Tbft largest Slovenian Daily in the United States.
baaed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Reader«.
NARODA
List sloYenskiii delavcev vAmerikL
POZOR, NAROČNIKI . ..
Naročnikom mniMijsms, da ve* ne po»-ljamo potrdil za podan« naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dno, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava
TELEFON: GHelsea 3-1242
Enter«! u Second Glasi Hitter September 11, 1903, at the Poet Offioe al Mew York, H. Y„ nder Act of Ooncreea of March 3, 1879.
TELETOH: GHebea 3-1241
No. 300. — Stev. 300.
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 24, 1937—PETEK, 24. DECEMBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV
BORAH SVARI DEŽELO PRED VOJNO PROPAGANDO
JAPONCI SE IZGOVARJAJO, DA JE JAPONSKA KROGU "MOGOČE" ZADELA T0PN1ČARK0 "PANAY"
Predsednik zborničnega dovolilnega odbora zahteva ojačenje mornariške in zračne obrambe proti "japonskim nesramnostim". — O odpoklicu polkovnika Hašimote noče na Japonskem nihče razpravljati. — Pristanišče Hangčov pred padcem.
WASHINGTON, D. C., 23. decembra. — Demokratski kongresnik Taylor iz Colorada, predsednik dovolilnega odbora, je zahteval danes v zbornici, naj vlada čimprej ojači svoje sile na morju in v zraku in naj s tem opozori vso svetovno javnost, da se Združene države ne boje nobenega napada.
Skoro istočasno je pa posvaril republikanski senator Borah iz Idaho, ameriške državljane pred vojno propagando, dočim je Wheeler, demokratski senator iz Montane zahteval, naj vlada takoj pokliče iz Kitajske vse vojne ladje in vse vojaštvo, ki ga ima tam.
Zelo značilna je naslednja Borahova izjava:
—	Po mojem mnenju ni treba pozvati našega vojaštva s kitajskega ozemlja, in če ga ne bomc pozvali, ni s tem rečeno, da hočemo vojno z Japonsko.
—	Naša dolžnost je, da zaščitimo svoje interese, v oni deželi, in to lahko storimo, ne da bo se zapletli v vojno.
—	So pa ljudje v Združenih državah in so ljudje v inozemstvu, ki ščuvajo na vojno, in to šču-vanje je treba odločno obsoditi.
—	Dolžnost Združenih držav je, zaščiti lastne interese in svojo lastno čast. Ako stremimo samo po tem cilju, vem, da ga bomo dosegli in sicer brez vojne.
SANGHAJ, Kitajska, 23. decembra. — Japonska armada je "zaključila zadevo Panaya", ko je enkrat prišlo poročilo iz Vuhua, da je bil odpoklican polkovnik Kingoro Hašimoto, ki je dal povelje streljati na Panay.
Zastopnik japonskega vojaškega poveljstva poročila o Hašimotovem odpoklicu ni hotel niti putrditi, niti vtajiti. Toda Amerikanci in drugi tujci, k prhajajo iz Vuhua, zatrjujejo, da je bil Hašimoto, ki pripada k vojaškim ekstremistom, premeščen in morebiti celo odpoklican na Japonsko.	*
Hašimoto je bil odpoklican, ker je dal povelje streljati na ameriško topničarko Panay ter na angleška rušilca Laybird in Bee, kar se je zgodilo istega dne 1 2. decembra. Hašimoto je nekemu angleškemu častniku priznal, da je dal povelje streljati na vse ladje na Jangceu.
TOKIO, Japonska, 23. decembra. — Japonska je priznala, da je mogoče kaka krogla '4pom°to-ma" priletela proti ameriški topničarki Panay že. potem, ko so jo bombardirali japonski letalci, toda trdi, da Japonci niso namenoma s strojnicami streljali na njo.
SANGHAJ, Kitajska. 23. decembra. — Japonci pravijo, da bo vsak čas padlo pristanišče Hangčov, južno od Sanghaja, na tisoče Kitajcev in tujcev pa beži iz Kantona, Cingtaua in Hankova.
Japonci pravijo, da se njihova armada bliža Hangčovu in da upajo, da se bodo Kitajci umaknili. da preprečijo uničenje slovitih budistovskih sve-
tl*C.
Vsled poročila, da se Japonci pripravljajo, da napadejo Kanton, so pričeli prebivalci trumoma bežati
iz mesta, na tisoče se jih je obrnilo proti zapadu, drugi pa beže v angleški Hongkong.
Republikanci pritiskajo proti zapadu
IZREDNI
VOJAŠKI ___MANEVRI
Častniki in mornarji so bili poklicani z božične-nega dopu&ta. — Skrivnost obdaja koncentracijo rušilcev.
SAN PEDRO, Cal., 23. dec. — Ameriška vojna mornarica je vst varila vojne razmere, ko je nenadoma odredila tajne manevre.
Z največjo tajnostjo je bilo koncentrirano veliko število rušilcev.
Dve noči zaporedoma so pa-trolni čolni krožili pred pristaniščem, v katerem je zasidrano brodovje rušilcev in križark.
V Long Beach se ziblje na valovih 12 rušilcev. Prišli so iz San Diega, iko je bilo nenadoma izdano mobilizacijsko povelje in so bili častniki in mor narji poklicani z dopusta.
Mornariški častniki ne izdajo ničesar o namenu manevrov. Pravijo samo, da so rušil-ci prejeli povelje, da odpluje-jo proti severu na manevre.
Tajnik admirala Arthurja J. Hepburna, commander C. J. Wheeler, je rekel, da je ta koncentracija brez kakega posebnega pomena.
Nekateri domnevajo, da se je hotel admiral Hepburn š'» enkrat prepričati o gibljivosti rušilcev, predno odloži poveljstvo. Hepburn je 29. januarja zapustil poveljstvo nad rušiloi ter bo nastopil kot poveljnik dvanajstega mornariškega o* kraja v San Franciscu.
Rušilci so mnogo bolj zastraženi kot pa križarke, ki niso u~ deležene v manevrih. Noben civilist ne sme na krov kakega I rušilca. Raznašalcie časopisov 'in trgovske sle preiščejo, predno jim je dovoljeno stopiti na kak rušilec.

ZARADI PRAZNIKA, BOŽIČNEGA DNE, NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA", PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V PONEDELJEK, 27. DECEMBRA.
UPRAVA

HLEV IZ SAMIH ŠKATELJ
SEMINOLE, Okla., 23. dec. — Farmer Charles Tate je zgradil hlev iz samih kositer-nili škatelj, ikaterih je 4100 ir: katere mu je dala neka avto-jmobilska družba.
Hlev je dolg 20 čevljev in (J čevljev visok ter kma prostora za 100 kokoši.
Stroški za hlev: 25 centov za žeblje.
DELAVSKA __PREDLOGA
Poljedelski tajnik je povedal par ostrih kon-gresnikom, ki so onemogočili sprejem delavske predloge.
WASHINGTON, D. C, 2:5. dec. — Vladna predloga, ki je določala minimalne plače in maksimalni delovni čas za a-meriške delavce, ni bila sprejeta v izrednem kongresnem zasedanju, <lasi je vlada zatrdilo upala, da jo bo tudi poslanska zbornica odobrila, ker jo je odobril senat.
