BILI SO IZKORI.EENI .ivljenjske zgodbe iz obdobja med letoma 1941.1945 Alenka Simikie IZVLEEEK V prispevku so s pomoejo dokumentarnega in slikovnega gradiva predstavljeni spomini .tirih ljudi na vojna leta 1941.1945. Prva je pripoved Emila Hostnika iz Gaja, ki je kot izgnanec vojno pre.ivel na veleposestvu priseljenega romunskega Nemca, druga pripoved vsebuje del .ivljenjske zgodbe Veronike Hostnik, rojene Derganc, na Ponikvah, danes .ivi v Gaju, ki je kot izgnanka del vojne pre.ivela kot prisilna delavka v tovarni bombnikov v Kasslu. Tretja je pripoved Toneta Bukovinskega, rojenega na Koritnem, danes .ivi v Veliki Dolini, ki je vojno doeakal kot kraljevi gardist v Beogradu, pre.ivel pa kot vojni ujetnik v Nemeiji. Eetrta pa poleg .ivljenjske zgodbe pripovedovalca Ludvika Krena, rojenega v Stari cerkvi na Koeevskem, preseljenega v Cerklje ob Krki, med vojno ueitelja na Veliki Dolini, predstavlja tudi zgodbo dru.ine Kren. Kljuene besede: Slovenija, etnologija, .ivljenjske zgodbe, druga svetovna vojna, izgnanci, spomini ABSTRACT The article presents the memories of 1941.1945 war period as told by four people and is illustrated with documentary and pictorial material. The first story is that of Emil Hostnik from Gaj who lived through the war as an exile on the big property of a resettled Romanian German; the second one comprises a part of the life story of Veronika Hostnik, née Derganc, from Ponikve, who now lives in Gaj, and who exiled worked as a forced labourer in a bomber factory in Kassel. The third story is that of Tone Bukovinski, born in Koritno, who today lives in Velika Dolina. He was a prisoner of war in Germany and survived to see the beginning of the war as a Royal Guard in Belgrade. The fourth life story is that of Ludvik Kren, born in Stara cerkev in the Koeevje region, who has settled in Cerklje ob Krki; during the war he was a teacher in Velika Dolina and his story is also that of the Kren family. Key words: Slovenia, ethnology, life stories, Second World War, exiles, memories Uvod Prispevek je nadaljevanje elanka Ponemeiti so jih hoteli,1 kjer sem zbrala pripovedi ljudi . med vojno otrok ., ki so jih sku.ali ponemeiti. Medtem ko sem v omenjenem 1 Alenka Simikie: Ponemeiti so jih hoteli, v: Etnolog 10, 2000, str. 255.282. Alenka Simikie elanku pripovedi podkrepila s citati iz knjige Toneta Ferenca Nacistiena raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941.1945, se tokrat za to nisem odloeila, ker bi marsikaj morala ponoviti, pa tudi spominov je glede na starost pripovedovalcev ob zaeetku vojne velikovee in ne potrebujejo podkrepitev in pojasnitev. Obdr.ala pa sem naein posredovanja zgodb . njihovo vodilo zgodb je zopet dokumentarno in slikovno gradivo. Komentarje prepu.eam bralcu. Moj osebni komentar vseh .tirih zgodb je zajet v glavnem naslovu prispevka. Ko sem v lanskem letu nadaljevala z raziskovanjem oziroma bolje . zapisovanjem spominov iz easa druge svetovne vojne, sem imela samo en cilj: zapisati eim vee zgodb ljudi, ki so bili v zaeetku vojne stari okoli dvajset let. Sicer je bil izbor informatorjev popolnoma nakljueen. 226 Emila Hostnika sem spoznala, ko je na travnikih poleg moje hi.e nabiral zdravilna zeli.ea. Ker beseda na Koritnem mimogrede nanese na .ivljenje v easu izgnanstva, sva bila kaj hitro dogovorjena za intervju. Ko sem v juliju pri.la k njemu, je svoje spomine dodala tudi njegova .ena Veronika Hostnik. Toneta Bukovinskega sem poznala .e od prej, saj kljub svojim triinosemdesetim letom ne manjka skoraj na nobeni prireditvi . s harmoniko, kot pevec ali pa samo kot povabljenec, ki mu nikoli ne zmanjka .al. Ko sem ga zaprosila za intervju, na katerega je takoj pristal, nisem prieakovala, da ga bo zaeel z besedami: »Veste, jaz nisem bil izseljen, jaz sem bil v Nemeiji kot vojni ujetnik.« Rekla sem si: »Prav, zakaj pa ne. Tudi to bo verjetno zanimivo sli.ati.« Ludvika Krena sem si .elela spoznati, odkar sem delala intervju z Marijo Prah. S posredovanjem Ivana Kordi.a, direktorja muzeja v Koeevju, sem v zaeetku leto.njega leta z njim uspela vzpostaviti stik. Po nekaj z moje strani odpovedanih sreeanjih sva se dobila sredi aprila na njegovem domu v .ihpolju na Koro.kem. Ko sem .la k njemu, sem pravzaprav prieakovala, da se bova vee pogovarjala o njegovem .ivljenju na Veliki Dolini, kjer je med vojno slu.boval kot ueitelj, pa je na koncu naneslo, da sem izvedela vee o medvojnem .ivljenju njegovih star.ev kot o njegovem. Ludvik Kren je namree zapisal vse, kar mu je mama pripovedovala o letih bivanja v Cerkljah ob Krki in izgonu iz Jugoslavije. .tiri nakljueno zbrane zgodbe, deset ur posnetega materiala. Ko sem zaeela gradivo urejati, .e nisem vedela, koliko skupnega imajo te tako razliene zgodbe. Ko pa sem pri.la do mno.ice stienih toek, so te postale tudi vodilo pri izbiri posredovanja dela spomina pripovedovalcev. Ostalo gradivo, ostali spomini bodo, upam, pri.li na vrsto kdaj drugie. Stienih toek, razen tiste, ki je vsem skupna, ne bom navajala. Preprieana sem, da jih bo pozoren bralec na.el sam. Vodilo zgodb je dokumentarno . slikovno gradivo. Tega sem ponekod dobila veliko, tako da sem imela te.ave pri izbiri, drugod malo ali nie, tako da sem si morala pomagati z gradivom iz arhiva Slovenskega etnografskega muzeja. Tako kot zgodovinska dejstva potrjujejo .ivljenjske zgodbe, so tudi te vir za zgodovinarje in potrjujejo njihova dognanja. Zato sem se odloeila, da jih posredujem kot take. Pripovedi so, kolikor se je le dalo, toeno povzete, veeinoma dobesedno. Domaeih izrazov zaradi la.jega razumevanja v glavnem nisem uporabljala. Bili so izkori.eeni Vsem zgodbam skupna stiena toeka je zajeta v naslovu: Bili so izkori.eeni. Pa ne samo oni, katerih zgodbe so del tega prispevka, temvee tudi tisti, ki so del teh zgodb. Bili so izkori.eeni v imenu neke nore politike, norih idej in norih sanj. Imeli so to smolo, da so se zna.li v prime.u svetovne politike prve polovice dvajsetega stoletja. S poznavanjem usod razlienih ljudi, njihovih znaeajev, prispevamo tudi, kot pravi Ludvik Kren, k razumevanju drug drugega: »Da bomo imeli tako imenovani splo.ni mir na svetu, moramo najprej ustvariti majhne otoke miru. Morda se bodo tisti otoki sklenili z drugimi otoki. To je na.a mo.nost.«2 Predvidevam, da pripovedi nikogar ne bodo pustile ravnodu.nega in da bo narejen majhen korak v smeri ustvarjanja otokov miru. V imenu tega se opravieujem informatorjem, ki sem jim s svojim spra.evanjem odprla stare rane, in se jim zahvaljujem 227 za zaupanje . ne samo meni, temvee tudi bralcem. Emil Hostnik, rojen 1920, Gaj 9 Družina Hostnik – o.e Janez (1882–1945), mama Katarina, rojena .rpi. (1886– 1964), sestra Veronika (1922–1999) so bili izseljeni 1. novembra 1941 v Spodnjo Šlezijo v lager Marklissa (Haus Seeblich), 1942. je šla vsa družina na delo v Hoff Rittergut Gruna, kjer so do.akali konec vojne. O.e je umrl na poti domov, na Poljskem v Czestochowi. Kupoprodajna pogodba, original last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. 