovadba v Št. Vidu nad Ljubljano. V juniju bo potem še več prireditev. * Razširjenje voznih olajšav za brezposelno delavstvo. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju s prometnim ministrom izdal nekatere izpremembe in dopolnitve k pravilniku o voznih olajšavah za brezposelne delavce. Delavci v smislu tega pravilnika so vsi brez razlike spola, ki stavljajo svojo telesno aii duševno delovno silo v službo tretjih oseb proti nagradi ali za lastno izobrazbo. Potna listina velja 14 dni in se računa dan izročitve kot prvi dan. Delavec lahko potuje po svoji volji, vendar mora potovanje dokončati v roku, do katerega potna listina velja. Potna listina ne velja za povratek. Pravilnik stopi v veljavo z dnem razgla--sitve v ^Službenih Novinah*. Na ta dan preneha veljati pravilnik iz leta 1928., kolikor je v nasprotju z navedenimi izpremembami. Hhratu s temi izpremembami in dopolnitvami je minister za socialno politko in narodno zdravje izdal iz* premembe in dopolnitve navodil o voznih olajšavah za brezposelne delavce. Vozne olajšave po uveljavljenju novega pravilnika ne bodo vej omejene kakor do zdaj na delavstvo industrije^ trgovine, rudnikov in njim podobnih podjetij', marveč bodo veljale za vse delavce in namen ščence. Med te pa se ne štejejo dijaki in gojenci vseh vrst obrtnih šol. * Banovinska pomožna akcija uspeta. Kakoe vse kaže, bo banovinska pomožna akcija, ki je bila zasnovana letos v obliki nekakega prostor voljnega davka s tem, da plačujejo delavci za. svoje nezaposlene tovariše po 50 par, delodajalci pa po 1 Din, imela lepe uspehe. Strokovna komisija doslej ni dobila še nobenega nepovoljnega odgovora, nasprotno se med delavci kaže vsesplošno dobra volja, da bodo po svojih močeh prispevali celo več, kakor je določeno za nezaposlene tovariše. Tako bo morebiti mogoče na podlagi vzajemnosti vsaj kolikor toliko ublažiti bedo posameznikov in pa celih družin. * Borba za novo kolektivno pogodbo na Jesenicah. Kakor znano, je delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pred dobrim mesecem odpovedalo kolektivno pogodbo, sklenjeno pomladi med podjetjem in predstavniki delav-vstva. Podjetje te odpovedi kolektivne pogodbe ni vzelo na znanje, marveč je zahtevalo, da se skliče v smislu pogodbe razsodišče, ki naj sklepa o tem, ali so za odpoved pogodbe podani dovolj tehtni razlogi. Razsodišče se je res sestalo. Sestavljajo ga za Delavsko zbornico g. Ivan Kopač, za Zbornico za trgovino obrt in industrijo g. Fra-njo Žagar iz Ljubljane, kot predsednik g. dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik v Radovljici. Razsodišče se je doslej sestal^ že trikrat: 7. t. m. v Ljubljani, 8. f. in. na mestnem županstvu na Jesenicah in 9. t. m. zopet na Jesenicah. Pri zadnji seji so bili prisotni tudi trije zastopniki delavstva, med njimi glavni zaupnik delavstva Kranjske industrijske družbe g. Fran Mohorič. S sedanjo kolektivno pogodbo je delavstvo izgubilo večino praznikov, odpravljene so bile skoro vse nadure in znižane plače, delno prav znatno. Delavstvo je izgubilo tudi kurjavo, ki jo je dobivalo poprej po zelo nizki ceni, ter se mu odteguje poleg tega še 4 do 6 odstotkov mesečne plače, draginja življenjskih potrebščin pa je v zadnjih mesecih narasla. Delavstvo zato nestrpno čaka ua sklepe razsodišča, kar je umljivo, saj je od njih odvisno, ali bo možno sestaviti novo kolektivno pogodbo, ki bi ustrezala delu in današnjim življenjskim potrebam delavstva. j * Lepo zborovanje bojevnikov, V restavraciji' pri Mikliču v Ljubljani je podala račune svojega delovanje o preteklem letu Zveza bojevnikov. Na občnem zboru je bilo zastopanih 12 skupin, in sicer, iz Litije, Trbovelj, Hrušice, Svibna pri Radečah, Železnikov, Tržiča, Dobove, Zagorja, Trnovega in Št. Petra v Ljubljani, od Device Marije v Polju in iz Most. Zborovanje je vodil namesto obolelega predsednika generala g. Maistra podpredsednik g. Ivo Matičie, ki je najprej prečital brzojavno pozdravno pismo generala Maistra in nato pozdravil zbrane bojevnike. Na podpredsednikov predlog je bil poslana Nj. Vel. kralju vdanostna, generalu Maistru pa pozdravna brzojavka. Banu g. dr. Marušiču se je odposlala pismena zahvala za njegovo uslužuost nasproti organizaciji. Organizacija je naslovila tudi na narodno skupščino, senat in ministia za sccialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja posebno spomenico, ki v njej prosi, da se izboljša bedno stanje vojnih sirot. Iz tajniškega poročila g. Rozine posnemamo, da je bilo lani ustanovlje-. riih več novih skupin, in sicer v Tržiču, Železnikih, pri Devici Mariji v Polju, v ljubljanskem Trnovem, in drugod, pripravljajo se pa še nove 1 podružnice, tako v Škofji Loki, na Vrhniki in v! Šmarfnem ob Savi. Kakor druga leta je tudi le-1 tos organizacija priredila tabor na Brezjah, ki je prav lepo uspel, saj se ga je udeležilo nad 3000 članov. Ustanovljen je bil Colaričev sklad, katerega prispevki so namenjeni najpotrebnejšim članom in sirotam. Blagajniško poročilo je podal g. Wagner, ki je tudi poročal o «Bojevniku>, organizacijskem glasilu, ki ima zdaj 1427 naročnikov. Sledile so volitve in je bil ponovno soglasno izvoljen za predsednika general g. Maister, za podpredsednika gg. Matičič in Marinko, v odbor gg. Rozina, Wagner, Kozina, Sturm, Vrtin in Pire, za računska preglednika pa gospoda kurat Bonač in železniški uradnik Mašič. «Kako postanem dober godec.» To knjižico pošlje brezplačno tvornica glasbil Meinel & Herold v Mariboru 104/B vsakemu prijatelju glasbe, začetniku ali pa že uvežbanemu. Zahtevajte jo takoj z običajno dopisnico! 