Poslanska zbornica jo je pa po kratki debati vrnila posebnemu odseku, kjer bo zaspala večno spanje, če njeni zagovor*. Iniki ne bodo naipeli vseli sil in jo zopet spravili na dnevni red. ! Predsednik Roosevelt j e namignil, da mora biti v pri" hodnjem kongresu sprejeta, i Poljedelski tajnik Wallace je danes povedal par gorkili in resničnih kongresnikom iz ju-jžnih farmerskih okrajev: I — Zastopniki farmerjev, — je rekel Wallace, — niso zdaleč tako naklonjeni delavcem, kot £0 naklonjeni zastopniki delavcev farmerjem. To je črna nehvaležnost. Ce farmerji in delavci ne bodo držali skupaj, bo siaba za oba sloja.
Predsednik Roosevelt se je včeraj posvetoval s senatorjetn Barklevem, voditeljem demokratske večine v mestu. Razpravljala sta o delavski pred"
logi.
VLADNI PORAZ PRI VOLITVAH V RUMUNIJI
Vlada je bila prvič poražena v zgodovini naroda. — Tatarescu je dobil samo 38 odstotkov glasov.
STAR GRAD SEJE PODRL
FORLI, Italija, 23. dec. — Ko se je ponoči podrl srednjeveški grad Cusercoli, je bilo najbrže ubitih 20 oseb.
Temelje starega gradu, ki se nahaja okoli 15 milj od Musso" linijevega rojstnega mest h Forli, je izpodjedla voda v zaklnjem deževju. Ko se je zi-dovje podrlo, je podkopalo pod seboj tri kmetske družine, ki so stanovale v gradu.
BUKAREŠTA, Romunska, 23. decembra. — Prvič v zgodovini Romunske je bila vlada poražena pri volitvah. Tate-resuova vlada je prejela samo 38 odstotkov glasov, mesto zahtevanih najmanj 40 odstot" kov.
Vlada nameuoma ni objavila izida volitev, da se imorejo nemoteno vršiti današnje volitve v senatno zbornico, toda vlada je priznala svoj poraz.
Najbolj presenetljivo pa je, da je prejela fašistična Železna garda 1 odstotkov glasov, medtim ko je dobila narodna kmetska stranka, ki je upala, da bo prišla na krmilo za prihodnja štiri leta, samo 19 odstotkov glasov.
Vladna stranka je dobila v parlamentu 140 do 150 sedežev, narodna kmetska stranka 78, železna garda pa 2. Pod temi razmerami ni mogoče sestaviti koalicijske vlade, vsled česar nekateri politiki že napovedujejo, da bo novo izvolje ni parlament razpušeen in bodo razpisane nove volitve. Razširjene so celo govorice, da bo sestavljen kabrW brez parlamenta z diktatorsko oblastjo.
Tatarescu bo ostal na krmilu vlade do februarja, ko se sestane novi parlament, medtem časom pa bo skušal dobiti podporo pri desničarskih strankah. Če pa bo pri tem imel kak u-speli, je zelo dvomljivo.
BUKAREŠTA, ' Romunska, 23. decembra. — Dr. Nikolaj Titulescu, ki je bil dolgo vrsto let romunski vnanji minister in je bil'zelo naklonjen Franciji in ki se je vrnil na Romunsko pred enim mesecem, je zopet stopil v politično življenje, ko je bil z veliko večino izvoljen v poslansko Zbornico.
OKOLI TERUELA SE ŠE VEDNO
VRŠI ZELO VROČA BORBA
HENDAYE, Francija, 23. decembra. — Španske republikanske čete prihajajo skozi osvojeni Teruel ter prodirajo čez razbite fašistične vrste proti 1 5 milj proti zapadu oddaljenemu Albarri-
cinu.
BOJ MED C. 1.0. IN FEDERACIJO
Obe konkurenčni delavski organizaciji se bosta borili do britkega konca. — Zaleglo bi edino-le Rooseveltovo posredovanje.
' WASHINGTON, D. C., 23. (decembra. — Ameriška dela\-ska federacija in Lewisov odbor za industrijalno organizacijo sta sklenila boriti se do britkega konca. Po mnenju voditeljev je potrebna v Ameriki samo ena delavska organizaci" ja, in obstala bo tista, ki bo imela več vpliva pri delavcih in v javnosti.
Dva meseca so se vršila pogajanja, čijih ^vrha je bila doseči sporazum. V torek so si pa pogajanja razbila, delegatje so se razšli, in ni dosti upanja, da bi se še sestali.
Edinole predsednikova beseda bi še zalegla, edinole predsednik bi utegnil uspešno posredovati.
Voditelji Ameriške delavske federacije se bodo sestali meseca januarja v Miami, Fla., in iizdelali načrte za bodočnost. Lewisov odbor bo imel glavno konvencijo zgodaj spomladi.
Zdaj bodo na dnevnem redu štrajki, bojkoti, ki jih bodo spremljali delavski nemiri.
Šele prihodnja pogajanja — če se bodo sploh vršila —bodo ustvarila začasno premirje.
DENTISTA JE OROPAL
K newyorskemn dentistu dr. Mosesu Gottliebu je prišel vee" raj slabo oblečen moški in mu rekel, naj mu plombira zob. Plombiral mu ga je in zahteval za svoje delo tri dolarje. Možak mu jih je plačal. Predno je pa odšel, je potegnil iz žepa revolver ter ukazal Gottliebu : — Denar sem! Dentist mu je izročil vse, 'kar je imel v svojem uradu — $297.
LOČITVE V RENO, NEVADA
RENO, Nev., 23. dec. — Lani je bilo v tem mestu postavno ločenih 3,005 zakonskih pa" rov. Kakor kaže, jih bo letos 200 manj, če se ne bodo ločitve željni podvizali.
UMIRANJE KITAJSKIH BEGUNCEV
SANGHAJ, Kitajska, 23. decembra. — Kitajska prostovoljna pogrebna družba naznanja, da je v zadnjih štirih mesecih v Šanghaju umrlo 41,045 vojnih beguncev. Vsako uro jih umre povprečno 20.
NAD MILIJON DOLARJEV ZA KAZNILNICO
ALBANY, N. Y., 23. dec. — Posebna komisija je preiskala Clinton kaznilnico v Dannemo-ra ter dognala, da je poslopje v skrajno slabem stanju. Za popravila in izboljšanje bi bilo potrebnih $1,085,000.
ARABSKI POLICIST USTRELJEN
JERUZALEM, Palestina, 23. dec. — V Hebronu so teroristi ustrelili nekega arabskega policista. Teroristi so potrkali na vrata njegovega doma in ko je odprl vrata, so oddali nanj 11 strelov.
IZUM NOVE STROJNICE
WASHINGTON, D. C., 23. decembra. — Stroj, ki leze po tleh, ki nosi na svojem hrbtu dva vojaka in eno strojnico, je nov dodatek ameriške armade k vojni znanosti.
