List 15. Tečaj spodarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ljubljani y sredo 12. aprila 1871. O b s e g : Razglas kranjskim gospodarjem, kteri želijo junca za pleme dobiti. Razglas kranjskim posestnikom o premijab za marljivo in vspešno spodrejanje gozdov in za napravo gozdnih semenskih kampov in gozdnih drevesnic in pa o razdelitvi hvojnega semena. O potrebi postave za trgatev. O gozdnem varstvu. (Dalje.) nosti ženskega spola. Suhorje, etimologicna crtica. Slovenske uganjke. (Konec.) — Dopisi. O samostal-Novičar. Gospodarske stvari. Razglas kranjskim gospodarjem 9 kteri želijo junca za pleme dobiti Zanašaje se na to, da tudi za letošnj leto kakor za pretekla tri leta, dobi družba kmetijska od slavnega c. kr. ministerstva denarja za to, da kupi plemenitih juncev Miricodolskega, Mariahoferskega, Pincgavskega in Belanskega rodů in jih razdelí po deželi pod tis ti mi v razglasu 30. januarija 1869. leta P°g°J ki so bili na znanje dani, pozivlja zdaj podpisani odbor posa mesne gospodarje ali pa cele občine (soseske), ki želijo takega junca za pleme svoje okolice pod omenjenimi pogoji přejeti, naj se pismeno oglasé do bi nk OŠ ti v pisarnici podpisanega odbora. tem pismu naj se pové, koliko ima gospodar p osest m naj skaže 9 da je m in da je v njegovi okolici veliko goveje ž eJ Ker pa so rodovi juncev lič 9 ki jih kmetijska družba po deželi daje, namreč: štajarski Miricodolsk junci so sivi, Marijahoferski rumenkasti, P gavsk Belanski pa rdeče-belop naj pro3ilec v svoji prošnji tudi pové, ali je živina v okolici njegovi velika, srednja ali majhna, siva, bela ali rdeca 9 da odbor potem more presoditi, kakošno tuje pleme se bolj vjerna z domaćim onega kraja. To pismo naj dá prosilec potem potrditi pred- tojniku kmetijske pod in pa P svoj občine, da je vse to res svojega okraj > kar je gospodar v pismu povedal. In tako potrjeno pismo naj se potem prinese ali pošlje v pisarnico kmetijske družbe v Ljubljani (v Salendrovih ulicah nad bregom). Kdor je že prosil za junca, pa ga dosehmal še ni dobil, ker prosilcev je vselej veliko, juncev za razde-litev Da malo, naj ponovi to prošnjo tako, kakor je ravno povedano bilo G1 dbor družbe kmetijsk . aprila 1871. Razglas kranjskim posestnikom o premijah za marlj in vspešno spodrejanje gozdov (borštov) in za napravo gozdnih semen skill kampov in gozdnih drevesnic, in pa o raz delitvi hvojevega semena. ena za Gorensko, ena pa za Dolensko. Kdor želi tako naj premijo přejeti prvió: do 15. dne prihodnjega meseca maja pod- pisanemu odboru napové, za kakošno gozdno izrejo se bode za premijo potegnil; drugiČ : naj manj dva orala (joha) opuščenega (neobdelanega) gozda se morata s semenom ali drevesci črnega (hvojevega) lesa zasaditi jeseni letošnjega leta 1871. ali spomladi prihodnjega leta 1872; tretjič: premije se bodo leta 1874. podelile takim posestnikom manjših gozdov, kteri so zasadbo tega prostora, gledé na vece ali manjše vremenske ovire najbolje opravili; > četrtic: gozdni spodreji v visoko ležečih hostah se bode prednost dala pred nizkimi hostami; petic: ker se bode od omenjenih 100 gold., ki so na obresti (činže) naloženi, med tem časom (do leta 1874.) nabralo nekoliko obrestnega denarja, se bode iz tega denarja še drug posestnik s primernim zneskom obdaroval, ki je za unimi izrejo najbolje dovršil. Kar se podpore za napravo semenskih kampov in drevesnic tiče, bode družba kmetijska knjižico na svetio dala, ki bode prav po domaće podučila kmete, kako naj izrejevanje ravnaj o, c.a bode prav. Kdor pa v ta namen za jesensko setev letoš-njega leta ali za pomladansko setev prihodnjega leta želí semena, naj se za to zadnji čas do 15. avgusta letošnjega leta, to je, do vé lie ega S m ar na obrne do družbe kmetijske. f Kampi 9 kteri se morajo s semenom obsejati mo rajo naj m a nj 30 štirjaških sežnje v (kvadratnih klafter) veliki in z živo mej o ograjeni biti. Gospodarji, ki želijo hvojevega semena přejeti, morajo tedaj družbi povedati, koliko prostora bodo obsejali ž njim, da bode gozdarski odsek določil, koliko naj jim ga dá. Dě- lilo pa se bode samo seme hvojevega (črnega) lesá, in soseske ali sole imajo prednost pred druzimi. Podpisani odbor bo po svojih podružnicah pozve- doval, ali so bili semenski kampi dobro narejeni bode po okolišcinah tudi i nekoliko povrnil stroškov so jih imeli pri tem delu. Glavni odbor družbe kmetijske 10. aprila 1871. ; ) m ki potrebi postave za trgatev. Iz državne podpox^, tijska za leto 1870. přejel tijstva, se za ki jo je c. kr. družba kme od c. zdaj razpisujejo take Iz črniske fare 30. marca. Blagovolite mi ljube „Novice" maj hen predalček, . listu ministerstva kme premije za izreje- da še nekoliko spregovorim na dopis iz Beča v vanje borštev po 25 gold., in sicer dve za Notranjsko, „Novic" in na njegov dopis v „Gosp. listu" 15. pro- 110 aenca t. bralcem „Novic". v pojašnjenje Žerjalu in vsem častitim bolj važne točke o trošenji naštejem in zraven tuđi o glasi Moj dopis v y da „postavo listu „Novic" od 15. februarija se odlociti za dan skupne trgatve je } a O tem, kar 9. listu „Novic" těžko, ker ni vsako leto v istem času grozdje zrelo zato se tudi v enem času trgati ne more dopis iz Beča proti tem vrsticam v pod štev. 1 trdi, moram opomniti, da moja misel ne sega v dan trganja za vsako leto naprej, ampak le na trgatev o pravém času za vsako leto posebej. To se še posebno iz omenjenega mojega članka vidi ■ I kî so grozdju škodljiva ter ga pri izrejanji zadržuje. V takih sredstvih za odvrnitev njegovo kratko naznanim Trošenje pri kur javi. Pri lesni kurjavi Prva in velika potrata se potrata že v gozdu prične. da po mnogih krajih skoro vsa drva v sežnje presekavajo in veliko lesá gré v trske ki zmirom Zguba v gozdu segnjijó je veča, kakor se sploh misli. Na vsakem iviru gre četrt mora delavec