370
Ozir po svetu.
Rusija z ozirom na poljedelstvo.
Spisal Albert Jasene-c.
Orjaška Rusija je med vsemi evropejskimi državami najtanjše naseljena, vendar-le živi v njej po novejšem brojenju okolo 100 milijonov prebivalcev, kateri se, ker je tu malo neoženjenih, hitro množe. Cez 100 različnih narodnih plemen, kateri v 40 jezikih govore, je ruskemu žezlu pokornih; 4/5 vsega naseljenja pripada vladajočemu, slavjanskemu narodu, ki celo v azijatskih deželah 31 odstotkov zavzema.
Moč države upira se na evropejsko Rusijo s 75 milijoni duš. Tu je pravoslavnih Rusov, z malimi izjemami mejnih gubernij (v Pinlandiji, Baltiških pokrajinah , v Litaviji, Polski in Besarabiji) po čislu mnogo več kot drugih plemen. Pravoslavni narod ruski razpro-stranil se je po Sibiriji, ter naselil se osobito po bre govih Oba, Jeniseja, Lene in Amura; vojskami sledil je Čez Kavkaz ter razprostrl se v srednji Aziji. A čez široko morje v amerikanske in avstralske planjave njega ne mika. Mila mu je rušinja očetnjave, od nje se on ločiti ne more. In ker ne manjka se mu zemlje domd, ni mu treba misliti na daljne, tuje kraje.
Od nekdaj radostno zavnemal se je miroljubivi in krotki Slovan s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom. Krmilnica mu je mati zemlja, v njenem nedriju počiva mnogo bogatih,   tudi  prihodnosti prihra-
njenih zakladov Rusije. So tudi daljne, ne naseljene pustinje s severnim snegom, močvirjem in vlažnimi ložami pokrite ter bezplodne, večina ogromnega cesarstva leži v srednjem, celo gorkem opasu. Ne manjka se plodonosne ledine, katera brezgnojno bogato obrodi. Na dnjestrovih, dnjeperskih in donskih bregovih , v obsegu tako nazvane črne zemlje navadno napolnjene kaste stoje, iz katerih železnice in crnomorske luke, kedar je treba, zapadno Evropo s pšenico in drugim žitom preskrbe.
Med vsemi deželami zemlje ima Rusija največo žetev. V tem smislu približavajo se jej toliko le zedi-njene države severo-amerikanske. Nobena država ne more po domačem oskrbovanji toliko surovih plodov poljedelstva in živinoreje ptujim narodom prodati, kakor Rusija. V dobrih letih izvaža se več ko po 30 milijonov četvrt žita odtod, zraven tega mnogo pitane živine, volne, loja, usnja, rib itd. Temelj blagostanja, omike, kupčije in obrtnije v Rusiji je in tudi še dolgo ostane: poljedelstvo.
Rekel bi, da 5/e ruskega naseljen)a peča se ter živi bodisi neposredno s poljedelstvom ali s prvim pripravljanjem poljskih plodov. Kajti če tudi tukajšnji kmet v dolgi severni zimi, bodi-si doma ali v fabrikah večih mest marljivo dela, prede, tke, kuje itd., kakor hitro spomladansko solnce posije, obrne on mestnemu zidovju hrbet ter poda se v domačo vas k priljubljenemu polju in plugu.
Toda poljedelstvo je tu sploh še zel6 primitivno, plenijo se po stari šegi brezrazumno in brezbrižno naravne moči. V severo-iztočnih krajih na podnožju Urala, kjer je toliko le3a, da tamošnji ljudje mislijo, da ga nikdar manjkati ne more, v brezdrevesnih južnih stepah, v Tavriji, in tam, kjer žive Kozaki, se s požarom planjave gnojć, po katerih se tako dolgo, dokler rode, ravno isto seme seje. Nekoliko razumneje postopa se na obalih baltiškega morja, na Poljskem in na gornjem Dnjepru. Pri vsem tem se množe obdelana polja ter bogateje so žetve. Vendar treba je tu še mnogo zbolj-šati. Pri razumnem kmetijstvu mogoče je dospeti do boljših in več pridelkov. Razumnega, podvzetnega kmečkega stanu Rusiji najbolj primanjkuje. Ni ga, tako rekoč, treba ga je še le odgojiti. Pozabiti pa ne smemo, da pred 19 leti bil je ruski kmet rob, sužnji in popolno v rokah plemstva. 1861. leta razdrobila je mogočna beseda Nj. veličanstva cesarja Aleksandra II. sužne verige, ter i zbudila v narodu spijoče moči in sile, katere se sedaj kivpko razvijajo in razpenjajo, in katere je le treba voditi na pravo poprišče. Ruski mužik (kmet) je toraj še premalo izkušen in samostalen. „Verba movent, exempla trahunt" velja tudi pri kmetijstvu. Zglednih in racijonalnih poljedelcev tu najbolj primanjkuje. V djanji je največja moč prepričanja. Grajščinjaki, vč-liki posestniki, plemstvo sploh ne pečd se tu mnogo s zemeljskim obdelovanjem; rajši veselo živi v šumečih mestih kot na razprostranih svojih zemljiščih, kjer mu je dolg čas. Taka zemljišča najemniki obdelujejo po svoje,  od  vseh teh se kmet nič prida naučiti ne more.
Vrhu tega ruski kmet ne pozna velikih potreb, on je kmalu zadovoljen. On živi in nosi se prosto. Sem ter tje malo preveč „vodko" ljubi, vendar nikoli tako, kakor sploh zapad od njega misli. Kolikor potrebuje, to si kmalu pridela, ker tlake ni več, malo mu je mar gospodskih zemljišč. In ker so sploh delavci v primeri prejšnjega Časa dragi, ni čuda, da mnogo deviške , s plugom ne še dotaknjene zemlje brezkoristno in brezplodno leži. Glede kmetijstva so nemški kolonisti Rusiji mnogo v korist, kajti tajiti se ne da, da so Nemci izvratni poljedelci.    Naselili  so  se  konec prošlega in v
371
začetku tekočega stoletja po Besarabiji, južni Rusiji, v kerzonski, tavričeaki, ekaterinoslavski in saratovski gu-berniji, tudi na Kavkazu in drugod. Navadno dobila je obitelj po 60 desetin (ako se ne motim, je avstrijski joh 3/4 desetine) kronskih zemljišč zastonj. Imeli so svoje privilegije, do 1874. leta bili so celo pro3ti od vojne službe. Kakor sem uže pisal, prišli so Nemci prav revni v Rusijo, a tu se jim v obče kaj dobro godi. Kupujejo si grajščine in velika posestva.
Kar se ruske obrtnije tiče, še za dom ne zadostuje, vendar tudi ta vidno napreduje.