Častniki pravijo, da s to strojnico strelja vojak, ki leži na trebuhu.
Stroj se pomika na štirih kolesih, prednji konee je prema kljiv in nosi strojnico s 30 mi limetersko cevjo. Stroj vozi
Republikanci so z bojem na bajonet očistili Teruel fašistov nato pa so zmagoslavno med petjem 'korakali po mestu.
Fašistični častniki zatrjujejo, da je general Franco pričei protiofenzivo severno in zapa-dno od Teruela. Vladna poročila iz Madrida pa naznanjajo, da se okoli Teruela vrše vroči boji, da pa je bil še vsak fašistični protinapad odbit.
Ko so še bili fašisti v pose" sti Teruela, so bili v položaju, da s svojim sunkom do Sredozemskega morja razdelijo republikanske armade na dvoje.
Ako bodo republikanci zavzeli Albarracin, tedaj bodo za varovali zvezo med Madridom Valencijo in Barcelono.
Tako republikanska kot fašistična poročila pravijo, da ji v bojih za Tuerel na obeh straneh padlo mnogo vojakov.
Opazovalci bojev so sporočili v Madrid, da je bilo bojišče okoli Teruela pokrito z mrliči in ranjenci.
MADRID, Španska, 25. de cembra. — V Madridu vladi veliko veselje nad padcem Te" rucla, ker je ta zmaga dokaz, da se je vojna sreča obrnila na stran republikancev.
Madridski listi natančno popisujejo boje za Teruel. Med fašističnimi branitelji je nastala velLka ■zmešnjava ter so se v velikem številu predajali. Pre bivalstvo je z zastavami po zdravljalo republikance, ko so pričeli prihajati v cnesto.
PARIZ, Francija, 23. dec.~ Vešča poznavalka političnih razmer Genevieve Tabo u i s piavi v listu "L'Oeuvre", da je Nemčija zelo vznemirjenja vsled fašističnega položaja na Španskem.
Kot pravi, je nemški poslanik, ki je dodeljen generalu Francu, sporočil svoji vladi, da potrebuje general Franco za svojo ofenzivo v vzhodni Španski najmanj 8 dodatnih divizij, ako hoče pričeti kako ofenzivo. Poslanik tudi pravi, da ofenzive ne more pričeti pred Veli ko nočjo.
Kot pravi mme. Tabouis, je republikanska ofenživa pri Te* ruelu ovrgla vse načrte za fašistično ofenzivo. Poleg tega pravi, da je general Franco predolgo odlašal z ofenzivo ter so republikanci nepričakovano pričeli mesto njega ofenzivo.
28 milj na uro. Stare strojnice so morali vojaki porivati naprej, plazeč se po trebuhih.
ifei
>
• /-■ ' ,1 HO I M X.

• / F" • T New Y^^^^t^W.24,11957 Wl -
"Glas Naroda"
(A Otipmte) Owiadand	ky 1
•LovtNic PddttnNfl company
frauk Sakaer, President
J Lupeha, 8m.
at the corporation ud add
Nm M Cky, N. I.
-OLAS NARODA" (Vdat «f tka
Day	Amdtr* u« Hottda>a
podplaa ta aeebaoatl m nt prloMnJeJo. Denar aaj aa blatovotl •ailUad po Momj Order. Prt apreaiambl kraj« narofelko?, proalmo, da «a na^ tadl prejlaje MvalliBa Barnaul, da hitreje naJihBM Matomlka.
Iaarlj «8.00
	AdrerOeeae		
Ka celo le	to velja aa Aaerfto te	Ca New Terk aa eala tata	97.00
Kaaado	• HMMtMIMtMIIII« 9t.00	Za pol leta	98.B0
Za pol leti	i aaaa$B«00	Za laoceMtro aa eelo lato ......	17.00
U Mit h	iCtl •••••••• B • B •••••• • |LM	Za pol leta .»...•».»«•»••»•••■«	H8o
"Giae Naroda" lahaja mU dan
nedelj ta praalkov
-OLAS NARODA". XII W. lfth Street. New Yatfc.
Telephone: CHelsea 3—1242
„J
HLAPCI
Hrvatski list "Samouprava", je U' dni objavil navdu-.-M-no pisan članek povodom poseta ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča v Rimu.
Pisec. članka |>oudarja med drugim: "Ivo šef naše politike, sin naše Sumadijc, potuje v zemljo najlepšega neha, najlepšega evetja in najlepše pesmi it: h> spiejme njihov pozdrav v enim izmed najlepših jezikov, naj jim s prepričanjem izroči naša globoka Čustva za njih vsestranski blagor in napredek kot od naroda, ki se zna dvi* piliti nad usodo, ki zna presoditi svoje potrebe in izprašati svojo ineje in možnosti.
"Pesnik Leopardi in Carducci lahko ob svetli današnji-ei Italije mimo počivata v svojih rodoljubnih sanjah. Prišla je tudi slava! Ona se danes peva po celi Italiji in med italijansko emigracijo. Njeno ime je "ftiovinezza"!"
S9BB
TBE LARGEST 8WV1&E DAJLI iN JfJ,J53,
USTANOVITEV DR2AVNE CERKVE 'V NEMČIJI
Dunajska "Reichspost" poroča po informacijah iz vatikanskih krogov iz Khna, da namerava nemška vlada ustanoviti posebno naeionalsocialistično državno cerkev, ki se bo i-menovala "cerkev krščanske veroizpovedi".
Istočasno bo izdana prepoved, da ne smeta katoliška i a protestantska eerke\ pobirati nobenih cerkvenih doklad, pa tudi ne dobivati nobene podpore ne od države, ne od občin a!i od katerihkoli dragih javnih korporacij. Dotični zakonski načrt o ustanovitvi "cerkve krščanske veroizpovedi" je že v vseh podrobnfestih pripravljen.
•'Reichspost" izvaja:
To pomeni popolno ločitev cerkve od države, vsaj kolikor se to tiče krščanskih cerkev. V načrtu se odreja prisilna izterjatev vseh morebitnih zaostalih davkov in dajatev s strani poedinih cerkev in začasna konfiskacija cerkvenih posestev, med katere spadajo tudi cerkvena poslopja.
Na ta način bo državna cerkev — "cerkev krščanske veroizpovedi" lahko takoj pričela s svojimi hbgoslužnimi e-pravili, ker ji bo država dala na razpolago cerkvene hrame, ki jih bo zaplenila katolikom in protestantom.
Poleg tega je v načrtu tudi policijsko nadzorstvo nad "privatnimi" krščanskimi cerkvami. Tem bo pod najstrožjim: kaznimi prevovedano "vzdrževati kakršnekoli mednarodne zveze z inozemstvom." Ta točka je pred vsem naperjena proti katolikom, da bi se s tem preprečilo, da bi nemSki škofje imeli tndi v bodoče stike z Vatikanom.
300 SVETIH MAS LETNO
v iivljenju in po amrti, to delaini člani "Maine zveze za Afriko". Člana-rina enkrat za vedno 25 centov za vaako osebo, iivo ali umrlo. IMaalov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriike mltijone, __3aa4 W. P two Blvd..	St. Louie, Mo.