vlj v gubo zaseke narejati, in zguba je še veča. V ce les zeló debel veče zato, ker sem rasložil neugodna vremena in sušo, guba na vsakem iviru le četrt letih je vino slabeje; mora se grozd tedaj dalj časa na trti pustiti, zato je treba za vsako leto posebej dan trgatve odlociti. Da bi vsi vinoreici previdni in modri tako Ce j pri Vig vsega^ celi seženj v 16.000 sežnjev sekaneg dolgih ivirih 1/1Qf in pri vlj velika, je Ije dolgih ze lesa znese. Na vsakih 12—16 sežnj gubo Kakošna škoda za okraj 7 gre ■ se lesá lahko bi potem vladala svoboda! Al ker to ni pelje svobodno trganje v pokvar vinstva, in ne v gub 1333 napravi 1 Na ta način se sežnjev najboljšega lesa v ivirje uaiw, J^xjv, u > w^uxxvs ^ b J * r r o u , uu T napredek njegov. Nevedni ljudje vselej prezgodaj v Pride se pa temu v okom, ako gozdar gleda na , preklovina pa seka. Ce bi to, da se debeli les zaga trgatev silijo tako, da jih je težko nazaj držati, vinorejci in župani se ne morejo z vsakim posebej Umni se delalci še tako upirali, se mora gozdar vseh pripo prične, če pa pričkati. Tako pa se prezgodnja trgatev se več občin vsled postave skupaj pogovori in vsako leto posebej dan trganja odloči, se gotovo pravo za-dene in nikomur na škodo ne delà. mockov poslužiti, jim plačilo poboljšati, dati grajščinske žage, da se vdadó koristnemu delu. (Dalje prihodnjič.) se Sloboda je res lepa reč, a zdrava sloboda tista imenovati more, ako jo zdrava pamet Poduéne stvari vlada. Ta pa se mnogokrat še pogreša Ce mi pa kdo reče: kaj bodo drugi meni zapovedovali, kdaj da smem trgati? mu odgovorim samo to: vsak je res gospodar samostalnosti ženskega spola. Govoril dr. Razlag v ljubljanski čitalnici 2. aprila 1871. Citalničin odbor mi je na mojo željo dal nalogo } svojega posestva in kdor kislo vina piti hoče, naj ga pije brati vam čestite poslušalke in poslušalci » o samo- pa je drugo 7 zakaj stalnosti ženskega spola". Poskusil bom o tem vinorejcev, ki prodajajo slabo jako obširnem predmetu govoriti, kar je mogoče na v imenu božjem! Al vino se daje tudi na prodaj, to vino, so krivi, da se lahko ves kraj razvpije po svetu, kratko, ker se bojim dolgocasiti čitalničine društvenike da ondi ni dobrega vina dobiti, intakotrpijo škodo ne- s takim nenavadnim predmetom; prizanesite toraj na dolžni, ki imajo dober pridelek. Zdaj pa vprašam: ali eno stran krátkosti in površnosti mojih besed, na drugi škodo delati? Zato tedaj je postava strani pa predmetu samemu, ki se tako krivo širom po svetu razumeva. Ne bojte se, čestite domorodne gospé in gospodi- sme drug drugemu trgatve dobra, ker ne spravlja nobenega v škodo in je vsem na korist. Fr. L . b . n. gozdnem varstvu. Spisuje Franjo Padar. (Dalje.) V. O rpotrati lesá in sredstvih, kako jo odvrniti. Najveća škoda v gozdih je potrata lesá ali neprávo gospodarstvo, nepotrebna upotreba. Veliki gozdi so se čine, da bom v svoji razpravi priporočal kakor libe-ralci po nasprotjih (íucus a non lucendo) upravičenost sužnje ženske odvisnosti, ktero nahajamo pri manj izobraženih narodih po veljavnem načelu, da izobraženi narodi tem več čislajo žene , čem bolj so izobraženi y ne bojte se tudi vi možki gg. poslušalci, da bi jaz po-veličeval nezdravo sentimentalnost sredovečnih zaljubljenih pevskih vitezov na škodo moževljeve, še toliko zmerne in v prirodi vkoreninjene prevage v ro- do vinske m ž i vlj en ji vendar ker ne bodem govoril, skoro samo s tem hudo pokončali in v več krajih je kakor eni morebiti pričakujejo in kakor drugi ne bi trošenje lesá naredilo, da so se gozdi pred časom se- radi slišali, škodujem menda najbolje samemu V se kanja in večkrat prezgodaj posekali gozdi so se morali v nizke in srednje spremeniti celó visoki Ka- košna škoda se s tem godi, more le prevideti ta, ki je sebi, ker utegnete reci, da vam nisem nič pikantnega razložil. Čestiti družniki in družnice naše čitalnice sred na- v stanu znesek gozdov po različnosti sečnih časov in šega slovenskega središča! Časov kolo se neprenehoma obravnav preračuniti. ~ „0 precenitvi gozdov". tem je govorjenje v nauku vrtí in dovrtélo se je tudi pred naše prage; novi časi prinesejo seboj nove potrebe, nove koristi in naloga da Večkrat je na ta način nastala zguba tako velika, mislečih rodoljubov je, na drobno pretehtovati raz- ™ je xv^ocv ůuvío i«, rvi j w mere m Kar se ciol tem iz takih vsako leto izsekanih, koreninih gozdov prihodnosti obdržati. Il* V 1 •! • T 1 i • • -r-r i • « w • JL _ več ko polovico vsega lesa znesla ki jo po- mere in kar se dobrega najde, tudi v korist boljše dobimo, če so bili dobro se zguba gospodarjeni. Koliko veča je Da je ženski krasni spol velik faktor v narodnem y raščeni bili! če so taki gozdi slabo gospodarjeni in do- življenji, je nedvojbeno in da se v prihodnje vsi delež- niki razumno, odločno in stanovitno morajo po Prevelik oddatek lesa bodi-si s trošenjem ali na prijeti deíovanja na dušno in gmotno ali materijalno kak drug način je velika škoda gozdom; rane, ki se srečo naroda, je jasno kot beli dan; toraj izvolite po-jim naredé, se ne daj o z nobeno recjo lahko zaceliti. trpno poslušati nazore moje o samostalnosti rodo- Treba tedaj se takému početju z všemi silami in pri- ljubnih Slavjank, kakor jo po zdravi pameti pomočki ustavljati. zahteva značaj nepokvarjenega naroda in zahtevi pri- Da bodemo pa mogli, moramo poznati vse načine hodnosti po popolnoma naravskem razvoji, trošenja in vsa sredstva, da se to odvrne. Naj tedaj zdravém telesu prebiva tudi zdrava duša, zdrave ro 117 dovine in zdrave obcine so podlaga zdravega naroda, kteri tudi potřebuje dušnega in telesnega z dr a vj a glejmo tudi na Rusko in na Cesko in tudi v bolj omi Poglejmo v praktično Ameriko in Angležko po- da J6 člo- kano Nemci jo povsod nahajamo v veči ali manjši za svojo vsestransko srečo. Zgodovina zadnjih 600 let nam