2 A. Simikie, Terenski zapiski, .ihpolje, 12. 4. 2001. Alenka Simikie »Nemci so nas izgnali leta .41, toeno 1. 11. na sam Vse svet dan. Pri.el je nem.ki vojak in je rekel: »Pakung, gremo!« Dal nam je nekaj ur easa, potem smo morali priti do Ribnice, do gostilne Petrie. Tam so nas nalo.ili na tovornjake in nas odpeljati za Rajhenburg. S seboj smo vzeli le nekaj suhega mesa, eno »fla.o« medu, osemlitrsko in to nam je bilo za na pot skoz potem do lagerja. S seboj nismo vzeli nobenih slik, vse je ostalo po steni, kot je bilo, edino vzeli smo vse dokumente od posestva, in ko smo se leta .45 v maju mesecu vraeali, smo jih prinesli s seboj nazaj.« Lager Marklissa, 1941. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »To je bilo kot ena vila, lepa stavba, ne bom toeno rekel s kolikimi sobami, tako nas je bilo notri enih pet, .est dru.in, vsaka v eni sobi, kuhinja je bila skupna. Tu so bili tudi sosedje Pinterjevi in Gajski. Mama je delala v kuhinji, mi pa smo mesec, dva eakali, kam nas bo ta njihova delavska borza razdelila. Potem so nas mlaj.e dali na delo k posestnikom. Tako so tudi mene dali k enemu v vas Gerlachseim. Tam sem bil en mesec in ko sem dobil samo 2 marki plaee, sem se na to malenkost razjezil in sem se vrnil v lager.« Bili so izkori.eeni Emil Hostnik pri delu na kmetiji, Gerlachseim, 1942. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »Nekaj dni sem bil v lagerju, potem sem .el na delo k Elzi Kunzel. Tam sem delal .est mesecev. Na mesec sem dobil 37 mark plaee. Potem sem dobil klic, da se vrnem nazaj v lager in od tam smo .li vsi skupaj, vsa dru.ina na veleposestvo v Grunu.« Delavci . ujetniki in izgnanci na posestvu. Hoff Rittergut Gruna, 1943. Na sliki je le del delavcev. V sredini .ef dr. Hans Zshahman in njegova .ena. V zadni vrsti tretji od desne Emil Hostnik. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. Alenka Simikie »Doktor Zshahman je bil romunski Nemec in je bil tukaj naseljen. »Fejst« mo.akar je bil. Prej so bili tu Judi. Okoli 2000 ha (posesti) je bilo. Okrog 55, 60 ljudi je delalo tu . Francozi, Belgijci, Rusi, Ukrajinci, Poljaki, pa tudi Nemci. Mati in sestra sta delali na polju, oee pa je bil oskrbnik celega posestva. Tam smo dobili stanovanje . dve sobi, kuhinjo, ».pajzico«. To so pripravili in prebelili Francozi, ujetniki. Potem nam je povedal Jean: »Ko smo vse to prebelili, mi je .ef rekel, da pribijemo Hitlerjevo sliko na steno. Jaz se te slike nisem hotel dotakniti in je nisem hotel pribit. In jo je sam .ef pribil.« In res je bila glavna slika v sobi Hitlerjeva. Ukrajinci in Poljaki so imeli posebno kuharico, ki je kuhala za njih, na.a dru.ina pa se je sama oskrbovala. Pri .efu smo imeli »dopitat«, dodatek. Dal je pra.iea, kruh in 230 vso drobnarijo zastonj. To nismo nie plaeali, smo imeli zastonj, ker smo pri njem delali. Ostalo je bilo na karte. Plaee smo imeli po 37, 40 mark vsak. Za oblaeila si moral dobiti »bezugshein«, dovolilnico. To je dal .upan, potem si pa .el v konzum, pa si izbral in plaeal. Delali smo od sedme ali osme ure, razen v nedeljah. V soboto dopoldne se je kje kaj malega naredilo, popoldne pa je bilo ei.eenje. Okoli »hofa«, po »hofu«, vse je moglo bit pometeno.« Traktorführen schule. Oberglogow, Zgornja .lezija, 1942. V zgornji vrsti drugi od desne Emil Hostnik, drugi od leve Rus Konstantin. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »Ko smo pri.li na Gruno, je mene .ef takoj dal, ko je videl da sem sposoben, v Oberglogow na teeaj za vo.njo traktorja in spoznavanje vseh poljedelskih strojev. Na tem teeaju sem bil en mesec. Potem sem vozil traktor, pa tudi pri drugih strojih sem bil »majster«. Posebno, ko je bila mlatva. Maja smo namlatili po osem do dvanajst vree po Bili so izkori.eeni osemdeset kilogramov. Vsaka vreea je morala biti napolnjena in zapeeatena. Potem smo morali vsako glavico strogo pobrat, pa v vreee, stehtat, napisat, zapakirat. To sem vse delal. Potem smo imeli tudi okrog pol hektarja r.i posejane. Ali ta r. je bila posejana na .irino 10 cm v razmaku 60 cm, da je lahko elovek .el po vrstah, tako kot v koruzi. Potem smo imeli posebne .price, tako kot injekcije in si moral izpod klasa lepo ne.no prijet in zapieiti iglico notri in potem se je r. zro.enieila. Tam na tistem posestvu se je izkoristila vsaka stvar. So bile gore krompirja, po 30, 40 metrov eez celo zimo na njivi, kjer je bil izkopan, s slamo in zemljo pokrite. Na spomlad se je .el pa krompir sortirat, ko je .e klice imel. Bile so ma.ine, ki so to sortirale . droben posebej, debel posebej. Vse klice so .le posebej v vreee. Tako kot makove glavice, kot r.ene glavice. Pa sem vpra.al .efa, zakaj, saj je strupen. Pa je rekel: »Emil, narobe, tiho bodi. Iz tega delamo strup.« Tam nobena stvar ni bila za vree.« 231 Emil Hostnik s sestro Veroniko in Rusinjo Nadjo. Hoffen Rittergut Gruna, 1943. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. Alenka Simikie »Marca, ko se je bli.ala fronta, je .ef u.el, meni pa je bilo naroeeno, da do zadnjega skrbim za delavce. Skriti smo bili v kleti. Pa so pri.li Rusi, pa so Nemci Ruse potisnili nazaj. Cel dan je bila strahovita borba. In kar naenkrat je to vse skupaj prenehalo, zasli.im zgoraj iznad kleti klic v ru.eini: »Ve hadi, pridi!« Rusinja je prebledela in rekla: »Emilko hajdi, pejd navrh.« Jaz sem .el po kro.nih stopnicah gor, kjer me je .e eakal z naperjenim avtomatom ruski vojak. Vpra.al me je, katere narodnosti sem in sem odgovoril: »Jugoslovan«. Pu.ka se je povesila, potem me je vpra.al, koliko jih je .e notri in da naj gredo vsi ven. In tako so pri.li vsi ven, tudi Rusinja. Ko je uzrl Rusinjo, je rekel v ru.eini: »Job tvojo du.o mae, kaj si .la tukaj Nemcem delat, kaj nimamo v Rusiji dost dela. Sedaj te lahko ustrelim.« Rusinja je skoro padla skupaj, pene so ji pririnile na usta in kaj je bilo potem z njo, ne vem.« 232 Janez Hostnik, lager Marklissa, 1941. Oee Emila Hostnika, slikan v lagerju za identifikacijo. Fotografija last Emila Hostnika, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. (prva stran) (druga stran) Bili so izkori.eeni »Oee je zbolel v Nemeiji. Doma je .e imel astmo, edino to bolezen je imel, te.ko je dihal, hitro ni mogel hodit. Ko je bil zopet napad, smo tako oeeta vzeli na vozieek in smo .li preko dvori.ea; nikjer ograje, vse razbito, cerkve nikjer, pokopali.ee same luknje, jame, mrliei vsi razmetani, tiste deske od trug vse razmetane, vse razbito. Po cesti zga.eni ljudje od tankov, mrtvi. Glave so bile tako spre.ane kot veliko re.eto. In ko je oee vse to videl, je padel v nezavest. Dvakrat so nas ustavili, predno smo pri.li v bli.ino Leibnitza. Tam je bilo treba pa prespat, ker je bil .e mrak. Zabili smo se v eno pol poru.eno stavbo. Rusi so nas zaeeli oblegati, ker je bila notri tudi moja sestra. Njihov predpostavljeni je to videl in je rekel, da bo on euval. Drugo jutro smo .li naprej in tako smo pri.li do mesta Gerlitz in zvedeli, da je tukaj zbiralni center vseh nacij. V tistem trenutku je pripeljal ruski d.ip s .tirimi oficirji in kot .e prej.nji dan, spet pi.tola takoj 233 meni na prsa in vpra.anje: »Kuda? Eoza nacije?