Knjige Družbe
sv.
Sest knjig
1.	Koledar za leto 1938.
2.	Bajtarji (Povest)
Spisal JAN PLESTENJAK
3.	Preko morij v domovino (Potopis) ,
Spisal JAKOB GRCAR
4.	Izgnani Menihi (Povest)
Spisal IVAN ZOBEC
5.	Življenje svetnikov
6.	Družinski molitvenik
VSEH SEST KNJIG za $1.35
Naročite -pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
SLABO VREME V FLORIDI
IUZNIK0V«
Prvič po dolgem času je l«-to> tudi Florida, raj izletnikov iz severnih držav, občutila zimo. Ponekod je celo snežilo. Kakor vidite na sliki, so kopališča zapuščena.
iz Slovenije
žilio. Nesrečno inladniko so čim so o dogodku obvestili o-rožnike in zdravnika, spravili v i liso na mrtvaški oder. Fant j«' čakal obdukcijo v mrtvašnici. Kaikor pravijo. so pri njem našli m k listič, kjer se pcshvlja nd svojcev.
DVE MLADI ŽIVLJENJI UNIČENI Z NOŽEM
Vsa vas Poljčane je še .pod vtisom. pretresljive tragedije, ki je terjala dvoje mladih življenj. Pri Loč ah je komaj lt<-letni Rudolf Oresnik umoril 16-letno dekle Marijo PŠenčniko-vo. Žaloigra se je odigrala na pokojnično-m domu v hlevu. Rudolf in Micka — tako so jo klicali doma — sta bila sosed«. Poznala sta se že izza šokkih klopi. Rudi je večkrat i,, ,,
hodil v vas k PšeničnikovimJk!rurs^m	Ja™ **>•-
nice. Umrl je na posledicah
trebušnega legarja, ki razsaja
v celjski bolnišnici, in mu je
zdaj podlegel že drugi zdrav-
Dr. MARJAN POGAČNIK UMRL
da je zastrupila tri svojo otroke. (teumljena je rodila v zadnjih letih tri nezakonske otroke. ki pa so kmalu po rojstvu na skrivnosten način umrli. Art t i rank a prizna, da je otrokom kuhala čaj iz nekih trav. nakar so otroci umrli. Preiskava se nadaljuje.
KAJ VSE KRADEJO
Iz Kranja poročajo, da je v eni zadnjih noči neki znan vlomilec vdrl v salon restavracije Ele Slavčeve v Struževem in i odnesel vse, kar se je dalo od-8. decembra je v celjski bol- j 1M*ti: <h"H zi<llia električna nišnici po kratki bolezni v ventilatorja, sliko kralja Ale-cvetu mladosti umrl dr Mar-!ksaTldra v Pečenem okvirju,
za leto 1938
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Stresi Mew York. N. Y.
izmed delavcev, Ivan Vrtar iz Podtnrna. je imel opravka z žaganjem hlodov. K njemu je prišel strojnik ter mu dajal neka navodila, kako naj delo hsvr^uje. Ker je postal Vrtar zaradi tega nepozoreu na žago, ga je zagrabila za desnico in mu odrezala štiri prste. Ponesrečenega Ivana Vrta rja so hitro odpeljali k domačemu banoviuskemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih hrastov v Novem mestu.
OSTANKI HERODOVEGA TEMPLJA V JERUZALEMU.
i jan Pogačnik, sekunda n j na
Prišel je tja tutii -usodnega dne. Mirtka in dekla sta v hlevu prebirali fižol. Pa se jima je pridružil še Rudolf. Nič ni bilo videti, da vlada med njima kaka napetost, zato so pozneje bili tembolj vsi osupli nad dogodkom, ki se je odigral v hlevu. Dekb se je malo pred poldnevoni odstranila i« hleva v hišo. Šla je jw> ju ž in o. Ko se je čez četrt ure vrnila, je našla hlevska vrata zapahnjena. Ko ji na trkanje ni nikdo o:l-prl in se Micka tudi klicu ni odzvala, je šla v hišo po mater. Dekla je nato snela okno in tako prišla v hlev. Tam se ji je nudil grozen prizor. Dekla, je od croze skoro omedlela.
V mlaki krvi sta na tleh ležala že mrtva Rudolf in Micka, vsa razmesarjena s kuhinjskim nožem, s katerim je umoril nepremišljeni mladenič najprej svojo izvoljjenko, nato j< pa še sebi zadal več vbodi ja-jev, in se je zabodel tudi naravnost v srce.
ni k. Nedavno je namreč umrl za trebušnim legarjem tudi mladi dr. Ve rib le. Pokojni je bil rojen 1. julija 1010 v Ljubljani kot -sin bivšega poverjenika za vojsko pri deželni vlu-di v Ljubljani, dr. Lovra Pogačnika. V eeljski bolnišnici je bil šele o<l 1. novembra 1936.
ZA MRTVE PROGLA SENI
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnik v Globoki, Martin (fumzi. poljski delavec v Dragoviču, Franc Skerlec, poljedelec v Odrancih Stefan Kociper, zvaničnik državnih železnic v Žakovcih, Josip Salika, delavec v Kamni-oi, Anton Kajzer, delavec v Marenlbergu, Ivan Helbi. po-j sestnik v Bakovcu, Janez Maric, y>osestnikm- sin iz Bukov-nice, Stefan Lovrenčio. strojevodja v Mariboru, Blaž Rul-Micko in njim, ie razvidno izjzer, jM>sestnikov sin v Saneži-
dve medeninasti palici za zavese na oknih in štiri bele ko-teninaste zavese. Kakor kažejo vsa znamenja, je izvršil vlom neki brezposelni delavee iz Italije in je s plenom pobegnil preko me je.
HUDA NESREČA NA 2AGI
V kočevski vasi Podstenicidi je velika parna žaga, kjer je dnevno za]x>slenih večje število domačih delavcev. Eden
Važno istarinsko najdbo so te dni odkrili v Jeruzalemu. Ko so kopali temelje za cesto blizu Damaskovih vrat, so našli v zemlji o.stanke zidovja, v katerih so spoznali ostanke obzidja, ki je nekdaj obdajalo jeruzalemski tem$>elj. Ko so tisto zidov je natančneje pregledovali, so dognali, da je bilo tisto obzidje sezidano ob času Rimljanov, ker je bila zidava prav taka. kakor so v tist'h časih zidali Rimljani. Obzidja, katero je obdajalo jeruzalemski tempelj, pa je zgradil judovski kralj Herod. Arheologi, ki se sklicujejo na neko mesto v poročilih Jožefa Flavija, trde, da je odkrito zidov je spadalo k tako imenovanemu 4'/.tn-■^kenwi stolpu.' ki je z drugimi stolpi vred branil in varoval tako imenovana Damaakova vrata.
ZAPRTJE, NEPREBAVA. GLAVOBOL IZGINE -CE PUETE TRINERJEVO ANGELICO!