kaže, veška družba tem bolj bila bolan a, čem bolj so se samostalnost brez vse možke podpore za celo izmeri učilne zavode za ženske, kterim utegne ženske vrivale v javno življenje in zapuščale svetotaj- življenje dobro služiti, stva tihega domaćega ognjišča, iz kterega vedno kali nekterih deželah se ženske v r uce sreća rodovin in celih narodov. Po križarskih voj- (medicine) in so celó doktorice te znanosti zdraviloslovja kar OlCVýO. lUUUVIU ILL ^im UCtliriWT. ^ vy » y y^xxv,^« v^uv,, .x* «v v,x x v, w vv, , x*C*J. je skah so v 13. stoletji se kaj rade pecale s klasičnim popolnoma naravno, ker pri nekterih boleznih je prav jezikoslovjem, v 16. in 17. stoletji so maščevaje se za za prav le mogoče, ženske zdravnike poklicati prepoved saliske postave zastran zabranjenega jim na- ne žali prirojena sramožljivost. m 1 ^ /J s^i m a l-r 4- 1 ^ rv 1 m xv »-f It xv V\ it 1 1 A 4* 111 /I a ^ r > \ a 11 f i Ir i rl a o f i _ J^r^ n a r/nv^ n !r a -nm Ka I -i n ; da se sledstva kot „kraljevske prijateljice" v politiki dosti- ženske naj boljše učiteljice deklet p krat zvonec nosile in sicer ne na srećo in blago- kterim je treba razun izurjenosti v branji, pisanji in stanje narodov, pri čemur je le treba opomniti na drugih knjižnih spretnosti tudi dejanskih vaj v ženskih OVMUJV " " * W ~ , , . ----- J------ Ljudevita XIV. in XV. na Francoskem. drugih de- opravilih y da so ženske najpripravniše učiteljice želah so se spet v preobilni meri pecale z umetnostmi, deklet, je gotovo vsakemu brez obširnega dokazovanja kakor je pesništvo, slikarstvo in pred vsem glumstvo ali gledališcine predstave. Kadarkoli in narodu najboljših jasno dovolj. V tem obziru želimo našemu slovenskemu moči y ki se naj pnmerno razvrstijo kjerkoli se je ta prikazen objavila, je to bilo znamenje od jadranskega morja do Drave in Mure v srečo slo propada zdravega političnega razvoja in neka meh- venske mladine. kužnost je preobladala, s ktero se je vrstila vsa rev-ščina političnega razvoja vsa Kjer pa je javno življenje se na novo in mogočno bejše telesne moči ženske. Možki so v neki dobi kaj radi za-se obdržavali opravila, tudi taka, pri kterih bi zadostovale sla- na boljše popelo, vselej so se žene vrnile k svojemu Večidel bi poštna in telegrafska opravila kaj prvotnému in pravému, čeravno ne edinemu opra- lehko oskrbovale ženske, in če kteri ježast mož ugo- vilu , pri domaćem ognj išći. Vendar vsaka ženska ni žena, narod ima tudi varja, da ženske premalo znajo molcati, je treba le opomniti, da po zadnjem „Brenceljnu" tudi možki precej t samice in vdově in gledé na te tri vrste krasnega radi čenčajo, toraj tudi potrebujejo svoj crni kabinet, spola nahajamo tudi raznovrstne potrebe. Zakaj ženske pri kup čij i, nekterih obrtnijah Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo posebno pa pri računstvu ne bi imele popolnoma ena- vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podko- kih pravic z možkimi, se ne more misliti, še manj pa pavajo njih lastno in rodovin srećo, in ko se to zgodi v opravičevati, ker skušnja vseh narodov polno v f UC1 y da so se meri bodo tudi naj bolj sebični možki prav radi v teh strokah izvrstno obnašale, in da imajo tudi dušné UU1UW UJCI 1 , UUUV tuui íl,l J U^WIVUI JLAXUUtVl £SJ.C*V 1MUI, V IVU OUi V1\U1X li priznavali samostalnost ženskega spôla in ne- zmožnosti za to t odvisnost od vseh pomanjkljivosti. Dandanašnji žalibog opazujemo pri bolj omikanih ali vsaj olikanih stanovih zapadne in srednje Evrope, da se ne množé mlade rodovine, ampak da se bolj HHlHIHH HHtflHMft da ropi prepustivsi spolu jy krvavi boj in mesarenje v novi Ev-hrabremu, močnemu moškemu Omenjam še le važnost samostalnosti ženskega spola v društvinskem y vnarodnem in množé samci in samice, ker se prvi izgovarjajo v po- litičnem življenji, kar je vse pri odgoji (zreji) na nedelavnim ženskam ne bi mogli pripravljati veli- depolne mladine od neizmerne važnosti, toraj vredno, kanskega liš pa, kterega v Parizu, Londonu, Berolinu, da se bolj na tanko premišljuje v prid budnega na Dunaji in drugod po sprehajališčih na ogled razna- ravno majhnega naroda slovenskega. ; ce vost Vendar že predolgo sem grešil na vašo potrpežlji-toraj mi se dovolite omeniti, da imamo prvo go- šajo in sicer neukusno v vseh barvah svetá in poslednje Čase skrivaje kinč in kras, toraj lepoto lastnih las pod velikanskimi žimnicami. spodičino na Slovenskem v Metliki, ki je za poštar- Ti hudobni samci, kterim Nemci pravijo „Hage- stvo položila preskušnjo in da so na Ruskem osnovali stolze", se toraj še bolj zakopavaj o v ostudni dim jav- liceje za žensko zrejo in da se na Ceskem taka na-nih krčem in kavarn, ker se bojé, da bi sami zajutrk prava ravnokar snuje. Pri nas v ubogi Sloveniji se ne moremo meriti z orlom, kteri visoko nadkriluje oblake in hiti do žarkega solnca; mi moramo zadovoljni biti tudi z m a li m i pro- Naš narod bode toraj srećen, če kuhati imeli svoji rodovini, da bi morali sočivje sami kupovati, tudi v kuhinji prigledovati in skrbeti, da se po najnovejši šegi ali modi prinese ob 10. uri ,,milost- ljivi" soprogi kava postelji oni se bojé, da bi mo- izvodi uma in dlani. strežaji biti pet korakov za prekošato oblečeno so slovenske žene modrovladajoče kraljice domaće hiše, ker imajo dekle skrb za ve- dragoceni biseri rodovin in vsega naroda, kterega le rali da^^^^^^^l m | ■ I III černe gospej ine veselice, morali celó otročje povoje skupna in skladna pripomoć spravi na viŠo stopinjo na večer prati. » oc tv/ Ili OU vciiau YUU V \J V 1 AJLl CAt J KJ s kterimi črnijo ženski spol, da svoje lastne hibe Vse te in še veliko več izgovorov imajo samci sreće in t slave in če naše slovenske v dove in si- ra O JMOllLUl Ol lllj U ZjCUOBlI opui , Ua O V UJ O lao tue U1 U C JUbCš oaiui VO Xidjdej o toliko samostalnosti v domovini, zakrivajo. Vendar