« Kam? Katere narodnosti? Sem rekel: »Jugoslovan«. Potem me je vpra.al, zakaj nismo oznaeeni, da smo Jugoslovani. Povedal je, kak.na je na.a zastava s peterokrako zvezdo. Jaz sem to naredil na hitro in prilepil na rokav, da ni bilo treba vee odgovarjati Rusom, da so videli, katere nacije smo. Gremo naprej, je zgledalo kot kasarna z .elezno ograjo spredaj. Tam je stal na vratih stra.ar in mi je pomignil s prstom, da pridem tja. Ko sem pri.el, je odprl vrata, me porinil notri in vrata zaprl. Oee je to videl, zlezel poeasi z vozieka dol, da mi bo podal roko. Stra.ar je zavpil oeetu: »Odstrani se!« Midva sva .la kljub njegovemu opozorilu drug proti drugemu. .e enkrat je zavpil in potisnil naboj v cev svoje pu.ke. In tako si nisva z oeetom dala na zadnjem razstanku rok. Nikoli vee. Mama, oee in sestra so .li naprej na Poljsko do Czestochowe, spet do zbiralnega mesta, kjer je oee umrl in kjer je tudi pokopan. Jaz sem ostal tukaj, v tem lagerju, .e dva dni. Eujte, tukaj je .e veliko za povedat o teh dveh dneh. Potem sem sli.al, da je tukaj zbiralni lager, sem pa pobegnil v tisti lager, kjer ni bilo dosti na.ih ljudi. Tam je manjkalo vojakov za stra.o in so me dali za razvodnika stra.e. Od tukaj sem jo pa pobrisal v zbiralni lager za Slovenijo. Eez Srbijo, Hrva.ko. Med potjo so mi ukradli eevlje in tako sem pri.el bos do hrva.ke meje. Tam so bili moji prijatelji in mi eden pove, da sta mati in sestra tudi na poti in mi je rekel: »Sam ve. kaj, Emil, bom kar raven, ne bom nie ovinkaril . oeeta ti pa ne bo, oee ti je umrl eisto drugje.« Pri.el sem domov, vse opusto.eno, nikjer nikogar, hi.a napol poru.ena, brez oken, brez vrat, polno slame, hram po.gan.« Alenka Simikie Veronika Derganc, poroeena Hostnik, rojena 1922 na Ponikvah, Gaj 9 Družina Derganc – o.e Martin (1880–1953), mama Barica (1980–1953), sestra Ana Derganc, poro.ena Gali. (1913–1990), svak Jože Gali. (1908–1988), ne.akinja Jožefa (1939–1941), ne.ak Franc (1936), v Nem.iji rojen Marjan (1945). Izseljeni so bili 6. decembra 1941 v Rudolstadt, 1942 so jih poslali v zbirni center v Bad Blankenburg, od tam v Kassel, po bombnem napadu 22. 10. 1944 na Kassel pa so jih kazensko preselili v Schwarz pri Rudolstadtu. V prvem taboriš.u je umrla ne.akinja. Rajhenburg, okoli 1940. Foto: V. Kramarie, iz arhiva SEM »Rajhenburg je bil .e prazen, ko smo mi pri.li 6. decembra. .est dru.in nas je do takrat ostalo na Ponikvah, ker smo morali skrbeti za dru.ino. Potem je pa sosed Gajski pobegnil eez mejo in so nas v dveh dneh izselili. V Rajhenburgu smo bili en teden. Ni se nas za en transport nabralo. Pa smo med tem pobegnili. Eden je imel .karje za .ico, pa je luknjo naredil. Kar nas je bilo mlaj.ih, smo pobegnili domov, .ivali polovili in spekli kruh, da smo si za jest vzeli. Na Rajhenburgu smo bili brez hrane, niti niso kuhali za nas. Nazaj smo .li s strahom, fantje precej okajeni, me s polnimi jerbasi peeenih koko.i in kruha. Eez tisto luknjo nismo mogli in je rekel Ba.ie Mi.ko: »Tiho bit, za popevat: Ko zdaj gremo, ko zdaj gremo, nazaj .e pridemo.« In smo .li na vhod, nas je vratar vpra.al, kam gremo in smo rekli, da v Nemeijo. Pa nas je spustil notri. Tako smo imeli za cel transport hrane.« Bili so izkori.eeni Veronika Derganc, Rudolstadt, 6. 6. 1942. Fotografija last Veronike Hostnik, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM »Iz Rudolstadta eno uro z avtobusom je bil grad in tam je bil lager. Saj je bil kar v redu. Lagerfürer je mene in .e tri druge punce izbral za delo v kuhinji. Tam sem delala deset mesecev. Je bilo te.ko, je bilo treba za dvesto ljudi delati. Tri dni pred bo.ieem je umrla puneka od sestre. 22 mesecev je bila stara. Hudo pljuenico je dobila in je umrla. Lagerfürer nam je takrat tako stal ob strani. Najprej nas je nagovarjal, da bi jo se.gali in bi si pepel vzeli, pa nismo mogli narediti tega. Potem je pa prinesel trugico in je sam polo.il tega otroka notri in same solze so mu tekle. Hansen Wunderlecht se je pisal. 2,20 metra je bil visok, debel, dolgo pipo je imel. Sama dobrota ga je bila. Ni bil ».leht«. Nobenega ni strahoval, nobenega ni kaznoval. Po desetih mesecih je ta lager razpadel. Ostali so samo ponemeeni Romuni, Slovenci smo pa .li. Eni so .li na kmete, nas pa so doloeili za delo v tovarni avionov v Kasslu. Na.a dru.ina je .la najprej v Bad Blankenburg. Tam je bil zbirni center, od tam so jih po.iljali na vse strani. Tam smo bili en teden. Bilo je zelo hudo. Vsi narodi sveta so bili tam notri, v eni kinodvorani. Od tam so nas poslali v Munden . jaz se ne spomnim vee vseh teh lagerjev. V vsakemu smo bili po dve, tri noei, vse komisije so nas pregledale, dokler nismo koneno pri.li v Kassel.« Alenka Simikie Notranj.eina barake v lagerju, Kassel, 1944. leta. Za mizo sedijo od leve proti desni Martin Galie, neeak Veronike Hostnik, mama Barica Derganc in oee Martin Derganc ter svak Janez Galie. Na steni visi posoda in okrasje od doma. Fotografija last Veronike Hostnik, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »Ko smo pri.li v Kassel, smo se iz .elezni.ke postaje pol ure vozili v hrib Oberzwiren. Smo rekli, saj tukaj ni nie, kaj bomo tukaj. Potem smo pa videli, da je cel hrib poln barak. Ljudje so prihajali z dela, nismo videli od kod, nie ni bilo videti. Vse je bilo v hosti, ogromne tovarne. Tu sem nekaj easa pospravljala, potem so me dali delat na kontrolo. 21 mesecev sem bila tehniearka . kontroler v tej tovarni. Predno so me dali delat, so me poklicali v kasarno in mi povedali, da je to odgovorno delo. Na vsak avion je pri.el en tak kos, »kugelring«, ki je moral biti prav privit, in na kos sem morala pritisniti svojo .tevilko, ee bi se avion ponesreeil po moji krivdi, bi to takoj vedeli. Je rekel: »Tukaj nimamo kaj govorit. Smrt!« Seveda sem se ustra.ila in sem se tako poglobila v delo, da sem ga v dveh mesecih popolnoma obvladala in sem potem delala samostojno. Zanimivo . .tevilka na tisti plaketi, ki smo jo imeli, ko smo .li v tovarno, je bila 22208, karta, ki smo jo .igosali, ko smo .li notri, je imela .tevilko 1208, ta, ki sem jo pa pritiskala na material, je bila pa 208. Tako sem delala do bombardiranja Kassla. Bombardirati so zaeeli .e v zaeetku 1943. leta. Tam, kjer sem jaz delala, je visela ura in pod uro .katla z luekami . 