NAJBOLJŠE ŽELODČNO ZDRAVILO ZA JESEN IN ZIMO PRI VSEH LEKARNARJIH
Kak"šna .borba za življenje in smrt se je dogajala med
12 zadanih ran, ki jih ima po-kojnica. Vse se j«> odigralo v telcn dobre četrt uro, za čas t dekline odsotnosti, ko je pripravljala z materjo zgoraj ju-
VAS BOLJ KRIŽ? SO RAMENA PRETEGN J EN A ? Data« JolnUk pomoč = p*i u|lib vdr(ljajev.
1
PAIN-EXPELLER
J* niprahj po JJc in 7fc v mh kkaruh.
I I H I t N I
cah. T van Podplatnrk, posestnik v Sebeborcih, Janez Bar-barič, posestnik v Prosečki vasi. Vilm oš Veren in zidar iz Murščaka, Alojz Rajh. Neka-jteri so izginili n-3 lvoji-ču. dru-;ui so se pa ic-elili v Ameri-I ko. odkoder ž.' več let ni o njih ! nol onega gladil.
TRI OTROKE ZASTRUPILA?
Xa podlagi raznih govoric so mariborski orožniki v neki vasi nad Kainnico aretirali .11-letno slu'žkinj«i, ki je osumljena

,3'n
■
UNDERTAKERS
«DIM Ji r;«SlA)VANSKI POuKKUMK V NEW • i*< U'oi.NI iTVJ fljiot
P1M3UKB	^IfiU v
VORKL in •K6UC1
UiUnonA
XX * VIŠJE
PREDNO GRESTE KAM DRUGAM ~OBRNlTE bE NA NAŽ POGREBNI ZAVOD, KI VAM BO NAJ. BOLJŠE POSTREGEL PO NAJNIŽJIH CENArt^ OMbno bo obiskal nai ustopnlk, ki vam bo po-' _cant in tfal vsa brufla pojasnila.
NEW YORK, N. ¥. II RROOKLYN, N. Y.
456 W.43 8t I 219 Attuitie Avt. CIrde 6-7393 I MAfa4—mi
Denarne posiljatve
w^itiiiiw^w^'ii wi, wiwj jiiiiiiiiiwiii'inMii
B Wff^Ji^1^ W!	EftKiOT'il'P. mm
RBWW'iJ' f aWf "^tt:"' r; iSTSf£f'y
mmwriaro »waMttB^^	«
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
T JUbOSLAVIJO
Cb i 2.55________Din, 1h
t i N______Din. IN
I 7JM______Din. Mi
$11.65__________DhL CM
9S3.M____Dtn. ItM
V ITALIJO
Za
% 6.33 I 11» $ 59.50 f 57.04 )UtN 1117 Ji
Ur IN Lir 2n Ur Mi Ur INi Ur MM Lir MM
KER SE rBNB SEDAJ HITHO MENJAJO SO NAVEl»KNK CEN K P<)I)VrtŽENK sr H KM KM It I iMUtl AT.I ix>f.l
-
Za izplačilo vrfjlh znmkov kot zKoraj jarrdrm, budiai v dinarjih »'i lirah doTaljiijciM (r buljše pojojr.
Izplačila v ameriških dolarjih -
Za 'iplaflls $ 5.— morate podati____________________$ &.?» '
$1®.— " - ......................$14.85
$15— - - ________________.fjir-
$M— " - __________________
" " ___________________:.$41.35
Mi.- - - _____________,451.5«
Prejemnik doli? slaretu kraju izplačilo t ilnlarjlh.
SKAZILA UVRAIUEMO CABIJt LETTER IA PRISTOJBINO $|_
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gla. Naroda"
NKW VORE. N.
«1« WEST IM STREET
- ■■■ ■■—-j-n—
SS3S
Peter

• •
Zgaga

POŠILJATELJE OPOZARJAMO.
aai nakažeja pri paAUJalvah afcragla raale (naprfaner Mn. ta, Um«) dinarjev mItmu Ur, laJU taks iipialila m najhitreje h-Trte, palec Js pa paffljaaje neakrafllb vsot tudi razmeraBia WK	SLOViNIC PUBLISHING CO. (Tnurel Bara«) -J
L;ub?ko j^on si* mi je bilo ]M>s-mv'ilo napraviti s(xl(Vk vina, kakoršiiHi-d ui Ae nikldar preinogrla moja skromna klot. Bilo jo iz eaJifornij.4cpga wlja ter slttstno ill mnvno, <la nikdar tako.
V^ak, ki «;a je poskusil, jra ni moijvl preliva I it i.
Na mizo sem dal le oh t-v^eauih prilikah. SreeanUi pri Irk sictjr ni bilo dosti, pa «ra je vseeno u- maja me-eea /.manjkalo.
Toda naj lxrsta sladkost in <K»hrota se tako popolni, br»z kaplje pelina ne gre.
Tn tpelin je eiknila v tisto ne-besko pijaeo mlada -rlovonska lepotica. Ko si je omočila ustnice, je rekla:
—	Po nekih rudnih rofiiijah ima okras.
Dol^o	ji nisem moifel
(.kdpufetili neumestne opombe, daites ji pa odpuseam.
.\forda zato, ker je v kleti že zdavnaj 2manjkalo tiste sladkosti.. morda pa zato, ker pri-liajami bolj iti bolj do prepričanja, da ženske sploh ne vedo, kaj je sladko in dobro in sploih nimajo zmisla za lepoto.
Lepotica, ki je tako nesramno obsodila mojo najboljšo kapljo, baje zaenkrat še ni zaljubljena, še manj pa poroo- na.
Ne bom se pa dos*ti zmotil, ako pribijem, da bo Čez dve ali tri leta objonnala kako debelo nerodno teelo in mu šepetala na uho:
—	Oh, kako si lep, oh, kako neznansko si lop . . . oh, kako te imam rada . .
Niti v solnce niti v smrt ni mogoče giedati z mirnim očesom.
Kmalu po poroki je pripo vedovala ženica svoji prijateljici :
—	Nekaj časa sem imela kuharico, pa sem jo odslovila. Je bila predraga. S tem, da sama kuham, prist od im na dveh krajih denar. Printed i m tisto, kar bi morala knharici dati, in pa polovico pri jedi. Kajti, odkar ^nna kuhani, moj mož polovico manj je.
Naši prijatelji lažejo o na^. na-ši sovražniki pa govore o nas čisto resnico.
Jhana^st mejnikov v življenju ženske:
Bila je ponosna, ko so ji prvič rekli "gospodična."
•ftila je srečna, da so jo smatrali za starejšo nego njene to-Vftrižtce enake starosti.
Želela si je, ko je doživela svoje prvo razočaranje v ljubezni, da bi bila stara, popolnoma stara žeuska in da bi ne čutila več svoje moike.
V zatišju svoje mlade zakonske sreče je pozabila na vso nečimernost in se je smejala ženskam, ki se niso znale starati z ravnodušjem in častjo.
Na svoj 30. rojstni dan je dejala, da ču<ti, kako njena prava mladost šote sedaj prihaja.
Pretreslo jo je, ko je odkrila pivi siv las.
Bila je presenečena, ko jo je mlavlo dekle pozdravilo s spoštovanjem in priklbnom.