misleče ženske bodo tudi to pri- da ne zgrešijo tistih čednosti, ktere11'so na vse veke kazen sebičnih možkih pažljivo premišljevale in se ogibale vsega, kar bi utegnilo možkim za izgovor nji- kinč keg pola Vendar tudi slovst p r e d e k našega na V^A K/V^AV/ O ? AaUI k/ JL VQ UJ V/IiJU^AUJI AJVf ^ T VJL XI | JL f w w v^v^a w ^ A V/ f v w M * M v^ jl W vw V/ M mwk^ hove samopašnosti služiti in tako se bodo postavile na roda naj navdušuje naše gospodinje, ako pri tem ne lastne noge in njih samostalnost v umnem zanemarjajo svojega praktičnega pokliča, ako jih na svoje oziru je zagotovljena. Vendar današnji mere vdov in sirot samic. čas imamo tudi razmišljevati raz- vdušuje poleg vsakdanjih, dostikrat suhoparnih opravil beškega ognja, kteri vname tudi t k vse dobro, krasno in resnično y da cvete in sad obrodí Razun neugodnosti vseh navadnih okoliščin je na- na stoletja narodu v korist in slavo sledek grozovitega mesarenja današnjih vojsk Naš mali narod celó že ima v slovstvu izurjene ta, da osamljenih ostane veliko vdov in nevest y toraj hčerke, izmed kterih mi naj bode dovolj je dolžnost vsakega mislečega pretresovati te nove raz- Josip Turnogradsko-Tom y mere, da narod škode ne trpi. bode večnaja pamjat! potem že umrlo Lavo si omeniti naj JeJ # 118 Vekosl Ker snik Hausma sedaj v naši sredini živečo L Oblak ovo , Franj o Ljudmilo Gomilščakovo, in še Pesj ak S uh or ja leži na vrhu hriba, iz kterega se lehko , na južni u vidi na severni strani vsa lepa reška dolina pa globoko požlebje: Padež in Suhorca. Predlog ,,na Slovstvo je sicer pri nas le postranska zabava velja tukaj v pravem slovničnem pomenu, in tudi ljud- poleg dejanskeg kdanjega delà in vendar ima svojo stvo ga upotrebuje čisto pravilno: na Suhorji, na Su važnost, ako se v obzir vzamejo sorodna plemena slav janska in ako se vedno delà v duhu vzájemnosti slav janské na jugu in na severu. Nam v Ljublj p o seb tvenih čelih m d ) treba anega de braženost } } kliškega zavoda za naro o kterem predmetu bi danas preobširno bilo govoriti toraj gledé na važnost blagonosnega delovanja ženskega spola še vam naj navedem pesnikove besede: Žene spoštujte, sade nam umetno Cvetlice rajske v živetje posvetno > vez kinj Sladké ljubezni napletajo Pod zagrinjali navade ljubljive Krasnega čutljeja plamene žive Skrbno redijo z roeico nebes. Jaz pa še dostavljam: Naj naše domorod lovensko njež bčutljivost zd z merikansko praktičnostjo in rojena bode zedinj srečna Slovenij Krajepisne stvari. horjo ) nikdar pa: v Suhorju ali na Suhorju. Vovk. Slovenske uganjke in njihov pomen za slovensko mitologijo Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje in konec.) VIL Kolo letélo Od jutra do nocP Večer se je strlo ) 7 Pa vendar drugoc Bio drugi dan celo In spet se potoČ\ ) Kaj je to ? Ta uganjka pomeni so Ince. Ni mi treba obširniše dokazovati, da so si vsi stari narodi solnee mislili kot tekajoče kolo. Pa tudi blisk so si stari Slovenci mislili kot ognjeno kolesce, kar potrjuje sledeča uganj ka : Suhorje. Etimologična crtica. *) Dragi čitatelji „Novic" naj mi dovolijo, da ob kratkem razjasnim napačno razlaganje in nepravilno pisavo imena Suhorje (vasi na Notranjskem). Nek etimolog slovenski razlaga to imé od suhe ga kraja. Jasno je ko beli dan, da Suhorje (pravi. S uho r ja) v primeri z drugimi kraji na Notranjskem, malo vé o suši. Na južni strani te vasi teče Suhorca i na se- verni pa znamenita Reka. Na malem prostoru ima kraj tudi dovelj „izvirkov", ki v največi suši ne pre- sahnejo , na priliko: v Javorji y Rebrnicah, Strážci, na Pojalah, Nabrcah itd. Lepa zelena gruda vidi se tudi ondi, kjer je sekira z lesom hudo gospodarila. Da vsa okolica bila je ob času, ko so se prvi Slovenci ondaj naselili, veliko boij z grmovjem obrašcena kakor zdaj toraj manj suha, je verjetno. Kraj, kjer je dovelj vrel-cev popolnoma obledinjen (obrašcen) z nasajenimi gaji vsakovrstnega žlahnega sadja in lepimi vinogradi kjer je ves prizor tako rekoč priljubljeno romantičen kaže dovelj, da treba iztolmačiti imé Suhorje ; 7 iz kakovega druzega vira. Jaz bi to imé razlagal na- ravno od Suhorce y potoka > ki izvira na južni strani Ostrožnegabrda. Vije se na dalje ob ostrožkem gozdu, kjer je že tako močan, da obraća trem mlinar-jem velika kolesa. Rahlo šumlja pod suhorsko vasjo bolj v dolgozasukanih tirih ili strugah, ter se pod Buj ami z mirnim tekom v Re ko zli va. knjižici bral sem na eni strani Suhorje, a na 7) v Suhorju vasjo novi drugi tej veliki in skoraj zastarani napaki govoril sem z nekim gospodom, ki v tej struki včasi ktero vgane, a on me za vrne in pravi: ,,jaz razlagam Suhorjjí, enako kakor Zagorje, Primorje itd. logike Evo vam 7 9 toraj v Zagorju, Suhorju, Primorju, o etimologiji slovenski! ^Ako ljudstvo izgovarja: Mate nje vas, Burje, S^turje, Suhorje, namesti Matenjavas, Bur ja, S tur ja, Suhorj a itd., ravno tako napačno Zagurje, Primurje, namesti Zagorje, morje; bomo mar tudi tako po prostorečju pisali? Pri- VIII. Smuk Kolo suk smuk Kam zleti ? Tam 7 i gori Kaj je to mitu 7 \s g n J i_i \j iv. u i v/ o vj u y zva oc o u u c v ai aa u j - stavo, da so si mislili blisk kot hitro suk a j oče se A 1 a éT\ r\ lr fa y i Ir n a rw K n n wm r% 1 t A 1\ t Qr^^lCQ nazore je našel Kuhn 2) pri starih Indih in Schwartz 3) pri Germanih. Tudi stari Noričani so si mislili blisk kot Že pri starih Grkih najdemo v Iksionovem je privezan s kačami (simboli bliska) na pred- ki kol ki se č v k M ■ ■ ( kolesce, ktero smukne z neba na zemlj y in lesce, ker na noriških penezih,4) najdenih v Lember gu, 2 uri od Celja proti dobernskim toplicam (Bad na Neuhaus) se vidi na aversi ljuta možk reversi konj, tudi simbol boga groma, nad konjem kol 9 pod konjem pa Perunovo kladvo ) m pa Pe runov protek (Blitzruthe) ; blisk naimer. Polaci še dandanes blisk imenujejo ,,P runs (eiserne) Blitzruthe mislili Slovani tudi kot Bog pretek' c 9 Pe groma in bliska so si kuj beskega kovač 9 kteri blisk na náklu, kar potrjuje sledeča uganjka IX. Star kovač EopotaČ 9 9 Z zeleznim maclom (variant: Go der nj ač) silnim naklom Sibe kuje, No kaznuje Grešni svet. 9 7 Kaj je to ? Pri Rusih se nebeski kovač veli Kuzma Dem- ki je ubijalec zmaja, pozoja; primeri staroslov. B0y3H&n& jan,J K0Y3HL (kuzn') res e métallo eus o factae, aujoub^d (kuznec') faber, kovač. Demjan gotovo ni druga nego . dimit D ímjan, ker v ruskih narečjih pomenja démit i Primeri Jakoby „Mytb. Wôrterb." sv. Ixion Kuh * v v Die Mythen von der Herabhohlung des Feuers" str. 21. 