368 * Zborovanje dolenjskih županov. Županska zveza v Ljubljani je za 12. t. m. v Novo mesto j sklicala sestanek županov vseh občin v novo-meškem srezu. Sestanka so se udeležili zastop-i niki 23 dolenjskih občin. Posvetovali so se o, novih občinskih proračunih ter obenem ustanovili pododbor Županske zveze za novomeški srez. Zborovanje je otvoril novomeški župan dr. Josip Režek. Banovinski tajnik g. Gorkič je podrobno poročal o občinskih proračunih za prihodnje poslovno leto, o čemer se je razvila živahna razprava. Razpravljali so največ o novem trošarin-skem zakonu, ki je za današnje čase in zlasti za dolenjske razmere neprikladen, ker so z njegovo dzpremembo izgubile občine glavno kritje svojih izdatkov. Večja razprava se je razvila tudi o sta-1 narini in dajatvi drv učiteljstvu in o veroučitelj-skih nagradah. Te postavke namreč zelo obremenjujejo občinske proračune. Vsi so izrazili željo, da bi se ta bremena prenesla z občinskih na banovinski proračun. Zupani posameznih ob-! čin so naposled kritizirali tudi nove tiskovine za sestavo letnih proračunov in obračunov in so iz-razili zahtevo, da se poenostavijo in končno usta-1 lijo. Sprejeti sta bili dve resoluciji. Prva, ki jo je predložil mirnski župan g. Cerar, predlaga, da naj znaša trošarina na vino največ 1-50 Din za liter in da naj se uvedejo enotne postavke za vse dolenjske občine. Poenostavijo naj se tiskovine občinskih proračunov. Druga resolucija, ki jo je predložil župan občine Stopiče g. Franc Brule, pa izraža željo, n; j bi banska uprava čimprej izdala pravilnik k novemu šolskemu zakonu. Za načelnika pododbora Županske zveze je bil izvoljen novomeški župan dr. Josip Režek, za podnačel-liika župan občine Šmihela-Stopiče g. Franc Bule, za odbornike gg.: dr. Konvalinka iz Toplic, Ivan Pečaver iz Črmošnjic, Ivan Šegula iz Št. Petra, Lojze Šali iz Prečne, Jože Zupančič iz Trebnjega, Andrej Cerar iz Mirne, Slavko Vehovec in Ivan Hrovat iz Žužemberka, za občinska preglednika pa Ivan Kulovec iz Vavte vasi in Anton A"*ec iz Goine vasi pri Novem mestu. * Pojasnilo glede upokojencev in dijakov v tujini. Zaradi pogrešnega tolmačenja odioka finančnega ministrstva glede državnih upoko jencev, ki žive v tujini in med katerimi se je razširila vest, da se morajo do 15. t. m. vrniti v Jugoslavijo, ako hočejo še nadalje uživati pokojnino, se je obrnil minister g. dr. Albert Kramer kot zastopnik zunanjega ministra na finančnega ministra g. dr. Djordjeviča. V sporazumu z njim je brzojavno obvestil naše poslaništvo na Dunaju, na katerega področja so se te vesti zlasti širile, da odredba finančnega ministrstva samo določa, da se pokojnine upokojencem, ki žive v tujini, v bodoče ne bodo več pošiljale v tujino v valuti dotične države, marveč da se bodo izplačevale v državi, in sicer v dinarjih. Nihče izmed upokojencev, ki žive v tujini, torej ni prisiljen, vrniti se v Jugoslavijo, iu ne izgubi pokojnine, če se ne vrne, marveč ima pravico, da pokojnino dvigne ali sam ali pa po svojem pooblaščencu pri pristojni državni blagajni. Podobne vesti so se razširile tudi glede dijakov, ki študirajo v tujini, češ, da se bo vsem, ki niso v zadnjih dveh tečajih svojega študija,- ukinilo nakazovanje in se jim odvzeli potni listi. Finančno ministrstvo je odredilo, da se takim dijakom v bodoče ne bodo več nakazovale vsote, potrebne za njihovo vzdrževanje v tujini, v tujih devizah. V ostalem pa se išče način, da bi se tem dijakom olajšal položaj, ki je nastal zaradi potrebe, da tudi naša država z vsemi sredstvi ,čuva svoje zaloge deviz. * Kmečka predstava v mariborskem gledališču. Kakor vsako leto bo tudi letos v mariborskem gledališču predstava za okoličane. Uprizori se v nedeljo 18. t. m. ob 15. veseloigra našega priznanega pisatelja Cvetka Golarja. «Dve nevestin. Ta velezabavna vessloigra se godi na kmetih in je imela zlasti v ljubljanskem in mariborskem gledališču velik uspeh. Cene so tudi za današnje hude čase zelo nizke iri stane vsak sedež brez razliKe 5 Din in vsako stojišče 3 Din. Naroča se lahko skupno več prostorov ustno ali pismeno na naslov «Narodno gledališče v Mari-borux Naročila se sprejemajo najkesneje do petka 16. t. m. Po tem dnevu bodo veljale običajne dramske cene, ki pa so višje od zgoraj naznačenih. | PONOVNO OPOZORILO NAROČNIKOM. Le še malo tednov in staro leto se bo umaknilo novemu. Zato je skrajni čas, da vsak gospodar obračuna, kje ima kaj dobiti in kam mora še kaj dati. Tak gospodar mora biti tudi vsak naročnik «Domovine». Vprašati sc mora: «A!i ima preljuba ,Domovina', ki je vse leto, teden za tcu-nom hodila v mojo hišo in me rrzveseljevala in učila, še kaj dobiti od mene, ali sem že plačal naročnino ?» Ni treba čakati na odgovor, poglej le, ali še leži pri tebi položnica, ki je nisi izrabi?. Tedaj pojdi z njo na pošto in plačaj naročnino ali izroči denar kar pismonoši, ki ti bo dal potrdilo! Ne odlašaj več, da ne bo uprava lista, kakor je pisala, zaradi tvoje neodločnosti prisiljena pobrati naročnino g poštnim ralogom. Zato pozivamo ponovno: Plačajte naročnino! UPRAVNIŠTVO TEDNIKA Zmaj Jovan: Pisani oblaki < šorli: V deželi Čirimurcev 8"—, Nansen: V noči in ledu. Potopis 18-—t Ibsen: Gospa z morja, ^.cima 6'— Novačan: Veleja. Drama 6'—1 Novačan: Celjska kronika 20"—1 Pregelj: Azazel. Dif" - 7'—i Derč: Dojenček 3-—: Ogris: Borba za jugosmvensko državo 3-—1 Melik: Jugoslavija, I. del 20-—i Melik: Jugoslavija, II. del 20-—i Seidlf Moderna izobrazba 8"—; Poleg tega priporočamo še mla-uske povesti s slikami, vsaka ) 12 Din: olgouhi Jernejček rincesa v pomaranči oko in druge živalske zgodbe lihec in princ lenuhar :arobni studenec "ložične pripc ,'edke 'ilinske gosli 1 srečnem kroiaeu i>;!i £;> trije velikani... in stanovanjski del hiše por1 i^lira krovom. Kmalu so zajeli ves notranji del ci mtič.je plameni. Na kraj nesreče so prihiteli i ! lisici gasilci, ki pa niso mogli rešiti ničesar, \ .