Padla je iz oblakov, ko je odkrila, da zanimanje mičnes^ mJaidega mrza ne velja njej. temveč njeni hčeri.
Bilo ji je silno pri jetno, ko ji je zaklical š6fer: "Poz6r, mato
Bila je o^oive-na, ko ji je prodajalka hvalila "-primeren kkxbrok za zrele žmske."
Jokala je, ko je dejal starejši gospod: "V naMh mladih letih, gospa ..."
Popolnoma se je sprijaznila s svOjo usodo, »ko ji je mali vniieek prvič dejal "stara mamica.*'
» e w* ft**" v -m
New Yorlft FBdayvO-c^rfw.H ?! ^ / 1
■P

m
g^gg-jflg-ggggfflgfflfiflft
PLESALKA
Predpokine j« sporočil ata- no hlondinko, četrto od leve še Mr. Smit.hu v poanto novi-j proti desni. Nil, kljub tVmu <*<>, da je Morrison angažiral -e inu je vi« lel^-14 čet rta" pleza svoj bar skupino dvanajstih: .--alka čisto čedna. Bila je Inilj plesalk, ki se še ta večer pri-!ckroglejioHtave« z jamico v li-Jieljejo v Kabul, staro, zapu-cih in je očitovala neko fleg-Ščeno in doifrora&no gnezdo Ju-j nfalieno prijaznost in dobro-hnhiil. Dvanajst mladih, vro-j duSnost. Ko jo je Mr. Smith eekrvnih plesalk! To bo ve- tako motril, je zaključil, da je sel je!	! to ženska njegove simpatije.
At;iš*. j. preživel ihieitnice v Zaeel se je inzgovor, v kate-kraju. kjer mu je oko ob viselo tem j«1 ataše hvalil previdnost na nežnih ženskih bedrih in je1 usod*, ki je naklonila Kabulu 'bil navdaš«« vedno, kadar je.taksno prijetnost, kakor jo je slišal o plesalkah.	Jprini'seJ v mesto plesni zbor.
Mr. Smith, ravnatelj ameri- ; Plesalka je odvrnila, da mora *ke velet vrdke, ki je oskrbo- biti tudi ona hvaležna usodi, da vala Kalmi z »lektrieno raz- jo je seznanila s takšnima člo-■-»vetljavo in kabli, je bil mož vekoma, kakor sta at jim* iu Mr. petdesetih let. doma iz low«-. Smith. Kajti, je dejala. pre-iPruprost človek, možakar, ki ganjanje dolgega časa v nnijh-se je dobro razumel na svoje itih ginzdili kakor je Kabul, kupčije, a iti imel uiti pojma -ipada v |H)klLc plesalke. katere o Ijqliezni in njenih pUHtolov-' dolžnost je, gospodom neko-N'in^ii. Tudi za zabavo ni imel liko olajšati zavest, da je živ-|xw^bn«ga smisla. Ker ga je Ijenje moreče breme, ataše zaradi tega [u»dražiI, da' Govorili .so o. baletu in ple-m* v«\ če mn je novica o ple salka je povedala marsikaj zamikali pri Morrisouu ljuba ali nimivega. ladala je med dnine, je Smith naposled pristal'gim tudi to, da plesni zlmr ni na to. da pojde zrvečer ž njim (nobena skupina, ki bi se talilni v bar. Ataše je prišel ponj inpmasala s sijajnimi tradieija-ga odvedel tja kakor ga j«' za- mi. Še več: ni se bala poveda-tckel, namreč brez naočnikov, ti, da članice baleta ne izvirajo katerih ni Mr. Smith nikoli vise iz istega mesta. Pobrali od I oži J v pisarni.	! m> jih, kjer so jih pač dobili.
Mr. Smith je bil kratkoviden I Večina izmed njih sploh ne pi-mož, za to ni mogel razumeti | je rada šampanjca, ampak daje navdušenja, od katerega je! |>redu<wt pivu. prekipeval ataše, ko so se po-! Mr. Smith je samo kijnal, le javile plesalke na odru.	j tu in tam je zinil kakšno krat-
4'Ali ste opazili četrto od ko besedo. In ko je vprašal leve V je vprašal Sm-tha. "To natakar, "kaj bo dražim pila, j«' vam je bajno bitje! Saj so- Mr. Smith naročil šampanjca, glašate z mojim predlogom, da! ''Vidite," je dejala flegma-jo povabiva k najini mizi!" . tična debeluška Mr. Smitliu,
Mr. Smith ni imel nič proti i"jaz za mojo osolio pijem mno-teftnt. In ataše j«* vzel i/. žepa go rajše pivo kakor to kipeeo p« ro in vizitko, načrčkal nekaj zmes vseh mogočih vin . . . . na papir, poklical plačilnega ("aŠa piva človeku ugasi žejo. natakarja in mu izročil počet- - po šampanjcu pa večkrat irla-kano pouftuico s jirošnjo, naj va lxili. Seveda naš šef zahte-jo odda za odrom. Naročil mu' va. da gosspodje, ki nas vabijo je, naj izroči pisanje go*podie- v družbo, naročajo Šamfiaujcc. ni, ki je plesala zadnjo točko, Ampak naš okus se kljub temu čerttR od leve proti desni. ne krije z njegovimi interesi."
Toda preden je plačilni vzel Mr. Smith je postal cxl tega
| gostovanja v Kabuhi do ušes i zaljubil vanjo, t Mi. Smith ga je podražil.
"Veste kaj, če si jo hočete jzasigurati, jo vzemite za ženo! ; Mogoče ostane pri vjrs. Posku-ite s to zvijaeo, pa boste re-vprašanje Kolumbovega j jajca."
Anipak ataše je imel proti ! temu resne |>omisleke Kaj bo j z njegovo kariero, če si (fhe>i I na vrat plesalko? In ali ga bo j ona sploh hotela za moža? Kajti trgovinski ataše v Kabulu
jšm
Vesele božične praznike in srečno Novo
leto voščim vsem svojim prijateljem.
DR. A. KERMEK
880 Bushwick Aveuue Brooklyn, N. V. Tel: GLenraore 5-2779
»»»»»»»»J!