1, 2, 3, 4, 5, 6. Ko se je pri.gala 1, je pomenilo, da so pri meji avioni, ko se je 5, so .e sirene »svirale«, na 6 je pa .e padalo. Oktobra 1944 so bombardirali tovarno. Pod nami so delali ruski ujetniki pri ma.inah. Samo mezgo so nosili ven. Tisto so potem zru.ili, 22. oktobra pa je bil napad na Kassel. Kako smo bili veseli, smo mislili, sedaj bo pa konec. Ko je bilo to vse zbombardirano, nismo imeli vee dela in smo nekaj dni tam eakali. Potem so pa poklicali mojega oeeta v pisarno. Tam so mu dali dokument, na katerem je bilo napisano, da s podpisom izjavlja za vso dru.ino, da nas lahko ponemeijo. Da nas bodo dali v privatno stanovanje, da bomo dobili Bili so izkori.eeni slu.be in vse udobnosti, so mu obljubljali. On pa tak, skljueen, suh, se je dvignil, da je bil .e veeji, in je rekel: »Ne, jaz in moja dru.ina smo Slovenci in bomo Slovenci.« Tisti je pa udaril po mizi in so nas odpeljali v zadnje tabori.ee, v Schwarza pri Rudolstadtu. Tam je bila tovarna celuloze.« Veronika Derganc, poroeena Hostnik, 1949. leta. Fotografija last Veronike Hostnik, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »To je bil ujetni.ki lager. Tam je bilo zaprtih 200 ljudi, 200 Slovencev. Polno u.i in stenic. Ograjeno je bilo z .ico. So rekli, da je elektrika notri. Tam je bilo zelo slabo. Za jesti smo dobili juho . kolerabo, peso, vse zmleto in mi.je glave ter u.esa notri. To nismo mogli jest pod nobenim pogojem. Vsak dan sem delala dvanajst ur. Dva dni ponoei, dva dni podnevi. Brez kruha, brez vsega. Nisem vee vedla, kdo sem, kaj sem. Tako sem neko noe hodila po cesti, noeno delo sem imela in mi je »majster« dovolil, da grem za nekaj minut ven in sem videla, da je polna luna. Pa sem rekla: »O luna, spremeni se v hleb kruha in padi pred mene. Samo enkrat, pa ee sije. kdaj ali pa nikdar vee.« Tega ne pozabim nikoli. To je bila .elja mladega eloveka, 20 let starega eloveka. »Majster« me je vpra.al, kaj govorim. Pa sem mu povedala, da govorim luni, naj se spremeni v kruh. Rekel je: »Tiho bodi, si pridna, jutri bo. dobila dodatno karto.« Drugi dan sem dobila dodatno karto samo z mojim imenom, ne pa s tistimi toekami, ki so bile za kruh. To je bilo tako razoearanje! Potem sem pa nehala delat. Usedla sem se, »majster« je pri.el, jaz sem pa rekla: »Ne, jaz sem laena, laena.« .el je po »obermajstra«. Pravi: »Bo. delala?« »Ne bom delala.« Potem je ostale poslal ven in je rekel, da se bova pogovorila. Spra.eval me je, od kod sem in rekel: »Poslu.aj, kmalu bo tega konec. Zaeni delat, da ne bo. ustreljena, .koda te je.« Pa sem tako naredila. .la sem k stroju, on pa je s solznimi oemi .el po stopnicah Alenka Simikie in rekel: »Vidite, lepa beseda kaj je naredila.« Jaz sem od takrat dalje delala in nisem vee kart dobivala. Pa je bilo mesec, dva, ko je bilo vojne konec. Tovarno so bombardirali, mi smo be.ali v bunker. Nemci nam niso vee dajali jest, hoteli so nas odpeljati v Buchenwald, v krematorij. In ko smo tako bili v bunkerju, je pri.el Poljak in je vpil: »Ne dajte se na kamione, ne dajte se, ker vas peljejo v krematorij!« Kamioni so bili zunaj, mi smo se pa uprli in nismo .li ven. Potem so pa pri.li Amerikanci, so zavzeli tovarno in nas. »Vsi dol,« je pri.lo povelje, »vsi morate iti na lagersko dvori.ee.« No, ko smo pri.li dol, je eden vpra.al: »Kaj .elite? Kaj hoeete? Kdo ste?« Moj oee je povedal, da smo Jugoslovani. »In kaj hoeete?« 200 grl je zavpilo: »Kruh!« 18. marca so nas zajeli, pa od oktobra je trajalo. Od oktobra do marca brez kruha.« 238 Ana Derganc in Elda Vogrinc, okoli leta 1935. Foto last Veronike Hostnik, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »6. januarja 1945 je pa sestra rodila. Hitro so jo nalo.ili, peljali v bolnico. Drugo jutro pa kriei tam medicinska sestra, ki je bila v lagerju: »Gospa Galie je rodila ernega cigana!« Je bil otrok tako ern, erne laske je imel, dolge. Tako lep otrok je bil. Sedaj .ivi v Ljubljani, Marjan je. Mi smo .e prej hranili, ko bo ona rodila, dekice, pa sestra iz Kölna je nekaj poslala, 20 dag govedine smo imeli, pa je mama juho skuhala in sem jo nesla v bolnico, kjer je ona le.ala. Ko sem pri.la tja, sem vidla dve postelji. Nie ni bilo gor, le vsaka je imela na sebi ern koc . odejo. Spodaj je bila pa mre.a in na mre.i sta le.ali, na sredi mre.e je bila pa taka odprtina narejena in pod to odprtino je bila zlivka. Nie ni imela na sebi, kri ji je tekla dol. Mrzlo pa je bilo 6. januarja; tam so hude zime. Na sredi sobe je bilo pa vedro s kolerabo in krompirjem, tako, kakor smo mi dobivali. Ona Bili so izkori.eeni pa niti kaplje mleka. Pa smo jo pripeljali domov. In ko smo bili v bunkerju, me je prosila: »Veronika, tako lepo te prosim, pojdi po mleko, pa ee se bo zgodilo, ne vem kaj.« Mleko se je dobilo v vasi, v eni mlekarni. In sem .la in sem videla avion na trgu, sem naletela na fronto. So bili Amerikanci in so mi pokazali, naj se vle.em. So padali »filzni« po meni, ko so streljali eden na drugega. Po trebuhu sem .la, dalee, kot bi .la od Gaja v Mladene in sem dobila tam mleko in ga prinesla za otroka nazaj. Sestra je pa hranila tiste stare kekse in jih namakala, pa otroka hranila, da ga je pre.ivela.« Anica Petelinc, lastnica gostilne Pod skalco, Ljubljana, 1947. Fotografija last Veronike Hostnik, Gaj 9. Kopija v arhivu SEM. »Potem smo se zbrali, pa smo .li, ne vem preko katerih lagerjev vse, da smo pri.li v Bamberg. Tam smo bili skoraj teden dni. Tam niso vedeli, kam z nami. Eni so bili zato, da nas po.ljejo v Beograd, koneno se je eden odloeil, da nas po.ljejo na Jesenice. Pri.li smo skozi tunel Rozental. Na tem tunelu so bile zastave, ena je bila rdeea, ena trobojnica. Pred predorom je stal elovek in grdo gledal. ».ta ste vi jedne svinje? Od kud dolazite?« In tako so nas sprejeli. To je bil preplah za nas. Pa si pri.el v svojo zemljo... Na Jesenicah so hoteli, da oddamo vse papirje. Starej.i so jih skrili, nekateri so jih oddali in jih nikdar vee videli, niti sli.ali o njih. Bog ve, kdo je »kasiral« na ta raeun in koga in kaj. Tam so bila tudi dekleta, take uniforme so imele kot medicinske sestre, pa so kolo plesale, pa popevale: »Bratje le k soncu svobodi!« Za nas je bil to vse .ok. Potem so nas poslali v Kamnik, v zbirno tabori.ee. Tam so nas vse pregledali. Vso obleko so prekuhali. Moj oee je imel takrat krvavo gri.o. Prosil je, da ne povedat, da naj ga domov prinesemo. Eistilka, ki je notri eistila, pa je vpra.ala, kaj je oeetu. Pa sem rekla: »Krvavo gri.o ima, sam ne nikomur povedat.« Je rekla ona: »A imate kaj, ko prihajate iz Nemeije, Erzatzh Caffee?