>ndar pa so požar omejili. * Samomor uglednega f.asestuika. Te dni se je ustrelil v Počehovi pri I.Inriboru tamkajšnji ugledni posestnik in bivši orunik, 651etni Alojzij Jerič. Pognal si je kroglo iz vojaške puške V srce in kmalu izdihnil. Vzrok obupnega koraka ■je bila huda naduha, za katero je dolgo bolehal in zaman iskal zdravniške pomoči. * Nenadna smrt starčka. Te dni je hotel zadeti na ramo vrečo kupljene m"oke v Litzerjevem mlinu v Dravski ulici v Mariboru 601etni posestnik Urban Strnad iz Studencev. V tem trenutku pa mu je postalo slabo, da se je nezavesten zgrudil na tla ter kmalu nato umrl. Poklicani zdravnik je ugotovil, da ga je zadela sijčna kap. * Lesena hiša je zgorela. V petek zvečer je nastal ogenj pri kočarici Lizi Marohovi na Spodnjem Bregu pri Ptuju, Ker ie bila koča lesena in s slamo krita, je bila vsaka pomoč kljub požrtvovalnosti hajdinskih gasilcev zaman. Koča je pogorela do tal. Rešili so samo pohištvo in druge pritekline. * Smrt otroka zaradi opeklin. V Šaleku pri Velenju se je 9. t. m. dogodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Enoletni sinček polj- ji doma zaklali očeta. Hci je vsa obupana pri-1 Kot osumljenec je bil aretiran posestniški sin hitela domov, kjer je našla sprednja vrata od- Josip Novak z Otoka. Kakor je sam iznovprf,?;! prta Iz tega sklepajo, da je neznani napadalec odšel iz vinotoča prej domov kakor ostala družbi moral dobro poznali domače razmere in da se je Ker je bil vinjen, je šel kar v hlev spat Kmalu nato pa je slišal, da se na vasi zžrostala družba skril v hiši v času, ko je bila hči s služkinjo v hlevu. Ko je prišla hči v hišo, je našla v veži in v vseh sobah polno krvi. Vse je kazalo, da se je vršil liud boj med gospodarjem in zločincem. Očeta so našli v čutnnati, kjer je nezavesten slonel na klopi ob peči. Spravili so ga toliko k zavesti, da je izpovedal, kako je bil napaden: Medtem, ko je ležal v postelji v čumnati, je prišel k njemu neznan človek in mu posvetil v obraz z električno svetilko, kar je starčka tolikanj oslepilo, da neznancu ni mogel pogledati v obraz. Neznanec ga je prijel za vrat in ga začel daviti. Ko pa je napadalec spoznal, da ne bo z davljenjem ničesar epravil, je potegnil dclg nož in mu ZT% ff fanU je P° gIasu SP^>1 svojega brata. Hotel mu je priskočiti na pomoč. Skoč 1 je po vojaško karabinko, ki jo je letos ob košnji kup od nekega Hrvata za 50 Din, da bi z njo streljal ribe. S puško v roki je preskočil na o sosedov plot in oddal iz daljave 20 korakov proti koga zadeti Na nesrečo pa je krogla zadela Zupančiča, ki je stal sredi gruče. * Dvanajst let za umor otroka. Pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 301etni pijanec posestnik Jože kolmamc iz Bučkovcev zarac.i umora lastnega hotel prerezati vrat. Naglič se je branil z vso | otroka. Obtožnica mu očita, da je 23. julija u^mitil razvil med obema hud boj. V | petletno hčerko M1" - ~ boju je zločinec moč j:> ter se je-razvil med obema hud boj. V I petletno hčerko Milico. OmenjenVgrdue je Kolmal ec zamahnil z nožem proti njemu,: nič prikolovratil okrog 16.ure pijan domov. Ko e vendar pa se ga je Naglič toliko obranil, da mu zapazil ženo, je takoj planil nanjo in jo začel pr?.-je zločinec prerezal samo lice in dvakrat tudi J tepati. žena je naposled z otroki zbežala na nod-jezik. Razen tega ima še mncgo drugih ran okrog strešje in se 'skrha, le pohabljene Milice ni mo la ust, povzročenih z nožem. Orožniki so pri pre- vzeti s seboj.. Kmalu nato je slišala, kako kriči ino2 iskavi hiše ugotovili, da je napadalec odprl vse : nad Milico: »Ali te še ni vrag vzelV» Žena je stetla sobe, preiskal vse omare, vendar pa pustil v njih j P^d okno spalnice in videla, kako mož premetava vse v najlepšem redu. Tudi pod streho je odprl; hčerko iz enega kota v drugega. Slišala 'e tudi, kovčeg, v katerem je imel posestnik Naglič sprav- kako je otrok nekolikokrat milo zajokal/Vs«» iz skega delavca Avgust Obstpetter se je igral doma !ien denar, pa tudi denarja se ni dotaknil. Orož- se^e.i8 žena stekla, k županu in po orožnike. Ko so pri zakurjeni peči. Pri tem se je vsula nanj žer- niki so našli na nekem kovčegu odtise njegovih ! orožniki v hišo, so našli obtoženca na pragu, javica in ga opekla po trebuhu in lev Otroka 90 prepeljali v celjsko bolnjšnico podlegel poškodbam. ivi nogi.' prstov. Kot napadalca so najprej osumili nekega mala Milica pa je ležala v postelji. V kotu sobe je , kjer je' sorodnika, ki pa je takoj dokazal, da je bil med f)i!a ve'ika mlaka krvi. Na vprašanje, kaj jg st jril, ' tem časom sam pri prvi maši, medtem ko se je je Kohnanič resno dejal, da jo Žena pretepla otroka zločin zgodil kmalu po 6. uri zjutraj. Orožniki iu S'a vrgla v kot. Naposled pasje vendar priznal, Nosečim ženam in mladim materam po-' nadaljujejo preiskavo, da izslede pravega zlo- da -ie sam pretepel otroka in ga metal po sobi, da re naravna «Franc Jožefova» grenčica činca. "" i se ga iznebi. Ves še v oblasti a alkohola je pijanec „ . . T r/ . ! pred orožniki še enkrat pograbil napol mrtvega' Po svetu se je potepal. Iz Zagreba so pri- otroka ;n ga hote] ponov/0 ^ ^ kar ^ more _______ do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega ženskega zdravil-J „qju „„ k„ui;„„„i v ■• „, j * , . .........- "viv.-, umu l>.> ua, Kar .