3) Schwartz Heutige Volksglaube" str. 20 v razsodbo. Veleeenjenemu g. Davorinu Trstenjaku in tudi drugim „Repert. steir. Miinz." fig. 50. 51 strau 10 Obrazce glej pri dr. Fr. Pichler Potebnja ,,o myth, značenj.' 119 rauchen,*) toda Kuzma-Demj K se političnih řečí tiče, je podoba, da so tukajšnji kovač dimjan, iauer lULLiailS , lULLllgCi. rvci ou ai uam m Uftuuui DVUJ J^1UJC1VW ÏICU1UJ ouj a aocujc, nom sedež boga groma in bliska mislili na visokih gorah, in Gorice ravno tako hitro popustili, kakor jim je v faber fumans, fumiger. Ker so si Labi Lahoni svoj projekt zedinjenj l8trij rsta se gromski oblaki zbirajo, dobile so gore imena glavo skočil, toraj nam o tem govoriti ni treba več, ker Nakl 7 Klad Gorenskem t dalj odi gromovnika, kakor na so že sami sprevideli, da mlatijo prazno slamo. Mladi tukajšnji burovži, ki so pod Garibaldijevo zastavo slu pa 01 Ma cei, kakor na Stajarskem Pod Maci om je ves Kuzm kega k 7 kuzm kar opominja na nebes kovača bliska. Ti na- zori so tudi vladali pri starih lndih, — 6iUUiW . bliska ima kladvo : M u d g a 1 a, in staroskandinavski ubil itd žili, se na tihoma vračaj o nazaj; ne davno sem slišal dva taka „junaka" na kolodvoru, ki sta došla z laškim MHHi H IHMMH I I HB sto Primorci z veseljem pozdravljamo namen bog groma in vlakom ; ústila sta se, da jih je vsak najmanj ) kladvo: Mjol Th III, korenike: mel, conterrere staroslov. mol nj 7 od dr. Raz 1 aga zarad pomnoženja „Pesmarice", a to želimo, da bode nekoliko pesem tudi s cirilico tiskanih Toliko objavim po meni med slovenskim narodom kajti mnogo mladenčev in gospodičin se tukaj A. .. n, m * m m m m m • i # * • wr~w t ) Vf • UC1 Cl- nabranih uganjk s presrčno f da bi prijatelj na- rilico ? in to nam je lepo znamenje. Zagotovljam, da rodnega blaga marljivo otimali pozabljivosti „p o s 1 e d n j e sledi poganskih starih Slovencev", da govorim kedar jo bomo pri tukajšnjem bukvarju Simpfu videli 7 7 je obilo nakupimo & besedami dr Kluna Rojan ne belo nedelj prila 16. (Čitalnica naša) napravi na belo dne t. m. veliko „besedo" z de * Op Slovstvo zgodovinsko. godovina Trsta in njegove okolice ut, zyuu/vvtfiti jl mou m ujtyuuv utbuoc^oy pa «« marsikaj druzega o slavjanskih zadevah. Te knjige je že izšlo 12 snopičev; ona šteje dozdaj 200 straní in obsega opis Trsta in okolice, razen tega pa še mnogo zgodovinskega razgleda starodavnih in sedanjih Slova-nov. Marljivi pisatelj Godina-Verdelski namerava nadaljevati hvalevredno delo; naj mu tedaj nihče podpore ne odreče, kdor se šteje v vrsto rodoljubov alo- ft klamacijami, petjem, igro „Samo, prvi slovenski kralj in tombolo. Dohodki besede so namenjeni ubogim Dalmatincem v pokrajinah Narente, po povodnji poškodo- Ker igra v vanim in v reve in nadloge pahnjenim jako dobrih rokah, nadjati se je prijetnega večera. Vljudno vabi tedaj odbor ude in rodoljube v to zabavo Vstop za vsako osebo je 50 soldov Za odbor Ivan Dolinar tajnik. 7 venskih mora hoditi trnovo pot in kdor previdi, da tudi izdajatelj te knjige Naročnina znaša od meseca Lahoni hočejo med Slovenci Celemu aprila naprej 60, in tedaj za tri mesece 20 soldov. Delo bo napredovalo najmanj še eno leto. Kdor želi imeti snopiće, ki so prišli doslej na svitlo, jih še lahko Iz Gorice 10. apr. zvonec nositi v vsakem mestu je znano, kako so se vedli cvetni teden laški pripravniki proti slovenskim. Oni čas je povabila cer- oziru, a ne znaj o ga dobi za 80 soldov št. 28 Via Farnedo.) stanuj 1 • v • v hisi Svetina kev tudi goriške dijake k duhovnim vajam. Brzo pa se zoper to vnéla silna agitacija od strani lahonske. Pri Slovencih je vendar le bila bob v steno. Laški prepa-randi po svojej trmi niso hoteli k duhovnim vajam * Znani kranjski zgodovinar i«uui jjv ovujcj ti uii mou uuicu n. uuuuvmm v aj ailu, Slovenci pa so pošteno slušali zakon. Se tacih odgoji- bivajoč v Beču) je ravnokar na svitlo dal brošurico pod Radič (sedaj teljev mladine manjka ubogi Avstriji! naslovom: „Die Freih von Grimschit To Iz Vranskega aprila. Danes je umri naš . nad- zgodovinsko delo je posvećeno najmlajši baronici te rod- ______. ___r____________________7 vî6!-kranjske 0 priliki njene možitve s sinom bivšega Rajnki je bil krog in krog poznán kot izvrsten učitelj občespoštovani čitalnični ud gosp. Anton Pirš učitelj v pokoji in posestnik na Vranskem, 79 let star. ljubljanskega prof. Šulc-a pl. Strašnickeg Rad Gospod 7 je jako marljiv preiskovalec naše zgodovine; daj diko nebeško! iskren rodoljub in prijatelj občnega napredka. Bog mu njegova literarna delà so tedaj važna zarad preiskave mnozih, dozdaj manj znanih zgodovinskih stvari. Tako Odbor čitalnicin. Iz vipavske doline « L/t a^iiia« - xiaoi v ipav^ij posebno pa vipavski „Sokol", so se začeli po taboro- aprila. Naši Vipavci pise o prve m kranjskem deželnem glavar ju dfirrmî nnpmo^nm« j+^j "D___i___ • _ ___ ť__ je tudi v tej brošurici posebno zanimivo, kar pl. Radič vanji sopet živo gibati; izdelujejo med drugim zdaj demij še to 7 operosorum da pisatelj Posebno o „aka tudi napravo za gledišcine igre, in hočejo začetek na- pa hvale vredno rediti z opereto, kteri je imé „Prepir o ženitvi". «v. , u«* pioiueija