« To je kot Divka. Je rekla, naj oeeta s tem z .lico nahranim, suhega, pa vodo naj eez spije. In sem tako naredila in je eez tri dni vstal, Alenka Simikie tako da nas je lahko v koraku spremljal. Da ga ni bilo treba nosit. V Kamniku smo bili en mesec, do julija. Potem smo .li pa v Ljubljano in smo v .i.ki noe in dan stali, niso vedeli, kaj z nami. Takrat sem .la obiskat svojo prijateljico, s katero sva si vsa .tiri leta pisale. Ona je .la .e z dvanajstimi leti od doma, ker je bila taka rev.eina. Pa sem jo poiskala. Gospodinja pa mi je rekla: »Odloeite se, pridite k nam v slu.bo. Meni manjka ena.« Odloeila sem se in leta 1947 .la v Ljubljano delat v gostilno Pod skalco.« Anton Bukovinski, rojen 1918 na Koritnem, Velika Dolina 1a 240 Kot kraljevi gardist aprila 1941 zajet v Šabcu, odpeljan v vojno ujetništvo v taboriš.e Landsdorf 8B, kot vojni ujetnik delal od leta 1941 na kmetijah v Steindorfu in Schweindorfu, Zgornja Šlezija. Na Koritno se je iz vojnega ujetništva vrnil 3. junija 1945. leta. Družina – o.e, mati, štirje bratje in pet sester je bila 1. novembra 1941. leta izgnana v lager Pilgramshain, Spodnja Šlezija. Anton Bukovinski, Beograd, 1941. leta. Anton Bukovinski je slu.il v kraljevi gardi od leta 1939 do leta 1941. Fotografija last Antona Bukovinskega, Velika Dolina 1a. Kopija v arhivu SEM. »Ker je bila mobilizacija, so nas pripeljali na »logorovanje« in smo si morali takoj postavit .otore. V jutru, ko smo vstali, niti enega predpostavljenega nismo vee videli. Potem so pa drugi pri.li in rekli: »Dragi prijatelji vojaki, zdaj je vojna tukaj, to je mobilizacija in mi smo zdaj va.i predpostavljeni. To je komandant, to je komandir, to je to, to je to.« Eisto drugo osebje in tako lepo so govorili s teboj, kot da se z atom pogovarja.. Prej vojak ni smel z oficirjem govorit. Tako smo .li naprej. Fronta je bila tam, to ni dolgo trajalo in smo bili v Srem prestavljeni. Tam smo bili eez noe, potem je Bili so izkori.eeni spet pri.el premik; nem.ka vojska je hitro napredovala. Tako da smo be.ali, be.ali. Ponoei smo se premikali, podnevi smo bili v gozdu. Potem smo .li iz Srema proti Beogradu. Ko smo pri.li v Paneevo, kjer je bilo potrebno eez most v Beograd, se je naenkrat vse ustavilo, ker so rekli, da bo .el most v zrak. Na. komandir je zahteval, da .e pet minut poeakajo, da bo .la garda preko. Most je bil pa tako poln, kot .ibice v .katlici, ljudje z otroki, na rokah . vse je be.alo, ker so takrat bombardirali Beograd. Oficir je rekel: »To je vje.ba.« Vrag je bila ve.ba, kar naenkrat je bilo vse v dimu. Tako smo pri.li do tega mostu in je pri.lo povelje: »U mar., u mar.u eez most!« S konji smo .li, kar po ljudeh. Imel sem sreeo, na. prvi del je bil preko, ko je zagrmelo. Samo strahotno se je zamajalo, zagrmelo, most se je sesul. Samo krvave pene so .le ven iz Donave, nie drugega. Most je bil .e poln, tudi polovica garde je bila .e gor. Tukaj je bil 241 moj kolega, Bi.eenieev iz Ponikev, ki je v Beogradu slu.il, je bil sanitejec in je to videl. Nekako se mu je posreeilo, da je pri.el domov, pa je doma povedal mojemu dekletu, zdaj je .ena: »Toneka ni vee. Njegov dom je v Donavi. Bil je na mostu, pa ga je dol vrglo. To sem jaz videl. To je resnica.« Moja punca je tekla moji mami povedat, kaj se je zgodilo. Ko so moji zvedeli, da sem jaz utonil v Donavi, so mama .li k .upniku, pa so plaeali dve ma.i zadu.nici. No, po nekaj mesecih pa sem se iz Nemeije javil. Vojsko so razpustili. Oro.je smo morali odlo.it. Sklicali so nas skupaj in nam rekli, naj gremo domov. Vpra.al sem, v katero smer naj grem, da bi pri.el kdaj do Slovenije. Pravi: »Zdaj kreei tu, da do.e. uz Savo. Prema .abcu, kad se doeepa. Save, e, onda ee. se orientirati. To ti bit ee najlak.e.« Bilo nas je nekaj, ki smo tako .li. Tisoee Nemcev smo sreeali, nihee ni nie rekel; vsi smo mogli imet bele robce na kapi, da se predaja., da nisi sumljiv. Ko smo pri.li v .abac, pa je stala stra.a in nas odpeljala v kasarno. Tam je bilo zbirali.ee, potem so nas pa v ujetni.tvo odpeljali. Najprej so nas loeili po veroizpovedi . katolike, pravoslavne, muslimane. Veliko jih je .lo h katolikom. Tam nas je bila cela grupa in so nas odpeljali na postajo, na vagone. Fantje so vriskali, da gremo domov. Pravim kolegu: »A domov? To je nem.ki vagon, so orli gor. Ne verjamem, da gremo domov.« Seveda smo .li noter, saj nas nihee niti ni nie vpra.al. .tiriin.estdeset nas je bilo v enem .ivinskem vagonu. Kot .ibice v .katlici smo stali. Zapeeatili so vagon, nihee ni mogel vee blizu. Na mad.arski meji so odprli vagon, da so nas pre.teli, nato so vagon nazaj zaplombirali. V Szombathelyju smo stali menda dan in noe. Od Rdeeega kri.a smo dobili v vsak vagon po tri, .tiri skodelice eaja. .estdeset ljudi je bilo, veste, kako smo .lice .teli! Potem smo zopet stali na Dunaju, kjer smo si smeli iz pipe vode natoeit. Med tem easom so nam trije .e umrli od lakote. Tako smo porabili skoraj pet ali .est dni, da smo pri.li do tam, kjer je bil lager. Smo .li ven iz vagonov, smo bili eisto slepi. Nismo vedeli, ali je veeer ali je lue, sonce. Trije po trije smo se morali en drugega dr.at. Ob cesti so bile .enske z otroci in vpile. Po tleh so pobirale prah pa pesek, pa so v nas metale in pljuvale. Si bil poni.an do skrajnosti. Tako smo pri.li na neko poljano, so nas pregledali in nam vse pobrali. Tam je bilo .e toliko ujetnikov . lager Landsdorf 8B, da so nas dali v ogrado. Ja, mi smo bili ograjenci, zaprti tako, kot sedaj zaprejo ovce in .ivino. Na .tirih straneh so bile visoke stra.arnice, take kot jih imajo lovci, pa plot je bil okoli. Ko smo pri.li tja, smo se zaeeli pasti. Tisto travo smo popasli mimogrede. Od zaeetka smo bili .e malo Alenka Simikie prevzetni . regrat, deteljica . tisto je .e .lo. Ko si se pa trave najedel, je pa tako peklo, .e povraeal si. Nie ni bilo pripravljeno za nas. Smo morali sami barake zgradit. Vsak veeer smo morali obleko in obutev oddat, samo v gatah, v srajci si ostal. Ob enajsti uri pa naenkrat lue: »Vstani, v zbor!« Vsi bosi, goli. Vsako noe ob enajsti uri se je .telo. Veasih je pri.el takoj .tet, veasih smo eakali pol ure. Vsako jutro je bilo treba mrtve ven nosit. So pomrli, od lakote. To je bilo .e vee kot teden dni, skoraj .tirinajst dni, ko smo se tiste trave napasli. Saj je bila .e lepa trava, ampak za ogrado. Potem pa je pri.lo povelje, da gre vsak dan deset fantov lahko s stra.arjem v hosto, kjer je bukev ozelenela. Tam si se pa najedel, pa .e za srajco natlaeil, 242 da si nesel kolegom notri, saj nisi vsak dan pri.el na vrsto. Bukovo listje je bilo dobro, tako sem ga z apetitom jedel, da je bilo veselje. To nam je du.o privezalo. Tako je bilo v zaeetku, potem smo pa dobili po tri krompirje na dan, nato pa juho, .e kasneje, eez kak.en teden, pa »kunstbrot« . umetni kruh, tak kot »cegu«. Imeli smo tiste pasje svetince in po deset .tevilk je .lo na kilo kruha.