-sta. stva so preizkusili, da učinkuje «Franc Jo- ^ >uWrsko polieijo mladega fanta, ki orožnika preprc5iIa. Kmaln nat0 je npsre^a uiIi;a žefova* voda v največjih primerih hitro, • K pisano zgodov.no. 171etni umrla ge pred smrtjo pa je orpžnikom na vp-a- zanesljivo in brez bolečin «Franc ]ože- i ^^ ° t J A , i Tr' ■ tG°r Šanje' kdo jo je PretePei' tiho l",V(''i;1'n- jo to fova» grenčica se dobi v vseh lekarnah.! Sk*g*' 58 % Ti Pekcovske °brt' P'[ mo.lstru Fa" storil atek. Sodna izvedenca sta ugotovila orAod- drogeri jali in specerijskil. trgovinah. \ faneIu * Y Savinjski dolini, a je maja be, ki so bile smrtne. Pred preiskovalnim e.rfni- ................. .....i................i.........,........... ■ letos pobegnil. Za njim je izginila vsaka sled. kom je obtoženec izpremenil svoje prvotno przna- * 60 jetnikov na prostem. Te dni je bilo iz- Sele pred dnevi so ga izročila madžarska oblastva nje in je izpovedal, da ni otroka 'metal ob tii te.a- puščenih iz zaporov okrožnega in okrajnega so- zagrebški policiji, in sicer kot Janka Jurčiča,' več da je Milica sama padla s kloni in 'ubi.a. dišča v Celju 60 jetnikov, ki še niso prestali vse doma iz Vrbe. Plaskan je tudi v Zagrebu za- j Tudi pri' razpravi je zanikal krivdo 'in vztrajal pri kazni. Na svobodo so bili izpuščeni pogojno do trjeval, da se piše Jurčič, a je slednjič vendarle tem, da je otrok padel in se sam ubil. Orožnika, ki i-l. aprila 1933., potem pa bodo morali nastopiti( povedal svoje pravo ime. Plaskan je na Madžar- sta bila zaslišana kot priči, sta izpovedala tako, fcj-ostanek kazni. * Slepar v vojaški uniformi. France G. iz Bi- kor slika obtožnica. Obtoženec Jože K Imanie je bil obsojen na 12 let težke robije. * Uboj v Po?.gcr:ci. Ključavničar državne železnice Anton Grojzdek in njegov prijatelj Nace skem presedel kar pet mesecev v ječi. Mladega pohajkovalca bodo zdaj izročili svojcem, stre je pred meseci odslužil vojaški rok, a se ne * Nočni strel. V eni zadnjih noči je nekuo more ločiti od uniforme. V civilu si je spet oskr- obstrelil posestniškega sina Feliksa Rojka iz Go-. bel vojaško obleko ter s ponarejeno hranilno mile in ga zadel v trebuh. Rojka so prepeljali | Sojer sta bila nedavno v Pečnikarjevi gostilni v knjižico osleparil poštni urad v Dolnjem Lo- j v ptujsko bolnišnico. Orožn ki od Sv. Janža na! St. Jakobu ob Savi. Mirno sta se pogovarjala, gatcu za nekaj denarja, nato pa se je vrnil nazaj Dravskem polju so po vestnem poizvedovanju ! Proti večeru sta se dvignila. Grojzdek jo vzel So* v -Maribor, kjer je bil. pri vojakih, in je v Rušah \ dognali, da je Rojka po nesreči obstrelil Josip .ierja na svoje kolo in ste se tako peljala domov v, t onnl.- naf-in r*clcwr\Qril nActn! iirn*! to QKft Hm Kamlpr. Dri Unt^rpm w Kil Rnilrn ncnrlnorra \:o_ na enak način osleparil poštni urad za 350 Din Kamler, pri katerem je bil Rojko usodnega ve-gotovine. Nato je France izginil in ga doslej še J čera zaposlen v kclarnici. Oba sta se domenila, niso mogli izsediti. "" Strašen zločin v V okleni. Imrno vf Voklo ker sta se bala posledic, da besta o dogodku molčala, ter sta si izmislila, da je nekdo v temi nad Kranjem je v nedeljo zjutraj razburil straho-j stre!ial na_Roika- Zadeva se bo obravnavala še vit zločin. V hišo posestnika Nagliča se je spla-jPre<* sodiščem. zil neznan zločinec in sivolasemu starčku z no- * Tatvina v poštnem ambulančnem vozu. Iz žem tako razmesaril ves obraz in narezal jezik, poštnega ambulančnega vagona osebnega vlaka, da bo siromak,' ki so ga prepeljali opoldne s ki vozi iz Kotoribe v Maribor, je bila pred dnevi kranjskim reševalnim avtomobilom v Ljubljano, j ined postankom na postaji v Framu neopazno najbrž umrl. Podrobnosti o zagonetnem razboj-. ukradena poštna vreča s priporočenimi pismi in niškem dogodku so naslednje: Sredi vasi stoji 3000 Din gotovine. Tisočaki so imeli serijske hiša posestnika Franca Nagliča, po domače Ko-, številke: «D 353.187», «M 451.418» in «U 260.353». vača, starega 73 let. Z njim sta živeli-v hiši še| Razen tega je izginilo tudi denarno pismo, v ka-dve ženski, in sicer njegova 351etna hči Marija terem sta bila dva tisočaka s serijskima števil-in služkinja. V nedeljo okrog 5. sta hči in služ- kama «B 357.962» in v Ameriki je bival okrog 30 let. Zapustil je I", . 1909- P°magal ustanoviti Društvo sv. Barbare v žen0j tri sine in štiri hčerke5 v Ljubijani pa ža_ I P ^KMURSKI GLASNIK Holthausenu, in mu je ves čas tudi tajnikoval. luje za njim sestra_ _ v clevelandu so pokopali l ______Pred dvema letoma ga je položila zavratna bo- tudi 631etnega Franca Bajta, doma iz Unca pri lezen v bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Rakeku. V Ameriki je bival 45 let, zapustil je Bolehal je za črevesnim rakom. žen0) dva sina in tri hčerke. — V Imperialu je Proirniiir-ii rw.. „ m . . • k*i Kako je bil Pok°inik priljubljen, je pokazal umri Martin švajgar, doma iz Črnomlja. - V -I •'3 a £, P P0greb' katerega se je Udeležil° £ez 1500 0Seb- St. Marysu je umrla Marija Celinova. Zapustila je lozene ?a v to zgradbo. Zidanje se je vršilo v na;- Zastopanih je bilo pri pogrebu sedem društev z moža /n siieka> za njo pJa kujeta tudi starši in _ več bratov in sester. — V Denverju je umrl Dragi Frai.^e, boru ti se za vsakdanji kruh ' N.va moderna šola v Prekmurju. Ponosni stoji novo šolsko poslopje v eni največjih vasi v Zastopanih je hujših, gospodarskih i. avah. Ze je kazalo, da zastaVami naši \rli Odr.uičani lie i ido zmogli bremen in da Dragi ... ^ bo trko smelo pečetjo rodilo nesrečo za vse pre- sel)i in svojcTmletiTin Teta" tomaf France Virant, star 48 let. Pokojnik se je rodil v Suši. Zapustil je ženo in šest otrok. — V Lead- bivrice. Vendar ni:, klonili naši kmetje: plače- žeieno pokojnino, te je že zavratna bolezen vrgla ; villu je umi nagle smrti France Praprotnik, star i prispevke, vozili matenjal in delali. V na bolniško posteljo. Za vse tvoje neumorno 55 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojn k je bil vali s.) prispevke, vozili materijal in delali. V najhu" s ii^trenutkui Je priskoči^ na pomoč rojak delovanje v društvu ti bodi najiskrenejša hvala! Nekaj dni pozneje, to je 24. novembra, pa doma iz Črturja. Zapustil je ženo, tri sine in štiri hčerke. — V Elyju je umrl Janez Štrukelj. Pokoj- skih delavskih podpornih društev v Nemčiji v nedeljo 18. t. m. ob 15. v Wollminghofovi gostilni. Vsa sosedna društva so vljudno povabljena. Obenem bo obdarovanje dece. Božičnice z obdarovanjem dece v Nemčiji bodo po društvih, ki so včlanjena v Zvezi jugosloven-skih delavskih in podpornih društev, po nastopnem sporedu: 18. t. m. Gelsenkircheri in Gerthe; 25. t. m. Hamborn-Mitte in Neumuhl; 26. t. m. Buer, Hassel, Suderwich, Holthausen, Sodingen in Hochheide; 31. t. m. Bottr~p, Pottrcp-Nord, Erkenschwick, Dorsten in Ewig; 1« januarja Mari, Hiils in Scherlebeck; 6. januarja Reckling-hausen-Siid in Essen-West; S. januarja Gladbeck, Horst in Karnap, 15. januarja Dorstfeld, Mengede in Brambauer, 22. januarja Selm-Beifang; 29. januarja Osterfeld in 5. februarja Stoppenberg. Iz življenja Slovencev v Ameriki. V Clevelandu se je pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postalo več naših rojakov. Osebni vlak se je zaletel v potniški avto, s katerim so se „ , vozili Zakrajšek, Josip Mahne, Janez Mišič, Angel okol priredil svečaro akac mijo, ki je sijajno J Mozek in France Mišič. Lokomotiva je zagrabila Uspela. Po ob";:ne.n govoru br. prosvetarja so ; avtomobil in ga treščila kakih 20 ni daleč, da se Sledile 1 ' * - . .. i učencev Zapustil je ženo, tri sinove in sedem hčera. Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Praznik 1. decembra smo tu prav lepo proslavili. Prireditvena dvorana Rauneckarjeve restavracije je bila okrašena z venci in zastavicami. Na steni so bile slike kralja, kraljice in prestolonaslednika med gostimi venci in državnimi barvami. Udeležili so se proslave vsi predsedniki jugoslovenskih dru-1'roslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja v Gel- štev, vsi člani tukajšnjega društva in še posa-senkirchenu-Bismarcku priredi Zveza jugosloven- j mezni rojaki iz drugih krajev. Zvezni predsednik pos!"nec g. Hajdinjrk in je potrkal na vsa vrata ter zh s' val z;: šolo «0-000 Din podpore ki sta smo spremljali v Bochumu na zadnji poti rojaka nik se je rodil leta"l870 v vasi Mačkovu,"župnija ,o r ,1, banovina in vlada Največje odlikovanje Jožeta Verzolaka, ki je bil umrl v starosti 50 let Rob pr;J Veiikih Laščah. V Ameriki je bival 38 let. pa >o doživeli Odrancam, ko jim je tudi Nj.Vel. za kapjo, Pokojnik je bil doma iz Kanč pri Ve-1 kralj Sklonil lepo podporo 10.000 Din. To je len;ju in je prigel leta 1906 v Nemgij0. Verzolak si!" r n'o 1-udst.vo, ki je globoko hvaležno je bil doIga leta v Holthausenu član Društva svo u vlnd-r,u. Šola je dograjena, izvršila se SV- Barbare in se je pred časom preselil na svoje je že tudi kotavdacija in v nedeljo 11. t. m. je posestvo blizu Bochuma. bila lena stavba posvečena in slovesno otvorjena. J Bodi obema ]ahka tuja zemlja, njunim svoj-f t znanega dolnjelendavskega zdravnika, cem pa naše sožalje 1 Te r" i so pokopali dolnjelendavskega zdravnika | ____ g. c'r. Jožefa Briiunerja Pokojnik je bil dol^a ieta občinski zdravnik in je bil v Dolnji Lendavi in vsej okolici zelo znana osebnost. Z njim je legel v grob občan, kakršnih je imela Dolnja Lendava malo. Udejstvoval se je v vsem javnem življenju P jlnje Lendave. Bil je sicer vzgojen v niadžars _ m duhu, vendar pa naproti našim oblasivom in lucli našemu življu strpen in zelo odkrit značaj. Zato je imel zelo lep pogreb, pri katerem se je zbralo številno prebivalstvo Dolnje Lendave z občinskim odborom na čelu. Naj mu bo lahka zemlja! Iz Rogaševcev nam pišejo: Narodni praznik uedinjenja s svečano službo božjo, kateri je prisostvovala vsa šolska mladež z učiteljskim zborom. Poleg Sokolov so se udeležili službe božje tudi zastopniki tukajšnjih državnih uradov in številno občinstvo. Popoldne se je vršila svečana seja Sokola. Prečitana je bila pcslanica podsta-roste br. Gangla, nato pa nam je br. prosvetar orisal pomen tega dne. — Dne 17. t. m. proslavimo roj sin' dan Ni. Vel. kralja in upamo, da bodo na ta dan visele zastave tudi tam, kjer jih t. m. nismo videli. — V nedeljo 4. t. m. je ------------. a v iu gči iicsuiia ivaivui m uaicc. uu »c telovadne in pevske točke in deldamaclje • je popolnoma razbil. Pri nesreči je bil najbolj v od Sv. Jurija,^ iz Serdice, Kramdrovcev, j poškodovan Josip Mahre, medtem ko so vsi ostali ! ill Pertoče. Nnšp nry/rlvrivfi?n<» n";*~Uaf «-r> r^nkill tt ... g. Pavel Bolha je pozdravil udeležence in izrazil svoje veselje nad številnim obiskom, nato pa je orisal zgodovino naše Jugoslavije, trpljenje Jugoslovenov do osvobojenja in pomen 1. decembra. Za g. Bolho so govorili še številni drugi rojaki, nato pa zopet g. Bolha o prosvetnem delu med vvestfalskimi rojaki. Nazadnje je vstal podpredsednik Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev g. Fran Doberšek. Po kratkem zaključnem govoru je pozval vse, naj vstanejo in počaste tako z dve»v:!U!tpim molkom žrtve, ki so v stoletnih bojih dale življenje za svobodo naroda. Ljudje so vstali in sklonili glave. Nato je izpregovoril zastopnik porenjskih Slovencev. V krasnem govoru je orisal življenje Slovencev v Porenju, v tistem Hambornu, kjer je boj Slovenca za življenjski obstanek nagrajen po krivdi krivih prerokov z bratomorno vojno. Zato je pozval govornik, naj zapojo vsi, ki se še zavedajo svoje slovenske krvi, z njim, ki je iz Hamborna, in z njegovimi tremi tovariši, ki so tudi iz Hamborna, v spomin na današnji dan in na sklep vseh predsednikov, da bodo kot Slovenci vztrajali do konca svojih dni, slovensko bojno pesem «Hej, bio-vencib Predsednik g. Šnajden je dvignil roko in v nemško mesto je zadenela naša pesem iz tri sto grl, Iz Piennesa (Francija) smo prejeli: Kdor ve, kje je zdaj Anton Gričar, pristojen v Šmartno pri Litiji, srez Litija, naj ga obvesti, da ga išče njegov brat Ignac Gričar, Rue de la poste No. 21, Piennes, M. et M., France. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Božični šartclj. Vmesi v testo pol kile moke, četrt litra mlačnega mleka, 12 dek sirovega masla, 7 dek sladkorja, 3 deke vzhajanega kvasa, od pol limone naribanih lupinic in soka in dva rumenjaka. Umešeno testo postavi na toplo, da vzhaja. K vzhajanemu testu, ki ga moraš še enkrat premesiti, vmesi še 10 dek drobno zrezane žolče od limone (citronat), 10 dek rozin, 10 dek posušenega drobnega grozdja in 10 dek oluplje-nih zrezanih mandeljnov. Umešeno testo položi v dobro pomazan model in postavi zopet na toplo, da še enkrat vzhaja. Vzhajani šartelj pomaži s sirovim maslom in ga peci dobro uro. Pečenega stresi na lesen krožnik, ga pomaži z raztopljenim sirovim maslom in posuj s sladkorjem. Božična torta. Mešaj v skledi, da narase: 18 dek sirovega masla, 21 dek sladkorja,'potem primešaj 3 rumenjake drugega za drugim, nato še 14 dek zmletih lešnikov, 10 dek moke, od pol limone naribanih lupinic in sneg petih beljakov. Tortni model dobro namaži, zlij testo vanj, ga razravnaj in peci v ne prevroči pečici skoro eno uro. Pečeno torto postavi do drugega dne v shrambo. Drugi dan jo dvakrat prereži, tako da dobiš tri dele, in jo nadevaj. Nadev: Skuhaj v eni, desetinki litra mleka 7 dek zmletih lešnikov in 5' dek sladkorja. Ko so lešniki dobro prevreli, primešaj žlico ruma ali kak drug liker, potem ko so se lešniki nekoliko shladili, pa primešaj še dva rumenjaka, 5 dek zribane čokolade in 10 dek sirovega masla. Ves nadev dobro zmešaj, namaži z njim torto, nato jo zloži skupaj in oblij z ledom. Led: 18 dek sladkorja, dve žlici vode in dve žlici ruma ali 1 kerja mešaj pol ure, potem polij po torti. Led se na zraku osuši. Če hočeš torto še okrasiti, jo lahko okrasiš s kandiranim sadjem. Praktični nasveti Stare dragocene čipke lahko same operetno na tale način: Čipke navijemo na čisto steklenico in jih tako denemo v mlačno milnico. V milnici jih valjamo sem in tja, da se lepo operejo, nato pa jih izperemo v čisto mlačni vodi. Zatem odvijemo tipke s steklenice in jih lepo poravnane pripnemo z iglami na belo dolgo krpo. Ko se počasi posušijo, jih odpnemo in zlikamo skozi tenko krpo. Marmornate plošče pri umivalnikih in nočnih omaricah umijmo najprej z milnico. Nato plošče zmijemo s čisto vodo, posušimo s krpo in popolnoma suhe loščimo z volneno krpo. Madeže od črnila spravimo iz steklenih tint* nikov z vodo in milom. Če so pa madeži že preveč stari, jih je treba odstraniti s solno kislino. Pri tem pa moramo biti previdni, ker solna kislina razje roke. Prebarvanje belih čipk. Ako hočemo sami narediti iz belih čipk čipke drapaste barve, jih pobarvamo z ruskim čajem. Čaj, ki ga je treba skuhati prav močnega, naj potem z lističi vred več ur stoji. Nato ga šele precedimo in pomočimo Čipke vanj, ki jih pustimo nekaj časa v čaju; čez čas jih izperemo v mlačni vodi, zavite v krpo posušimo, nato pa zlikamo. Dobili bomo lepe'čipke drapaste barve. Pralne rokavice iz jelenje kože operemo v mlačni milnici. Rokavice nataknemo na roke, jih namilimo in, kakor bi si umivali roke, drgnemo drugo ob drugo. Ko so dovolj oprane, jih izperemo v mlačni vodi. V zadnjo vodo pa kanemo nekaj kapljic glicerina. Nato rokavice zavijemo v JSisto krpo, da se iztisne voda, in jih obesimo na zrak, da se posušijo. ZANIMIVOSTI X Zanimiva zgodovina perzijskih pctrolejskih vrelcev. Spor, ki je nastal med Anglijo in Perzijo zaradi petrolejskih vrelcev, vzbuja ne samo v političnih, marveč tudi v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Ozadje tega spora je zelo zanimivo. Perzijska vlada je odpovedala angleško-perzijski družbi, ki je imela do sedaj v zakupu ogromne petrolejske vrelce, koncesijo. Družba predstavlja s svojimi 13-4 milijona funtov osnovne glavnice, od katere je 7-5 milijona v rokah Angležev, neizmerno bogastvo in velikansko moč. Celo delež perzijske vlade na čistem dobičku, ki je bil docela neznaten, je znašal letno nad en milijon funtov, in to že celih 30 let. Vpliv te ogromne delniške družbe je bil tako velik, da je vzbujal vedno večjo skrb ameriških petrolejskih kraljev. Zgodovina angleško-perzijske družbe sega daleč nazaj v.dobo, ko je vladal v Teheranu šah Na-sredin, samodržec Perzije. Veliki šah, ki se vse svoje življenje ni dotaknil roke Evropca, da ne bi omadeževal svoje duše, pa je bil velik preosno-vatelj svoje države. Pridobil si je sodelovanje evropskih tehnikov, ki pa jih je najrajši plačeval na ta način, da jim je dajal razne koncesije. Tako je dobil tudi francoski inženjer D'Arcy, ki je dolga leta služil v Teheranu ter si pridobil veliko premoženje, ob svojem odhodu od Nasredina v dar odlok, s katerim daje šah njemu, njegovim naslednikom, prijateljem in dedičem neomejeno pravico za dobo 66 let, da sme neovirano raziskovati perzijsko ozemlje in smatrati vse podzemske zaklade, ki jih najde, za svojo neomejeno lastnino. Inženjer D'Arcy takrat tej listini ni pripisoval posebne važnosti in jo je shranil samo kot posebnost. Pozneje so mu angleški trgovci to listino izkušali odkupiti, vendar pa je D'Arcy to odklonil, ker je bil sam dovolj bogat. Pozneje jo je kot dober katoličan poklonil nekemu misijonarju, ki je hotel spreobrniti Perzijce. Ta misijonar pa je bil dejansko samo detektiv, ki so ga najeli angleški denarniki, da bi jim preskrbel to dragoceno listino, ki je tako res prišla v njihove roke ter jim prinesla neizmerno bogastvo. X Število novorojenčkov v Evropi pada. Po zadnjih statistikah vemo, da je število novorojenčkov v Evropi močno padlo v teku zadnjega leta. Ako primerjamo število rojstev prve polovice tega leta s prvo polovico lanskega leta, vidimo, da so padla rojstva otrok v Nemčiji za 7-5 odstotka, v Italiji za 5-9 odstotka, a v Angliji za 4-2 odstotka. Največ novorojenčkov imajo Jugoslavija, Rusija, Poljska in Rumunija, in sicer 30 do 35 na 1000 prebivalev. X General rešuje brezposelne. Onim, ki rešujejo vprašanje brezposelnih, se je pridružil tudi bivši nemški general in sedanji organizator bo-livijske armade Kundt, mudeč se v prestolnici Bolivije La Pazu. V glavnih industrijskih državah sveta je do 40 milijonov brezposelnih in z njimi trpi okrog 150 milijonov rodbinskih članov vedno hujše pomanjkanje. Po Kundtovem mnenju bi bilo treba odkriti novo deželo, kamor bi lahko pošiljali ljudi in blago, da bi se svet razbremenil. Tako deželo bi lahko organizirali v