resnica in pravica voai, aa svetu mala stvarc odkriva prednosti kranjske dežele in njenih prebivalcev med kmeti. vodi da svetu Mala stvarca je neki prav zanimiva, ker se djanje suce in da vse popisuje z gorečo besedo in s živo ljubeznij do svoj ocetnjave. Tako se djanskimi dokazi j bolj S z okolice ljubljanske. (Okrajni Šolski svet okraja j----—J W1VV ujauorviLui uv j^aui. ii«juvij ljubljanskega) je v poslednji svoji seji določil, ma zayračajo obrekovanja, ki jih nepošteni pisúni o naši duje v slovenskem jeziku s kraj nimi šolskimi sveti da ura- deželi trosijo po svetu Trst aprila Dopisi in da izreče željo si. deželnemu šolskemu svetu, naj mu dopisuje tudi v slovenskem jeziku. Iz Gorenskega aprila. Vže drugo leto teče 7 nas škodo napravilo odkar je naš rojak in pesnik Simon Jenko preselil Zadnje mrzlo vreme je tudi pri se v boljše življenje. Po njegovi smrti začeli so rodo- sneg padel vso okolico do ljixbi nabirati doneske za njegov spominek ^ t • • i • • 7 ki naj se morja, ki je tri dni ležal, in ko je potem burja začela, mu postavi na gomili, in v ta namen ustanovil se je je vse zmrznilo, tako, da je mnogo tisoč forintov škode ; poseben odsek rodoljubov v Kranji, kamor naj se do- sadj burj vrtna zelenj ne bo skoro nič; jablane, ki so ravno cvetle, j do malega posmodila; trti vendar ni škodovala Je neski pošiljajo. Ker pa omenjeni odsek dosehmal nobe- 7 tako brzo salate imeli pa je vsa poko ne bomo tedaj * , kakor smo se nadjali. Po ruskih narodnih povestih je Kuzm a Demj Kar ima tudi priimek božji koval (giej Afa božj kteri kovac skoval prvi plug Kolikor je nam znano, odpisuje c. k. deželni šolski svèt vselej okraj nim šolskim svetom v tistem jeziku, v ka-koršnem se mu dopisuje. Treba je tedaj vsem okraj nim šolskim svetom dopisovati le slovenski, in dobili bodo odpise zj Skaz. II. 100. V pogansko-krščanskih ruskih v istem jeziku. Ce šolske oblasti same ne bodo urado- legendah sta Kuzma-Demjanovo mesto pozneje zasela sv. Kozma in Damj Pis vale v domaćem jeziku, kako hoćemo v ljudskih šolah zahte vati národni jezik! Vred. 130 nega gla8Ú ne dá od sebe, ali in kako delo napreduje, in pa koliko se je za spominek že nabralo, zato ne moremo si kaj , da ne bi ga opomnili, da bode reč napredovala le tedaj, ako se na vse straní marljivo delà , in naznanja od casa do časa, koliko in od kodi so došli doneski. Javnost spodbuja in pospešuje vsako rec — tedaj le na delo ! Iz Ljubljane. (Iz poslednje seje kmet. odbora.) Podružnici Bohinj ski se je dovolilo, da sme gospodarju Jak. Brence-tu v Srednji vasi pripustiti, da žene ple-mennega bika v planino , a da se ne sme prosto pasti med drugimi goveđi, — podružnici Kamniški pa, da Fort. Kosir v Podjelši sme prodati bika, ki v 10 dneh dostojí dveletno rabo. — Na prošnjo učitelja v Hor-juli se je za ondašnjo ljudsko šolo dalo iz družbinega vrta nekoliko murbovih drevesic. — Okrajnemu šol- skemu svetu v Metli ki se dovoli 200 divjakov za ondašnjo šolo in prihodnje leto dobi žlahnih cepičev; péšek sejati pa ni več pravi čas. Odbor se je čudil, da se za šolski vrt na Dolenskem prosi pešek iz Ljubljane, ker ravno ljudske šole na deželi imajo najboljo priliko pri rokah, da si po šolski mladini nabirajo semena. —- V Zagorje na Notranjsko, kjer je, kakor v kt. Petru in Košani, letošnja zima sadna drevesa hudo poškodovala , se je poslalo 150 cepljenih jablan in 25 hrušek. — Občini Vid ems k i poleg Dobrepolja se je za njen vrt dalo murbovih , kostanjevih , jabelčnih in hruševih dreves in pa murbovega semena, tako tudi občini Krški za ondašnji šolski vrt. — Sadjerejcu Ne tu se bode plaćalo 145 gold, za prodana drevesa, ko bodo dotične občine potrdile, da so drevesa lepa in zaznamovana z imeni. — Odbornik gosp. L. Dimic po- roča v imenu gozdarskega odseka, kako naj se razpi-sejo premije za zasadbo gozdov. (Današnje ,,Novice" oklicujejo te premije na 1. strani). — Poskuševališče svilorejno v Gorici je družbibrezplacno poslalo 300 izti- sov slovenskih, 100 pa nemških one knjižice, ki jo je spisal slavnoznani prof. Haberlandt pod naslovom: „Kurze Anleitung zur Aufzucht der gemeinen Seiden-raupe" in jo prof. PovŠe v slovenski jezik přestavil pod imenom: „Kratki návod k izreji domaćih sviloprejk". Odbor je sklenil, to dobro knjižico razdeliti med ljudske šole kranjske in med podružnice kmetijske. Kar jih še ostane, se brezplacno dadó, kdor po-nje pride v pisarnico družbe kmetijske. — Jako marljiva podružnica B ohi n j s h a je nasvetovala gospodarje: Tomaža Zupanca, Jak. Meajo, Matija Stareta, Prim. Stareta, Jan. Smukavca, Jan. Žvana, Urb. Hkavca in Tomaža Ovetka, naj jih družba sprejme za družbenike. To se je zgodilo. Konecno je sklenil odbor, vredništvo „Novic" prositi, naj še enkrat oglasi, da ima družba še 2 lota jajčic čelične izreje, ki jih svilorejci dobé za polovico cene, namreč lepo 7 gold, lot, učitelji ljudskih šol pa nekoliko tega posebno dobrega semena dobijo zastonj, ako se oglasijo. Tudi je še japanežkega semena (po 13 gold, karton) in kinežkega (po 6 gold, kartón) pri družbi dobiti. Prav zadnji čas je zdaj, da svilorejci sežejo po tem izvrstnem semenu! — (F ljubljanskem ,fTagblattuu) rogovili že več časa neki pisatelj brez imena zoper Krakovčane in Tr-novčane, kteri si kruh služijo s tem, da so fakini pri tukajšnji colniji na železnici, češ, da se jim plačuje previsoka dnina. Ker vzlasti „Tagblattov" spisek od 6. dne t. m. nekterim njegovih bralcev utegne zeló brenčati po ušesih, treba, da tudi „Novice" svojo povedó. Takrat, ko železnice še ni bilo v Ljubljani in so spedicijske razmere veliko bolje bile kakor so danda-nes, bili so v službi c. k. colnije ljubljanske na bregu fakini, ki so nakladali in razkladali blago in opravljali vsa delavska opravila, ki so združena bila s colniško razpravo blagá; dobivali so plača za