Stavka zaradi gosi
Sedaj j)?*<*d prazniki je v Pravili začelo primanjkoval gosi.
j — to ni nobena jiosebiia karie- Vzrok tega pomanjkanja pa je ra. A Mirni, tako se je iuieno- nenavaden. Ženske, katere sku-
bejo gosi, so namreč začele
; vala deltelušaia phsalka fleg-matične narave, je še mlada, čast i h loj aw in se ne bo zado-
gosi, so namre« stavkati t« r za svoje težko delo zahtevajo višje plače. Njim so
voljila v. življenjem v takšnem ^e potem pridružili še vozuiki gnezdu kakor je Kalmi! • j in šoferji, ki dovažajo gosi na ! Ko SO sedi !i s plesalko zaftrg v Prago. Obenem ženske mizo in je Mr. Smith hvalil j zahtevajo, da morajo biti po-mlatlost plesalke, je Mirni sko- slej zavarovane za slučaj bo-i-o zajokala. "Kakšna mlado-t.! Jezu L
kakšna h*pnta pri tri in tritle--etili letih!" je dejala s hlipa-jo<'ian glasom. "Pravite, da vam je všeč moja plesna umetnost? Kaj pa naj bi bilo to! Saj to ni nič posebnega, nič iz-1 redn- ga! V mojih letih se plesalka takšne vrste naveliča večnega poskakovanja na odru
Blizu Prage je večji kraj Li-buše. kjr r je veliko gos jih farm nn katerih goje in pitajo gosi tako na debelo, da jih vsako leto nad milijon zaklanih pošiljajo na praški tug. V teh farmah deluje nad 400 žensk, k t nima jo dmi gega dela, kakor zaklane <rosi skuliati. Vsaka
Georges Ohnet:
^Zadnja Xijubezen
in si želi miru in pristana, po- kuharica pa lahko priča, da je sebno če je bila pre i vajena to sila neprijetno delo. Žeii-di-ugačnega življenja."	ske ]y,\ dobivajo za to svoje tr-
"Kaj niste vajeni phsa žel i]t%U)- ki tra-ia	samo
od mladih nog!" sc je začudil^0 (1° 2fK)	kron tfH^n"
Mr. Smith.	?kv Pla,;(i-
To je pa sila skromen
vizitko v svoje roke, se je ataše št' lieersa domislil. Zdelo so mu je, da bo moral Mr. Snrfth,
večera stalen i;os1 v Morri««-mivrtii baru, k; mor ji* prilia-jd tako točno in redno, da ga
če pride samo ena ploalka k Lie ataše začel zhadati. Toda njuni mizi. ]»ozirati sline ulldirektor eloktrarne -i ni dal dolgega časa. Zato je naroeilj skaliti dohro volje, natakarju, naj povabi iv>l«r če- i Prišel je poslovilni večer, •trte plesalke še eno, in sicer; Ataše je bil nekam -lahe volje, drugo v i*4< m vrstnero redu. j ko je stopil v bar, kjer je našel
Plesalki sta se odzvali vabila in sta kmalu sedeli za mizo atašeja in Mr. Smitha. ki je videl, da izgledajo dame od blizu nekoliko drugače kakor od daleč. "Osemnajst let nima prva ne druga," si je dejal v mislih, !ko sta prisedli, kajti ataše s-je navduševal za oserunajstlet
Mr. Smitha že za mizo. Ple->alke so imele naslednji dan odpotovati. K»inf Kdo ve! Xaj>rej jih je ^\ala dolžnost. Turneja, ki se Iki končala kdo ve kje! Ataše je bil vns zmeden, njegovo d<ibn> voljo je kvarila zavest, da bo izgubil žensko, ki si je v kratkih dneh
"Ah, kaj še. Do pred Štirimi leti sem bila prodajalka v delikatesni trgovini. Imela sem le[Hi življenje! ("ista prodajalna, svetli prostori, sand nasmejani obrazi. Potem sem prišla oh .sIužIki. Xisem mogla dobiti enakega naineše« nja. V Fjvropi, veste, je težko življenje (lamlanes, posebno za prodajalke. Nu, in tako sem prijadrala do te kariere. Bila sem ve<tno preerj okn-tna jile--alka — to- mi ji» zdaj prišlo prav. Tako sem dobila kruh v tej skupini. Xu, ne morem' ve pritožiti, šef je prijazen z nami tudi trenirati ni treba preveč — a vendar! V delika-te.-nici bi s« rajši sukala kakor na plesišču!"
Mr. Smith je pozorno jioslu-šal in ko je plesalka končala svojo zgodbo, jo je prijel za roko in jo poljubil.
"Ku, nn," je tolažil Mirni, ki so ji- vjrelo-solze iz oči, "saj se bo to popravilo. fY> le hočete hihko spremenite način t« ga žrvljenja."
Potem jo je prosil- za sestanek med stfrimPočmi.
Na tistem sestanku sta se
zaslužek, če pomislimo, da je v<»čina h žensk pri svojem delu izgubila vse zobe. Kdor je kdaj opazoval te ženske, ko skuliejo gosi, ji* videl, da morajo v sili z zobmi vleči trdo perje iz gosi. Vsako l<4o pa je treba spitati. zaklat i in na trg poslati nad milijon gosi. V tistem kraju je kakih 20 takih farm, ki se s tem pečajo. Eden izmed gospodarjev je že prostovoljno ženskam in voznikom ] m višal njihove prejemke. Iz I/1mim' vsak dan drdrajo avtomobili in vozovi jM> vsej Češkoslovaški rt.publiki, kjer pobirajo gosi ter jih vozijo v Libuše na pitanje.
Mr. Smith in Mirni domenila o vsem, kar se jima .je zdelo potrebno. In ko je naslednji dan ataše ves potrt zaradi odhoda plesalke Mimi begal po peronu, ga je Mr. Smith potolažil. naj nikar ne obupunje, ker bo v kratkem lahko večkrat videl Mimi, a ne več kot plesalko na odru v baru, tem-vtč kot gospodinjo v hiši Mr. Smitha . . .
35
Za smejala se je. Pri oknu sedeča teta je dvignila glarvo rekoč: — Ah, gospod grof, to vam je glavica, ta naša hči. Da ste jo videli v sporu s pravniki iz Dorehestra! Prav nič ni zaostajala za njimi, poleg tega je pa imela par advokatov, s kakšnimi se lie more pobahati kdorsibo-< i: svoje oči.
—	Kaj pa govorite, teta' — jo je pokara in gospodična Andrimontova .vsa zardela, — mar hočete, da bi inoj bratranec on i sli 1, da seui koketirala s temi solieitorji * Križ božji, to bi bilo čisto odveč. Gotovo bi bili pripisali v račun: Zato, ker smo podlegli učinku oči Miss Lucy... toliko in toliko funtov šterlingov. V Ameriki ne sme iti nič v izgubo, zlasti za sodnike ne.
Toda ne govorimo več o tem. Pripovedovala sem vam o ^vojih izprehodih na konju. Ali jib hočete videti! Ne morejo mi koristiti, ker nimam nikogar, ki bi me spremljal na »mojih izprehodih. Kvečjemu če bi me hotela spremljati teta... teta, ali bi me spremljala na ko-nju:
In zasmejala se je z zvonkim, svežim, skoraj otroškim smehom, videč v duhu dobro gospo Mathissenovo, kako se s?uga na konju kraj nje. Stara -diima ji ie požugala s prstom. Lncie jo .jo objela, proseč jo odpuščanja, potem je pa o l vedla Armanda v stajo, kjer sta stali dve krasni kobili. Dekle ju je pogladilo in ponosno je bilo, ko je Armand občudoval tanke prožne noge in dolga, lepo upognjena vratova plemenitih živali.
—	To je Polly, — je pripomnila in pogladiia z nežno dlanjo gosto konjsko grivo. — Lahke rečem, da sem jo sama vzgojila. Hodi za menoj povsod kakor pes. Zua pa biti tudi zelo divja. &koda, da mora samo stati in počivati v staji, tiodite tako prijazni, bratranec, vzemite jo k sebi.