« Vojni ujetniki, Steinsdorf, Zgornja .lezija, 1942. leta. S harmoniko Anton Bukovinski, s kitaro Jo.e Kr.an. Fotografija last Antona Bukovinskega, Velika Dolina 1a. Kopija v arhivu SEM. »Nekega jutra, ko smo stali v zboru, pa je pri.el tolmae povedat, da nas bodo nekaj dali ven na delo, na kmetije delat. Je rekel, naj nas dvajset izstopi. Bilo nas je vee, pa nas je dvajset izbral in jaz sem bil zraven. »Hvala Bogu,« sem si rekel, »ee pridem na kmetijo delat. Tam bo kaj za pod zob.« Vsi smo bili sreeni, da gremo tja. Dali so nam rezervno voja.ko perilo, pa »obojke«, ».uferice«. Pa .e eno brisaeo, da smo imeli dve, in delovno obleko. To so bile francoske uniforme. Dobili smo .e vsak lesene cokle Bili so izkori.eeni »holzschue« in smo .li na vlak. Odpeljali so nas v Steindorf, okro.je Neisse. Tam so nas stra.arji odpeljali k .upanu na dvori.ee. Smo bili .e v strahu, kaj bo. Je zaeel vpiti na nas: »Prekleti banditi!« To sem razumel. Je kazal, da smo streljali njihove fante. No, potem se je malo umiril in zaeel kazati, kaj bomo delali. To je kar z rokami kazal. Je pokazal koso, pa smo vsi roke dvignili, pa hlev, in rekel: »Mu.« »O«, sem si rekel, »Bog daj, da bi do mleka pri.el.« Vsi smo roke dvignili. Potem je pa pri.el po cesti en mo.ak in je imel v rokah precej velik zvonec. Pa je zvonil, ko je .el po cesti in vpil. Je klical vse tiste, ki so se prijavili, da bodo vzeli ujetnike na delo, da se zberejo v lagerju, ki je bil pripravljen za nas. So tudi nas odpeljali tja, postavili v vrsto. .upan je .el zraven, pa .andar tudi. Tam smo morali pa listke vlee. Na listku je bilo napisano, h kateremu kmetu bo. .el. Ja, .rebanje. Kmetje so stali na stopnicah, nas gledali, .andar pa nam je 243 listke dajal. Ko si listek potegnil, je povedal ime, pa je tisti kmet pri.el, pa te je vzel in odpeljal. Pogovarjala sva se s kolegom, Suhadolnik Jaka iz Novega mesta je bil, bog ve, kaj bova naletela. Je rekel: »Ve. Tone, jaz bi pa najraj.i tistega, ki cigaro kadi.« Je bil stra.en kadilec. A ni imel sreeo, da je ravno tistega potegnil! No, potem sem pa jaz potegnil, sem dobil starega dedca. Brado je nosil, tako v ».pic«, sem videl, da je dosti po.ten elovek . Teodor Hose se je pisal. Odpeljal me je k sebi domov. Tam sem dobil slamarico, pa deko za v lager. Pridem h gospodarju, vidim lepe ».tale«, .ivino. Takih ».tal« pri nas veasih nisi videl. Potem mi je pa nekaj pripovedoval, pa nisem vedel, kaj. Kako so bili prebrisani! Hotel je vedeti moje ime, pa je pokazal eno .ensko in rekel »Marta« pa drugo »Marija« pa .e sebe »Teodor« pa mene. »A,« sem si mislil, »ime.« »Anton sem.« »O, gut, Anton, gut, gut.« Potem je pa kos kruha odrezal, pa namazal. Prvie sem kruh jedel. »Sem do kruha pri.el, hvala Bogu, da sem zunaj.« Sem kruh pojedel, predno so mi kavo nalili. Ko sem tisto pojedel, pa .ef reee: »Bi .e?« Roke sem skupaj dal: »Ja, prosim.« Takrat sem videl, da so mu solze kanle. Nisem vedel, zakaj. Nato je poklical Poljaka, Johana. On je bil .e dalj easa tam, je .e nem.ko znal, pa mu je rekel, naj me kaj vpra.a, ee se bova midva kaj razumela. Pa sva se, s Poljakom se .e da nekaj razumet. Rekel je Johanu, naj pove, da bi mi prav rad .e dal kos kruha, pa je stra.ar naroeil, da ne smemo prevee jest, ker smo na smrt sestradani, da si moramo poeasi opomoei. Tam sem bil dve leti. Potem sem pa dobil premestitev, ker je domaei sin bil ranjen in je bil na bolni.ki doma. So takoj mene stran vzeli in me dali v sosednjo vas Schweindorf h kremarju Langer Emilu. .ef, Teodor Hose, je rekel, da me ne bi rad stran dal; rad me je imel. Dober je bil, tudi zame je bil dober. Soeuten mo.ak je bil. Pa mi je rekel, da mi tam ne bo krivice, da je dobra hi.a, kamor bom .el. No, tam sem bil, ko sem bil na civil spu.een. Vodil sem se .e vedno kot vojni ujetnik, ampak ker so me raeunali kot folksdojeerja, sem smel ven, v cerkev, v kino. Nisem hodil vee v lager spat, nisem vee uniforme nosil. Ravno tako sem se moral razdol.iti, kot pri vojakih. Mi je gospodar obleko dal, potem jo je pa brat iz lagerja prinesel. Teodor Hose me je .elel imeti nazaj in ko je njegov sin po letu dni moral nazaj v vojsko, je zaprosil mene nazaj. Tako sem nazaj .el. »Fajn« mi je bilo pri njem. Ogromno dela, ampak nihee me ni maltretiral. .ef je kmalu umrl, tako da smo sami ostali, potem pa je ruska vojska pri.la.« Alenka Simikie Dru.ina Bukovinski, Pilgremshein, 1942. leta. Od leve proti desni brat Pepi, Tone Bukovinski, sestra Micka, brat Martin, sestra Olga, brat Lojze, brat Franc. Sedita oee Martin in mama Marija. Poleg oeeta od leve proti desni sestra Zalka, nato sestra Milka, ob mami sestra Tilka. Fotografija last Antona Bukovinskega, Velika Dolina 1a. Kopija v arhivu SEM. »Uredba lagerska je bila, da se ne sme domov pisat. Doma pa so se .e ma.e brale za menoj, pa sem .tudiral, kako bi jaz pri.el do tega, da bi se domov javil. Pa sva se s Poljakom na njivi pogovarjala in je rekel, da bo on prinesel pismo, ga na po.to dal in ne bo nihee vedel, samo midva. Ja sem pisal domov: »Sem v Nemeiji, .iv in zdrav, napi.ite mi samo par besed, ker ne smem pisat.« Doma so ponoreli, ko so dobili pismo. »To je Toneetova po.ta, to je njegov podpis!« Mama so mi potem tako vizitko, ne pismo, kmalu napisali. Sva bila s Poljakom na njivi, je celo prepoldne obraeal papir, pa eital, pa ni znal preeitati. Sem rekel: ».e ta papir obraea. celega poldneva.« Je rekel: »To imam eno pismo, ki ga ne znam preeitat.« Vsedem se, pregledam, pa vidim, da je to mama napisala. Mislil sem, da me bo kap. No, na sosedovi njivi je bil pa drug kolega in kaj me ni vrag zmotil, nisem mogel moleat, sem povedal, da sem dobil pismo od mame. To je bilo, kot bi strela poeila. Ko smo pri.li v lager, jih je .e pet vedelo. Posebna zgodba je, kako sem se strela re.il. Potem, kasneje, pa smo dobili dovoljenje, da smo smeli domov pisat, preko lagerja. Tako sem dobil od doma pismo, ki mi ga je brat pisal. »Toneek, bodi potola.en, gremo tudi mi, tudi mi bomo izseljeni v Nemeijo. Kam, ne vem. Samo, ko bom pri.el v Nemeijo, se ti bom javil. Tu je bila objavljena splo.na selitev. V Koritnem gre vse stran, na.a cela obeina bo preseljena. Zdaj so nam povedali, da bomo preseljeni v lager, dokler ne dobimo kak.nega imetja.« Takoj sem vedel, kaj bo, eim so rekli lager. Je pri.el .ef k meni, jaz sem pa jokal: »Nimam vee kam domov.« Moj .ef ni bil ne vem kako za Hitlerja, je rekel, da bo Hitler unieil cel svet. Bili so izkori.eeni Ko so pri.li v Nemeijo, je brat pisal, da so .e v Nemeiji, v lagerju, da so vse iz vasi izterali in ko bo mo.nost, da me pride obiskat. Na .igu je pisalo »Volkdeutsches Umziglung Lager«. Potem mi je pa .ef rekel, ee mu dam to karto. In je nesel .upanu pokazat, da je .tampiljka Volkdeutsches gor. Ko je pri.el nazaj, je rekel: »Ne sekiraj se Anton; ti si »folksdoje«, za tebe bo veliko bolj.e.