porečju Amazonke v Južni Ameriki. Gre za deželo v velikanskem obsegu, ki pa šteje komaj šest milijonov prebivalcev. Tu bi se lahko naselilo po generalovem mišljenju 250 milijonov ljudi. Za začetek misli general Kundt naseliti le del te dežele, kjer bi se lahko preživljalo ckrog 250.000 rodbin ali dva milijona ljudi, Iti sicer v podnebju, ki bi ga Evropci lahko prenašali. General je sestavil načrt naseljevanja in hoče v Nemčiji organizirati 30 delovnih divizij po 8000 mož, da bi z njimi zasedel obljubljeno deželo. X Kdaj umirajo ljudje. Nemci so priredili za leto 1932. svojevrstno statistiko: kako starost dosegajo njihovi državljani in od česa umirajo. Tako so na primer ugotovili, da je od 1000 moških oseb, ki so umrle v teku leta, le 531 mož preko 55 let starih, ostalih 469 ljudi pa še ni do- seglo te starosti. Zanimivi so tudi vzroki: od 360.776 moških oseb, ki so šli v teku leta v grob, jih je le 49.792 umrlo zaradi slabosti (nad 60 let), ostalih 310.984 pa zaradi različnih bolezni ali nesreč. Z drugimi besedami: od 100 moških jih umre 81 predčasno. Po starosti pa umirajo moški tako-le (enoletna statistika): 22.462 oseb v starosti od 21. do 30. leta; 18.437 od 31. do 40. leta; 25.011 od 41. do 50. leta. Od teh je bilo 171.011 zakoncev. To se pravi, da postane v Nemčiji vsak dan 469 poročenih žen vdov. X Česen in čebula kot zdravilo. Ze stari narodi (Egipčani, Grki in Rimljani) so poznali zdravilna svojstva česna in čebule in ju uživali kot hrano in kot zdravilo. Zdaj tudi moderno; zdravilstvo znova sega po njih. Tako je na primer zelo razširjeno česnovo zdravilo proti poapnenju žil v žganju ali vinskem cvetu namočeni in na solncu prekuhani česen. To sredstvo se uporablja tudi proti težavam v prebavilih. Sorodnik česna in čebule je drobnjak, ki se v kuhinjah še vse premalo uporablja, saj vsebuje to zelišče za zdravje najdragocenejše snovi, ne da bi imel tako oster in mnogim neprijeten duh kakor česen in čebula. Posebno v novodobni prehrani mu pripada izredno velika vloga. Vsaka solata, večina jajčnih in drugih jedi se da z njim izvrstno začiniti. Česen in čebula sta neizprosna sovražnika zajedalcev v človeškem telesu. V vročem podnebju sta ljudem nepogrešljiva. Posebno ceiyjo česen kot sredstvo proti trakulji in navadnim glistam. Ljudje, ki nimajo v redu preosnove, naj uživajo mnogo česna. Pravijo, da pomaga celo proti« kaši ju in proti naduhi. Kogar moti česnov in čebulov duh v naravnem stanju, naj po jedi žveči listič svežega peteršilja in neprijetni vonj iz ust bo izginil. X Iglo so mu vzeli iz srca. Nedavno so pripeljali v plzensko bolnico 251etnega trgovskega; pomočnika Karla Homana. Njegovo stanje je bilo zelo resno, kajti šlo je za nevarno rano v srcu* Ranjenec je bil še pri zavesti in "pravil je, da se je ranil, ko si je zabodel pri delu predilno iglo v prsa. Ker je trdil, da čuti hude bolečine, so ga zdravniki operirali. Operacijo je napravil zdravnik dr. David s pomočjo še .dveh drugih zdravnikov. Dr. David je ugotovil, da je predrla igla Ho-manu precej globoko srce. Igla je tičala v srcu tako, da je pri utripanju njena ostra konica trgala srčne mišice. Operacija je bila izredno nevarna* ker jo je bilo treba napraviti med utripanjem srca. Trajala je dobre tri četrti ure in se je v polni meri posrečila. Zdravniki so potegnili iglo iz srca in rano spretno zašili, tako d^ bo bolnik kmalu okreval. X Slon, ki ne more spati. V londonskem živalskem vrtu imajo slona, ki ne more spati. Orjaški slon Rani je v živalskem vrtu najmirnejša žival. Že dolga leta se londonska mladina navdušuje zanj, nosi mu kruh in slaščice, slon pa dviga otroke v zahvalo na "svoj mogočni hrbet iu jih nosi po vrtu. Revež pa že dolgo ne more spati in namestu da bi v svoji kletki mirno počival,; bega po vse noči okrog in nikjer ne najde miru. Nedavno se je tako dolgočasil, da je razbil vse, kar mu je prišlo pod noge. Seveda to slonovemu zdravju škoduje in Rani je bil kmalu tako izčrpan, da je moralo ravnateljstvo poskrbeti za njegovo pomirjenje. Privezali so ga k posebnemu železnemu obroču, pritrjenem k eni njegovih prednjih nog in k tlom, toda zjutraj so našli obroč zdrobljen, debelo vrv pa pretrgano. Ker ni šlo drugače, so ga privezali na mnogo daljšo vrv in jo pritrdili h kletki. Tako so orjaškega slona končno prisilili, da je mirno stal. X Roparji so jo rešili iz groba. V sedmograški vasici Peremptu je umrla kmetica Marija Nagy-jeva, ki je izrazila pred smrtjo željo, naj jo pokopljejo v novi praznični obleki in z vsem nakitom, ki ga je imela mnogo. Kmetica je bila premožna in vsa soseska je vedela, da nosi dragocen nakit. Bila je pa samo na videz mrtva, česar zdravniki, ki so bili poklicani k ogledu trupla, niso spoznali. Zato so napisali in podpisali mrtvaški list in vse bi bilo v redu, če bi bila kme- ZUNAJ IN ZNOTRAJ uporabljan, služi Feller-jcv Elsa-fluid izvrstno tudi kot dcsinfekcijsko sredstvo za roke, obraz, zobe, usta in dihalne organe in je zaradi tega zanesljiv tudi proti hripi. Za grgranje, zmešan z vodo, vas reši sluz in tako odstrani vzroke kašlja in hripavosti. Radi ga jemljejo tudi kot obkladke za vrat, .ob' ^ j''' Pri revmatičnih bolečinah, prehladu, za masažo, pri trganju v . Odobren od ministrstva za socialno politiko ln sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem telesu se uporablja pravi Feller-jev Elsa-fluid že preko 35 let. Dobi\a se v lekarnah in trgovinah tc stroke po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj 1 zavojček (9 poizkusnih ali 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici) 58 Din, šest takih zavojčkov za samo 250 Din prt lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina), narodno zdrav,e Sp. St. 509 z dne 24. marca 1932. |it.. ics umrla. Tako se je pa zgodilo nekaj, kar jnenda nima primera v zgodovini človeštva. Tatinska družba je izvedela za oporoko bogate kmetice, vedela je pa tudi, da so ji svojci zadnjo željo točno izpolnili. Zato so se skrunilci grobov spla-eili takoj prvo noč po pogrebu na pokopališče, kjer so odkopali grob, da bi mrtvo kmetico oropali. Ko so pa dvignili pokrov krste, so od groze krikniii in jo ubrali s pokopališča, kar so jih nesle noge. Mrtva kmetica je namreč odprla oči in vzkliknila: «Kaj pa hočete od mene?» Odgovora seveda ni dobila, ker .