delo svoje po teži dotičnega blagá in določeni tarifi. Zdaj pa, ko imamo železnico, je na kolodvoru kakih 20 priseženih fakinov, in njihov zaslužek, ker se manj blagá prevažva, je tako ubog, da —če bi se tudi 5 soldo v za colni cent plačevalo — pošten delavec od tega zaslužka živeti ne more. Ce tudi kupčijska in obrtnijska zbornica ljubljanska , ki je preiskavo te zadeve v svoje roke vzela, ni se povedala, kaj je ona pozvedila, moremo vendar že mi po svojih zanesljivih pozvedbah reci, da današnji zaslužek teh rodovin ne sega čez 35 soldov, in da je po takem treba bilo že večkrat te delavce, kteri ne zapravljajo in ne pijančevajo, podpirati iz ubožne kase. Naravnost smešno pa je to , ako oni „Tagblattov" pisatelj (kteri — če je res ? kar se po mestu pripove-duje — se v domišliji ziblje, da utegne v enem letu predsednik tukajšnji kupčijski in obrtnijski zbornici, v dveh letih pa celó kupčijski minister postati), ljudém obeša na nos, da fakini tržaški, dunajski, praški, pe-Štanski in levovski za 60 do 85 odstotkov cenejše delajo kakor ljubljanski, tako, da bi po takem ti fakini si na dan ne zaslužili več kakor 8 do 15 soldov! — Ce tudi že vsakdo vé to, da se trgovstvo na Dunaji, Trstu in velikih fabriških mest nikakor ne dá primer] ati z Ljubljano, in če je samo po sebi že to čudno, zakaj se druga mesta, kakor Celovec, Salcburg, Tropava, Crnovice itd., ki se z Ljubljano bolje primerjati dadó, niso v dokaz vzela, moramo vendar omeniti, da se v imenovanih velikih mestih blagá, ki pride v colno razpravo, na sto in sto tisoče centov preklada, mimo tega, da naši ljubljanski fakini po več dni križema drzé roke in delà čakajo. Naš „ministerski kandidat", čeravno zdaj le s kislim zeljem, fižolom in enako robo kupčuje, bi vendar vsaj to vedeti moral, da kupee svojega do-bička večidel ne šteje po visoki ceni, po kteri blagó prodaja, ampak po tem, da ga čez leto in dan veliko veliko prodá, in da po tej živahni kupčiji, če tudi z manjšim dobičkom, veliko skupi. Po takem utegne tarifa za posamesni cent blagá, ki jo zasluži fakin, v Trstu, Dunaji, Peštu itd., res niža biti; al da bi kje delavci bili, ki bi le 3/4 solda za cent služili, kakor trdi brez-imni pisavec, to je bosa! — To naj o tarifi zadostuje za danes, dokler ne bode kupčijska zbornica govorila. Zdaj pa še nekaj. „Tagblatt" je vidoma s trte izvil politično pri-tiklino o tej pravdi. Nihče nam očitati ne more, da smo mi prepir začeli, kajti molčali smo dolgo, koje imenovani anonymus že mnogo otrobov zvezal. Zdaj pa je naši potrpežljivosti konec, in morali smo besedo poprijeti. Omenjeni „Tagblattov" list piše to-le: ,,Naši p. t. colni fakini spadaj o v 3. volilni razred ljublj anskega mesta, in naša kranjska kupčijska zbornica se je rodila iz národnega tabora". To podpišemo brez vsega pridržka. Fakini naši so Krakovčanje in Trnovčanje in res spadajo v 3. volilni razred; tedaj so kot národni možje „naše gore list". Mi nimamo nikakoršnega vzroka, to tajiti, marveč svetu povemo, da smo ponosni na to, da delavni, pošteni Krakovčanje in Trnovčanje, kterih še ni okužila tuja vrtoglavnost, so naši, to je, da so národni, kakor je tudi velika većina kupčijske zbornice národna. Al ravno zato je oni stranki, ktere privrženec je „Tagblattov" pisatelj , ta poštena množica v Krakovem in Trnovém hud trn v pêti; zato bi jim rada odtrgala še ta mali košček kruha, ki si ga grenko služijo! Dolžnost nam je tedaj potem , da „Tagblattovega" krta, kteremu ni všec to, da Krakovčanje in Trnovčanje spadajo pod tretji, národni večini dežele naše 121 udáni volilni razred, in zato (drugače si misliti ne mo- jo je imel nedavnej neki Avspitzer, podvzetnik eks- remo, kako da s tarifo fakinov dohaja volilni raz- portnega društva, je bil tudi dr. Klun tako vpleten, red v dotiko) podjeda slabe koreninice njihovega za- da mu gotovo ni ljubo bilo. Na podlagi te zoperne služka, potegnemo na dan, da se pri luci vidi i kako m kaj. Naposled pa le še to rečemo: Stokrát smo že sli- neki skrivnosten pravde in morebiti še kake druge pravljice, piše dunajski časnik „Oesterr. Ungar. Wehrzeitung" v 40. listu článek, v kterem pravi > da dr. Klun šali ponašati se „Tagblatt", da on zastopa kupčijskega na vso moc želi iz službe ministerstva stopiti. Politični stanů kapital. Temu nasproti mi rečemo, da Kra- vzroki — pravi „Wehrzeitung" — ne moreio biti, ki kovčanje in Trnovčanje naši zastopajo delo. Dobro prevdarite to, in ne prezirajte, kako nevařen duh dan- - pravi „Wehrzeitung" — ne morejo biti, v njem to željo izbujajo, a tudi novi minister ne, kajti da dr. Klun ni „trdovraten" v politiki. Potem „Wehrzeitung", nekako pikavno na nas Slovence, dosti znano je, ďanes v tem oziru po svetu veje ! Ne kvasite nepre-vdarjeno o rečéh, kterih ne razumite: kajti ni ne še ki smo ga volili za poslanca, popisuje, kako je Slo-Nationaloconom" ta, kdor s kislim zeljem kupčuje n i a tudi njega „ „politikař" ne ta, kdor zastavo medlega današ-liberalizma" visoko nosi. (Umrlému c. k. podadmiralu Vilelmu pl. Tegett- venec Klun přišel v deželni zbor kranjski in v dr mu jo je Julius v. a. Traun (glasoviti S chin d 1er) kazal, še v višo čast in službo. Kmalu se je — pravi „Wehrzeitung" žavni zbor, potem pa po poti, ki Ham- liof-u na spomin) oskrbi društvo „Slovenije" v torek letova natura povrnila v nekdanjeganemškega profesorja ; 18. aprila dopoldne ob 10. uri sv. peto mašo v stolni duhtal je: „ali biti ali ne biti", in ko se je izbudil iz cerkvi. Preslavni vojskovodja na morji si je vzlasti leta sanj , bil je mahoma sekcijski svétnik v ministerstvu 1866., ko je silo italijansko zœagal v boji pri Visu kupčijskem, in pred njim je namesti kupcij skega jv ---- ~— * r" *--- ---r y-~---— r---—- -------* — ~ r (Lisa) in slovansko primorje ohranil habsburški mon- zemljepisa, ki ga je ucilna kupeijski