« So me res zaeeli bolj.e gledati, .e v nedeljo mi je .ef rekel, da grem lahko z njim k ma.i. Potem sem prosil .efa, ee bo lahko tako uredil, da bom .el na obisk k njim. In mi je .upan dobil tri dni dopusta, pa vse dovolilnice. Takrat smo se vsi najdli tam. Bratje in sestre, ki so delali po tovarnah, so pri.li v soboto in nedeljo domov, v lager, sestra Micka, ki je bila poroeena, je bila z dru.ino v drugem lagerju, je tudi pri.la. Mlaj.i sestri sta tam hodili v .olo, sestra Milka je pa na otroke pazila v lagerju. Ata je takrat 245 dobil enega »slikara«, da nas je vse slikal, ee ne bi bili nikoli vee skupaj. Ja, saj tako skupaj nismo potem vee bili, dokler nismo pri.li domov. Domov smo pa pri.li, hvala Bogu, vsi.« Ludvik Kren, rojen 1920 v Stari cerkvi na Koeevskemdanes .ivi v .ihpolju (Maria Rhein) Družina Kren - mama Marija (1899–1994), o.e Jožef (1878–1947), sestra Hildegard (1922), brat Jožef (1929) – se je iz Ko.evskega izselila 11. 1. 1942 v Cerklje ob Krki. 1. junija 1945 so bili izgnani v Avstrijo. Ludvik Kren je od leta 1942 do leta 1944, ko je bil mobiliziran, služboval kot u.itelj na Veliki Dolini. Sestra in brat danes živita v Ameriki. Stara cerkev, foto: V. Kramarie, okoli leta 1940. Iz arhiva SEM. Alenka Simikie Cerklje ob Krki, foto: V. Kramarie, okoli leta 1940. Iz arhiva SEM. »Na.a dru.ina se je izselila iz Stare cerkve popoldne, 11. 1. 1942. leta. Ko smo .li na vlak, je vsak dobil svojo .tevilko. Nismo vedeli, kam gremo, saj je bilo vedno govora, da gremo v stari Rajh. .li smo eez Grosuplje, Zidani most v Bre.ice. Tam so v baraki dali .enam in otrokom eaj, mo.je pa smo morali takoj k vagonom, da smo prevzeli .ivino in poljsko orodje. Nas so peljali v Piro.ico, vas nasproti Cerkelj ob Krki. Tam so nam nakazali hi.o, ki pa je bila popolnoma prazna. .ipe so bile razbite, duri odprte in po.kodovane, peei ni bilo. Mi smo se kar obrnili. Zima je bila, tukaj ne more. ostati in smo .li nazaj v Cerklje. Tam smo nekaj easa stali na cesti, potem pa smo sreeali sestrieno mojega oeeta. Oni so imeli v Cerkljah bolj.o hi.o in so nam dovolili, da smo se preselili tja. Tri tedne smo bili pri njih. .imnice, ki smo jih imeli, smo dali vsak veeer na tla, drugo jutro pa smo jih pospravili v majhno sobico. Ko smo se preselili sem, smo se takoj morali javiti Nem.ki naseljevalni dru.bi, ki je vse, ki so bili tam, nakazala na delo. Tudi mojega oeeta, ki je bil .e 65 let star in vedno bolehen. On se je javil, da bo skrbel za .ivino, ker ga je to vedno veselilo. Ko je bila vigred, je vsak dan skrbel za zeleno krmo in jo vozil domov k hlevu. Nekega dne je to krmo spet pripeljal pred tisti hlev, kjer je imel .ivino. To ni bila njegova .ivina, temvee tako rekoe skupna .ivina. Potem je pri.la soseda, stopila k vozu in kar zaeela grabiti tisto krmo. Moj oee je rekel: »To je za mene, za tisto .ivino, za katero moram jaz skrbeti.« Ona mu je odgovorila: »Sosed, to ne velja vee, to ni va.e, to spada k na.i skupnosti, zdaj nimate nobenega zasebnega vee.« Moj oee se je potem prito.il pri odgovornih in zaprosil, da mu nekaj majhnega, zasebnega dajo, da bo tam skrbel za tisto, da se ne bo treba vsak dan javiti. Saj je bil kmet, ki je bil navajen svoje delat, sedaj pa nekak.en hlapec ali pa nastavljenec. Oee najbr. tega ni razumel in tudi ni prenesel. Bili so izkori.eeni Potem smo dobili na obrobju Cerkelj majhno hi.ico ter 6 ha zemlje, od tega 3 ha vinograda. V Stari vasi smo imeli kmetijo 27 ha veliko, od tega 22 ha gozda. Mi smo potem stanovali v tisti hi.i, ki je bila zasebna last .upnika iz Cerkelj. On ter njegovi dve sestri so bili izseljeni na Bavarsko. V tistem tabori.eu so .iveli tudi eni od Koeevarjev, ki so bili tako imenovani primer A in so jih izselili v Rajh. To so bili Koeevarji, ki jim niso prisodili kmetij, ker niso toliko vredili. Ti so pri.li v tisti stari Nemeiji v tabori.ea in so vojno pre.iveli v tabori.eih. Ena od teh sester .upnika je veekrat pri.la na obisk. Mama jo je vedno povabila in pogostila, tudi z vinom. Dala pa ji je tudi .ivila s seboj. Ko se je zaeela vekat, ji je moj oee zatrdil, da se ni treba vekati, ker mi na noben naein ne bomo tukaj ostali. Enkrat ji je mama dala s seboj odojka, .ivega, ona pa je potlej odojka pustila v Cerkljah pri 247 po.tarju. To je bil domaein . je tam ostal, je slu.il za po.tarja. S tistim je moja mama imela tudi dobre stike. In ko so takrat, 8. maja, ljudje .li, ko so bili vsi na begu, je moja mama vpra.ala .eno tistega po.tarja: »Kaj pa vi mislite, da bi bilo, da bi kar tukaj ostali in doeakali kar pride?« Pa je tista .ena rekla: »Gospa Kren, mislim, da je bolj.e, da greste, saj se ne ve, kaj bo pri.lo.« Takrat, ko so nas preselili, so obljubili, da bo vse tako, kot je bilo prej. Bodo tudi sosedje, ki so prej bili, pa se je vse razbilo, ker enostavno ni .lo, organizacija ni funkcionirala. Obljubljeno je bilo tudi, da kar bomo tukaj, doma pustili, da bomo spet dobili v isti vrednosti. Doma smo v Gottscheer Zeitung tudi brali, da so bili prej.nji prebivalci teh krajev v redu preseljeni, da se sedaj briga nem.ki Rajh za njih. Poleg tega, da bodo ti prebivalci dobili popolno od.kodnino za to, kar so tukaj pustili, dokazujejo tudi razna pisma in poroeila, da se dobro poeutijo v svojem naselitvenem obmoeju, da jim gre dobro in da gledajo optimistieno v prihodnost. Torej, sosedstvo je bilo razbito. Ma.a je .e bila, zato ker smo imeli tudi .upnika, ki se je preselil z nami. V Stari cerkvi je bila navada, da so mo.je po ma.i .e malo postajali pred cerkvijo, da so se malo pomenili, pa .li skupaj v taverno, tega tukaj ni bilo. Nekak.en nemir je bil, nobeden se ni zna.al, vse je skrbelo, kako bo to .lo naprej. V noei od 8. na 9. julij 1943 so v na.o hi.o vdrli partizani in vse zaplenili. Po tistem so vsako noe .li v sredi.ee vasi Cerklje in so tam prenoeili, zjutraj spet nazaj v hi.o, kjer so sicer stanovali. V maju 1944. leta je bila sestra poklicana na prisilno delo v Zgornjeavstrijsko, kjer je ostala do oktobra 1944. Pa ni ostala dolgo doma, ker so jo spet dodelili za prisilno delo, ko so gradili tisti jarek, ki naj bi oklopnikom zabranil, da bi vpadli v Spodnje.tajersko, kar se je potem izkazalo, da je bilo povsem brez smisla. Pomladi 1945. leta pa se je zaeelo govoriti: »Ta dru.ina se je odpeljala, pa tista .enska, ki ima majhne otroke, se je tudi odpeljala,« kljub temu, da so bila vedno in povsod gesla »Nobeden ne sme zapustiti zemlje!.« Star.i so ostali do 8. majnika, ko je bilo vsega konec. Na vozieek so nalo.ili .ivila in so pozno popoldne tistega dne zapustili Cerklje. Eez noe so se vozili. Mama je vodila konja za uzdo, oee je sedel na vozu. Naslednji dan so pri.li v Sevnico, .e kar v kolonah . voja.tvo, ki je pri.lo z Balkana nazaj, med njimi civilisti, ljudje z nahrbtniki, ljudje ki so s seboj vlekli kravo, jokajoei starci in babice, voja.ki tovornjaki. Moj oee je rekel: »Ne grem vee, ne grem vee, eetudi Alenka Simikie umrem, ostanem tukaj.