-io bili skrunilci1 grobov že daleč. Namestu njih je pa prihitel grobar, ki je spravil od mrtvih obujeno kmetico v bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla. X Dolga krvnikova pot. Edini kanadski krvnik Artur Ellis je moral napraviti v oktobru in novembru dolgo in naporno pot 11.000 km, da je usmrtil na ledenem severu Kanade na smrt obsojenega zločinca. Tako daleč menda ni potoval če noben krvnik po svojih krvniških opravkih. V Dawson City na Yukonu je umoril Bernard !West starega zlatokopa, oropal je njegovo kočo in mu odnesel vsa zlata zrnca, ki jih je bil nabral mož s hudim trudom. Morilec je bil obsojen na smrt in krvnik je moral iz Montreala na sever Kanade. Moral se je žuriti in tako je prepotoval to dolgo pot v 24 dneh z vlakom, vozovi in ladjo. Po usmrtitvi je dosegel baš še zadnjo ladjo, ki je plula letos pred zimo iz severnih v južne kraje Kanade. Krvnik pripoveduje, da je bil West eden najhladnokrvnejših zločincev, kar jih je kedaj usmrtil. Ko je stopil v njegovo celico, mu je obsojenec zaklical: «Napravi vendar že enkrat konec tej komediji!> Potem je pa vstal in mirno odšel pod vešala. Polnovredne in modeme radijske aparate raznih znamk od Din 1S80— navzgor dobite pri tvrdki H. SUTTJNER - Ljubljana Tyršova (Dunajska,) cesta 1JB. Ogled in predvajanje brezobvezno. — Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte brezplačni cenik. Ne upa si povedati. btric: «Katero sestric imaš rajši, Urško ali Micko ?» Gašperček: «Ne upam si povedati, ker bi bila Micka huda name...» Tudi koristen član človeške družbe. Sodnik: Obtoženec: «Ze trije ali štirje detektivi so bili zaposleni zaradi mene.* Posredovalčeva hvaležnost. Zenitovanjski posredovalec po operaciji: «Go-spod doktor, če ozdravim, vam preskrbim nevesto brezplačno.. .> Praktičen nečak. Oče: «Mihec, zakaj pa ne sežeš stricu v roko?» Sinko: «Ker nima pomena. Saj mi je povedal, da nima denarja .. v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnieo. Ml nudimo delo vsakomur na ta način, —^ da odvzemamo izdelane pletenine. Mtillikt^fl* dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuja mnogo zahval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brez* plačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Kalij, Maribor, Trubar jeva ulica št. 2, od« delek 5. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Čudne sanje. A: «Čuj, prijatelj, kaj pa pomeni reševalni pas pri tvoji postelji?> B: «Veš, že tretjo noč se mi je sanjalo, da se potapljam.> Na jno vejte dvokolo s motorčkom 1'/, K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat in posamezni deli najceneji Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. MALI OGLASI Pri popolni nevrasteniji se uporablja fiziološki ekstrakt «Kalcfluid», ki oja-čuje izločevalno delovanje vseh žlez. Krepi organizem in jači živčni sistem. Detajlna literatura brezplačno; zahtevajte jo: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. — cKalcfluids. se dobiva v lekarnah in drogerijali. Odobreno od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, S. broj 5300 z dne 28. marca 1932. Brezobrestno posojilo za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje »Zadrugas, Ljubljana, poštni predal 307. — Sprejema zastopnike! 343 Majhno posestvo vse skupaj, prvovrstna lega, blizu železniške postaje, cerkve in šole, po ugodni ceni prodam. Polovica se lahko plača s hranilnimi knjižicami. — Obrniti se je na J. Dankovca, Polzela, Savinjska dolina. 373 Notarska pisarna v Ptuju (prej notar Kaz. Bratkov.č) od 15. decembra 1932. dalje v hiši oo. minoritov nasproti mi-noritske cerkve. SEVNIK LAV0SLAV,notarvPtnjn. OPOZORILO SVINJEREJCEM. Znamenit belgijski preparat, poznan žirom sveta, ki preprečuje bolezni pri prašičih in jih zdebeli za dva do tri mesece prej. Tovarna tega izbornega preparata je v želji, da ga izkoristijo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža eene. Izkoristite priliko in kupite takoj pri svojem trgovcu originalen zavojček z okoli 800 grami, ki stane sedaj samo 25 Dii^ P» se naglo prepričate o resničnosti naših navodil. GARANCIJA. Za primer neuspeha sprejmemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v svojem okoliš« ne dobite, pišite nam, da ga vam pošljemo vsako količino. Navodilo vsakemu zavojčku pridano v našem jeziku. Živinorejcem priporočamo zanje iako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je zivinozdiavnik prof. dr. Kern. Omašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, -b-kladki, masiranj«, drgnjenje, o načinui kako se žival prisili] da je mirna, o dviganju padlih ali bol« nih živali, o ranah ter kaj je storiti r raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovan)! rogov,poškodbik pita in zakovanji pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kost^ zvitju, izčlenjenjiL izpadu porodnice in maternice, iz« padu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih pred-i.ietih v požiralniku, pretresu možgan, solncarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itu Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati ško&e pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroč« v knjigarni Tiskov uC zadruge v Ljubljani Selenburjrova ulica št. 3 i>analorium Emona Ljubljana Komenskega (A Generalni zastopnik za dravsko banovino 0skrbnina. [ razr> Din 100"-, II. razr. Din 80'-JOSIP JUNC, Vrtača št. 4/II. I Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarij v. p.