akademiji i lež a arhiji nevenljivi venec pridobil. znamenje tega referat z vecimi dohodki. Poleg tega pa je pod svoje hrabrega djanja ga je takrat mestni zastop ljubljanski zavetje vzel trštvo više inteligencije (Verschleiss hoherer za častnega mestj ana izvolil. Ker pa je mestno Intelligenz) in v urah pokojnih je délai teoretično-čas-starešinstvo dosihmal pozabilo primerno izraziti sočutje našega mesta zarad te velike zgube, sklenil je odbor ktere je potem pri li Slovenije" obhajati spomin njegov s cerkveno sloves- nikarske studije kot „narodni gospodar" (Volkswirth), različnih napravah kot „sektions- rath pospeševal. Al zdaj gospodu ministerskému svét- nostjo, rajnega kteri na napovedani dan vabi vse častitelje niku temperatura v c. kr. ministerstvu kupčijstva ni odbor „Slovenij e a (GospodiČina Jela Pesjakova), hčerka naše vele- i * m \ m i • i « cenjene pesaice , je v nedeljo v stolni cerkvi s svojim po prepovedi slovesnega obhajanja pruske zmago krasnim in umetno odličnim glasom poveličala veliko spod minister kupčijstva več po godu ; on hrepeni po svobodi in planinskem zraku, gotovo zato, ker nemško srce bilo je vse potrto tttm ihbHHMMI m i 1 u. Go- tako mislimo mi, se bode že i peto mašo. (.KatoliŠko društvo) je velikonočni pondeljek v potolažil, ako ga dr. Klun zapusti; morebiti bode še celó vesel, ko bi še drugi posneli njegov izgled. Vsem svojih sobanah imelo večerno veselico, v ktero se je tem prepuščamo za zdaj te naše besede v lastno raz- sodbo, spominjaje se prislovice: „Modrému je malo za- sešlo toliko družbenikov, da kdor je pozneja přišel ni vec noter. Gosp. kanonik Urh je zanimivo po- dosti << („sapienti sat Mi smo preneumni, besede „Wehrzeitung-e" da bi rocal o deputaciji Slovencev, ki je bila pri sv. očetu razumeii te skrivnostne papežu. Konečno je bila tombola na korist dobro- inteligencija „Tagblattova" jih morebiti ugane delni napravi tega društva, pri kteri se je nabralo > viša (Poberki iz časnikov.) „Laibacherica" in Tagblatt" sta zavoljo razuzdanosti nekega pij an ega fanta (Jamska Ivanka) je velikonočni pondeljek pri- na velikonočni pondeljek popoldne včeraj sopet zatro-vabilo mnogo naroda, tudi iz daljnih krajev v gledišče, bila po svetu, da mestjani na kmetih niso varni svojega nad 60 gold. da so bili vsi (prostori polni. Pri tej drugi predstavi se življenja! Mi smo na tanko zvedeli, kaj se je zgodilo je odlikoval prav posebno gosp. Meden. Ta večer smo kajti oni fant (mlinarsk hlapec) je zavoljo omenjenega , da je slišali tega gospoda tako izvrstno peti, kakor bi ga sli- ekscesa že na 3 dni v zapor obsojen. Laž je tedaj šali radi vsakrat. Tenorji so redki gospod Meden! i bravissimo, več kmečkih fantov mestjane na mostu napadlo in jih ne pustilo naprej. En sam fant je bil, ki je v krčmi pil (Sokol zdruzen s čitalnico) napravi v saboto 15. s svojimi tovarši in se ondi ž njimi skregal, in tako vinjen m klel in na mostu dne aprila t. 1. v restavraciji Tavčarjevi večerno veselico na korist pogorelcem v Razdrtem. Program veselici na 3 gospode in 4 gospé zadel in tudi njim zabavljati srdit odšel, medpotoma je : 1. Prolog, govori Sokol J. Tišen, vinski", poje moški zbor Čitalnicin. 2. „Glasi domo- S planine" li začeí. vrgel, Res Je osmospev Deklamacija. 5. „Klic na boj a i zbor iz , da je potem od daleč nektere kamenje pa je tudi res, da oddaljen od njih je poleno Na ji Jamske Ivanke" z spremljevanjem orhestra. u „Za- ušnica za obresti", komični prizor. 7. „Molitev v gozdu" Na gorah" zgrabil s kupa polén in ga srdit v Savo vrgel. kratko v receno, vêdel se Je f kakor se vedejo pijanci, osmospev Berilo. 9 i li o • • O VOJI čveterospev 10. ki v pijanosti niso dobrovoljni, ampak hudi. In iz tega IV/« KJ • jjJLia» guiau y V^V UtUA WOjLfVv V • ± J3IJ cillô^ci kOlUârj Si Cl.6 Ići j jL&l fo • 1U y y JL Ula J/ V" poje moški zbor čitalnicin. Med po- litičnega vola! Mi in z nami vsak narodnjak smo u in Tagbl. " že po- c • svojim", samesnimi številkami svira godba c. k. grof Huynovega grajali in grajamo razuzdanost kmečkih in gospôskih polka, ktero je gospod polkovnik v dobrodelni namen ljudi tem bolj, ker „Tagblattovci" narodnim časnikom blagodušno přepustil brez plače. Vstopnina za osebo in duhovnom podtikujejo krivdo, in bi želeli, da bi ne je hO soldov ; veči doneski v podporo ubogim pogorel- enega nerodnega člověka ne bilo v domovini naši. Al da se Začetek ob 8. uri zvečer. vsak eksces pijanstva v domacih časnikih brž razvpije cem se hvaležno sprejmejo (O dr. Klunu) se govori, da popustí službo po svetu, to prav očitno kaže , k a m tako vpitje men. c. k. ministerskega svetovalca. Z^a zdaj sicer je dobil In čuditi se moramo, da vládni list brez na-le odpust (urlaub) in se podal v Svico, ki je rojstni tančnega pozvedenja deželi sramotni hrup kraj njegove žene; al pravijo, da pozneje popolnoma popusti službo in si v Svici kupi posestvo, ki se bode zene njiva ft • ♦ Kako pa je to, da deželi naši toliko ljubez- j^V/^UOU O JL Wmj KJ \J IJU 0X Y kj Y XV-/1 J^UOCOl V \J y JtXJL O Vy UUUU Ují Va „Laibacherica" in „Tagblatt" molčita o oni raz- Vinkomir imenovalo in od kodar bode zopet zacel uzdanosti, s ktero je v nedeljo na Srnami gori nek ruskim časnikom dopisavati o Slovanih. pravdo i ki li feuerwehrist" ljubljanski napadel mirnega sina Zad- 122 iiikar-jevega in ga s pali po vsekal, đa mu glavno načelo, ktero je gospod predgovornik izjavil je rano naredil m padel še druge ? Kako ) da je nil de nobis sine nobis", tudi zarad vojne granice feuerwehrist" pod vajnim krilom in da ne besedice o veljá, tedaj se mora vprašati: ali je bilo nemogoče za-njem ne zineta? Nadjamo se, dag. Zadnikar toži raz- slišati zas topnike vojne granice? Resnica je, da uzdanca, in sodnija dogodbo po postavi preišče. Slavno postavni zastopniki vojne granice, kteri so bili od leta u