« Za njega je bilo to malo la.je, ker je vedel, da v Sevnici .ivi njegova neeakinja, ki je imela mo.a, kateri se je .e prej bahal, da ne dr.i z nacionalsocialisti, da ima zveze s komunisti, s partizani. Ko sta pri.la tja, je rekel: »Je .e prav, kar tukaj ostanita, nie se ne bojta. Vama se nie slabega ne bo zgodilo.« Tako sta od 9. majnika naprej tam .ivela, 1. julija pa je pri.lo povelje od krajevne komandature, da se morajo vsi Nemci javiti in v dvajsetih minutah stati pripravljeni na glavnem trgu. S seboj se lahko vzame toliko, kot vsak misli, da more nesti. Oboro.enci so hodili od hi.e do hi.e in so pazili, da se je to povelje izpolnilo. Od tam so .li na postajo in so jih z vlakom peljali do La.kega. Tam so ostali tri dni in v teh treh dneh so pri.li vedno novi oboro.enci, vedno nove patrulje in so jih vedno kontrolirali, da nimajo kaj s seboj, kar je prepovedano. Tako od tega, kar so imeli s seboj, ni ostalo skoraj nie. Mama je pravila, 248 da je mnogo ljudi tam videla zadnjie. Sestro Hildo so tam partizani vzeli s seboj in je bila do decembra 1945. leta v Rimskih toplicah na prisilnem delu. Tam je prala in likala. Ko so stali tam v La.kem, je mama vpra.ala tiste oboro.ence, kdaj bodo za jesti dobili. Pa so pokazali pipo: »Tam je, pa pij, to je dovolj dobro zate.« Potem so .li pe. k naslednjemu vlaku. S tistim so se peljali v Maribor in od tam pe. v tabori.ee. Mama je rekla, da je bilo verjetno to Tezno pri Mariboru, da je bil to nekak.en kamnolom. Bila je stra.na vroeina in ko so pri.li na glavni trg v Mariboru, da so tam stali ljudje, ki so ljudje ostali. Molili so jim ko.eek kruha, kozareek vode. Veliko je bilo v koloni starih, onemoglih, na palicah, pa .en z otroki. Tam so jih spet dali na vlak. Z njimi je bil partizanski oficir. Ta jim je nem.ko rekel: »Potrpite, vi Nemci, vi Folksdojeerji, tudi za vas bo spet enkrat sonce sijalo.« Tudi med uniformiranci so bili taki, ki so ljudje ostali. Moj oee in mama sta se peljala do Gradca. Tam je vlak obstal. Graz je bil zelo bombardiran in kolodvor je bil sama razvalina. Tam so .iveli, v razvalinah iskali lesa, da so v konzervah vodo kuhali. Krompireek je bil .e pravi zaklad. Zaeeli so beraeiti okoli. Kmalu pa je pri.el tja nadzornik iz bli.njega tabori.ea Keiserwalt in jih je hotel odpeljati tja. Moj oee pa ni hotel iti. Mama je nato dobila delo v gostilni blizu centralnega pokopali.ea. Tam sem jaz potem tudi sreeal svoje star.e.« Velika Dolina, foto: V. Kramarie, okoli leta 1940, iz arhiva SEM Bili so izkori.eeni »Jaz sem se takoj drugi dan, ko smo pri.li v Cerklje, odpeljal nazaj v Graz, na ueitelji.ee. Vendar ga tam ni bilo vee in so nas poslali v Lipnico. Tam v barakah je bila nekak.na ekspozitura tistega ueitelji.ea. Tam sem dokoneal peti razred ueitelji.ea. V tistih barakah so se tri leta pozneje dobili Koeevarji na begu. Delo na Veliki Dolini sem nastopil 20. aprila 1942. leta. Imel sem enorazrednico. Poueeval sem tako slovenske kot nem.ke otroke. Ee se prav spomnim, smo prav dobro shajali, ne spomnim se nobenih te.av. Takrat sem dobil vtis in .e danes ga imam, da se je enim .lo za to, da se nem.eine ueijo, saj je eden mojih .olarjev s Hrvatske hodil na Veliko Dolino. Njegov oee je rekel, zato, da se bo ueil nem.ko. Sredi aprila 1944, mislim da je bilo 14. aprila, sem bil poklican z Velike Doline k vojakom, v Berlin. Ker sem bil tako rekoe diplomiran ueitelj, so me dodelili enoti, ki 249 je bila izve.bana za oficirje, tako da sem bil mnogo po podoficirskih .olah, na Bavarskem, pa na oficirski .oli v Brnu, kjer so marca 1945 .olo razpustili, ker so bili Rusi .e v de.eli. Nas so potem odpeljali ob Labi v bli.ino Dresdena in Leibziga. Dessau je bilo tisto mesto, kjer so takrat postavili zadnjo nem.ko armijo, ki naj bi branila Berlin. Mi smo pa imeli pametnega generala, ki nas je tako vodil, da smo ob pravem easu pri.li do Labe in eez Labo v ujetni.tvo Amerikancev. Ti so nas zbrali na enem polju, na vsakem vogalu tega polja en oklopnik, s strojnicami. Nie .ice ni bilo. En teden smo .iveli brez vsega. Tretji dan so nam navozili vodo, tako da smo vodo mogli piti, sicer pa nie drugega. Imel sem sreeo, lahko sem se javil za na kmete, tako da sem 10. junija bil .e na kmetih, sredi poletja pa sem se lahko .e vozil nazaj. S star.i nisem imel nobene zveze. Ko sem se vozil domov . ja, pravim domov . je blizu Salzburga vlak obstal na odprtem in ko sem tako izstopil in sem hodil ob progi, sem sreeal kolega iz vasi. »O dober dan, kaj pa ti tukaj, kaj pa ti?« »Domov,« pravim. Pa mi pravi dobesedno: »Domov? Ni nobenega doma vee!« Potem sem ga vpra.al: »Kje, kako, kje pa so na.i?« Pravi: »Vsi so nekje v Avstriji.« Za moje star.e ni vedel. Potem sem jih pa iskal. Spomnil sem se, da so mojega brata tudi poslali na prisilno delo na .tajersko. Spomnil sem se imena tiste vasi in sem .el tja. Tam sem izvedel za njega, potem sem izvedel tudi za star.e. In tako smo se poeasi poeasi dobili. Ko sem konec avgusta pri.el do tiste gostilne v Grazu, kjer sta .ivela mama in oee, sem najprej videl oeeta. Rekel bi, tipieno zanj . stal je na vrtu s kravo. Stopil sem do njega in je rekel: »Ludvik, tukaj si!« In prvo vpra.anje: »Ludvik, kdaj pa gremo spet domov?« Sem vpra.al: »Kje pa je mama?« Je rekel: »Tam, v tisti hi.i.« »Kje pa si, mami? Mami, tukaj sem!« »Ola, moj sin,« je rekla. »Zdaj si tukaj in jaz ti ne morem nieesar dati.« Tipieno za mamo. Decembra 1945. leta je bila spet dru.ina skupaj.« Alenka Simikie BESEDA O AVTORICI Alenka Simikie, dipl. umetnostna zgodovinarka in etnologinja, muzejska sveto valka in vodja dokumentacijskega oddelka Slovenskega etnografskega muzeja. Preueevala je zgodovino muzeja, zadnjih deset let pa dela na podroeju muzejske dokumentacije. Kot ustanoviteljica delovne skupine za etnologijo pri Mednarodnem komiteju za dokumentacijo (ICOM . CIDOC) je vodila projekt .Etnolo.ki podatkovni standardi., katerega rezultat so mednarodni standardi za dokumentiranje etnolo 250 .kih muzejskih predmetov. V zadnjem easu proueuje tudi .ivljenje ljudi iz Posavja v letih 1941.1945, tako pregnancev, kot tistih, ki so ostali doma. ABOUT THE AUTHOR Alenka Simikie is a B.A in art history and ethnology and employed as a museum adviser and head of the Documentation Department of the Slovene Ethnographic Museum. She has researched the history of the museum, and for the last decade has focused on museum documentation. As founder of the study group for ethnology with the International Committee for Documentation (ICOM . CIDOC), she headed the project .Ethnological Data Standards ., which resulted in international standards for documenting ethnological museum objects. In the past years she has researched the life of people in Posavje in 1941.1945, that is of those, who were expelled by the Germans, and of those who remained at home.