Armand ni pričakoval take ponudbe. Hotel jo je odkloniti, pa je prišel v zadrego, ker ni vedel, kaj bi odgovoril. Z odklonitvijo pa ni hotel žaliti dekleta.
Lucie je opazila njegovo zadrego. Zardela je :n povesila oči. Sree se ji je krčilo pri misli, da !»i mogel grof njeno željo odkloniti. Čutila se je prizadeto kakor da bi ji bil s temi namignil, <la med. njima ne more biti nič skupnega. Zde-lo se ji je, da deli predsodke svoje rodbine, če prav je na moč prijazen. Njeno sive se je že bilo jelo odpirati prebujajoči se simpatiji, pa se je zopet zaprlo z bolestjo, solze so ji stopile v oči iu ozrla se je na grofa tako obupano, da se mu je zasmilila. Zdelo se mu je, da je hote! po krivem razžaliti to dražestno dekle. In ker
NAJVIŠJE SODIŠČE ZDRUŽENIH DRŽAV
se je hotel izogniti vsakemu pojasnilu, je dejal v neki čudni, njemu samemu nerazumljivi vnemi :
—	i »prostite, draga sestrična, če tile je vaša ljubezniva ponudba prvi hip presenetila. Imeti i a ko krasnega konja pomeni srečo. Z veseljem sprejmem to kobilo, čeprav vas nerad pripravim ob njo. Vidim pa. da mi hočete napraviti veselje in ne bora >e pustil mnogo prositi. S prej •i: i te mojo zalivalo in zagotovilo, »la se bo Poily tudi pri meni dobro godilo.
Luči i >e je zjasnil obraz, globoko si je oddahnila in odgovorila tiho: Storili ste mi veliko veselje.
In res je kar žarela od radosti. Božaja je ko-oilo in šej>etala.
—	Zadovoljna Im>š Polly, dobrega gospodarja boš imela.
Vrnila sta «e na vrt in videč, kako zahaja - olnee za visokimi kronami dreves, je Armand -poznal, da je minilo mnogo več časa, nego je mislil, da ga bo zahteval njegov poset.
—	Pri vas, sestrična, teko ure tako hitro, da In človek skoraj postal nadležen. Moram se posloviti.
—	Toda ne brez obljube, da zoj>et pridete.
—	Bodite prepričani, da me boste prav kmalu zopet videli.
Spremila ga je do vrate vrtne ograje, odtrga" !a je rožo nad vhodom in mu jo ponudila. Prijel jo je za ročico in počasi, ne da bi se iij/mi-la, ji je {mljnbil njeno nežno dlan. Lucie je zrla za njim, kako je vstopil v kočijo in ko je koči jaž že hotel pognati, je šp zaklicala:
—	Na skorajšnje svidenje!
Armand je ponovil: — Na skorajšnje svide-n je!
V naslednjem hipu mu je izginila izpred oči, toda v duši je odnašal s seboj njeno podobo. Ves prihodnji dan je mislil samo na njo. Komaj se je premagal, da ji ni pisal. Poslal je svojega hlapca iz pariške staje po kobilo k Luni in komaj so mu jo privedli, je vsak dan ja-I al na izprehod. Naučil se je bil že lagati odgovarjajoč konitesi na njena vprašanja, kje je dobil to plemenito žival, da jo je kupil na draž^ dirkalnih konj. Zakaj ji je prikril resnico, on, ki je tako sovražil vsako laž! Zakaj ni odkrito povedal komtesi, kako se je seznanil s svojo se-jtrieno? Mar se je bal, da bo naletel pri svoji ženi na odpor? Mar ni že vnaprej vedel, da bodo prve njene besede:
—	Vaša sestrična! Privedite jo k meni.
(Dalje prihodnjič.)
Ne zamudite
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
Prva slika najvišjih sodnikov, odkar je med njimi tifdi sodnik Black. Sedeči z leve na desno so: Sutherland, Clark, pred sednik soc^a Hughes Brandies in Butler, Zadaj sto je: Cardozzo, Stone, Roberts in "Black.
T
193 8
160 STRANI ZANIMIVEGA CT1VA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV Slovenk Publishii^ Company
216 West 18th Sta*	New York, N. Y.
s


-91*1 W2BVV2*
Ljubezen za ljubezen
MMAI12 2IYUEIJA (Q) ZA "HASIAItOBA" PRIREDIL: I.H.
Glasen klic na p<*noe se izvije ia njenih ust. Bori se proti njemu z vso silo, ki si jo je pridobila pri trdem delu, te ga brani in vedno kliče na pomoč.
Nobeden ne opazi, da je med tem divjim bojem prišel med drevjem jahač, ki naglo skoči s konja. Bil je Gert Darland, ki je btf nauiejen v gozd. Kakorhitro je slišal ženski glas klicati na pomoč, je takoj naglo jahal v smeri, od koder je prihajal glap. Mehka tgosdna tla so zadušila glas konjskih kopit. Ko slednjič pride na kraj in vidi oba, kako se borita, apoena, da je Hana, ki se obupno bori proti nekemu človeku in kliče na pomoč. Jasno sliši, ko krikne:
"Ne predrzni se me poljubiti; vdarila te bom v obraz! Rajši umrjem kot pa prenesti tvoj poljub!"
Gert sedaj tudi spoana Henberta. In tedaj je že z nekaterimi skoki pri obeh. Kot bi padel z nefca, se pokaže pred njima in krepko zgrabi Herberta za vrat ter ga odtrga od Hane.
Ta napad pride za Herberta tako nepričakovano, da takoj izpusti Hano. Hana se opoteče in pade na kolena. Gert vrže H« rberta ob tla ter skoči k Hani in jo naglo dvigne.
"Pomirite >e, gospa Moran; hvala Bogu, prišel sem o pravem času, da sem vas obvaroval pred tem lopovom, ki naj-brže niti najmanj ne ve, kako se mora človek obnašati proti damam."
Bleda in objokanih oči gleda Hana vanj.
"0, ke<ko dobro, da ste prišli! Hvala vam!" iztisne iz >vojih ust s ^pojemajočim glasom.
Tntti Herbert vstane in jeano gleda Gerta.
44Kaj pa vam pride na um! Kdo vam daje pravico vmeševaiti se v najine zadevo? S svojo sestrično sem se malo pošalil in to nikogar ne briga. Kaj ne, Hana, da je bila >amo šala!"
Gert z bičem vdari po zraku, da glasno poči. Preteče stopi pred Herberta in zopet dvigne bič. Hana se mu plaho vr^e na prsi.
"Prosim, ne vdarite ga, — saj je bite samo šala — prosim, pusrtite ga iti."'
Gert se obrne k njej.
"To je prekleta malo izgledalo kot šala, gospa Moran, toda, ker želtte, da naj to smatram za šalo, naj bo. Toda ne bi smeli prositi za tafcega pribalina, ki na tako nesramen način nadleguje poštene žene. Hodi, poba, in zahvali se Moranovi za prošnjo, da te nrsem pretepel z bičem.'"
Herbert v zadržani jezi odstopi. G«njusen, zaničljiv nasmeh «e raci i je eeat njepov spačeni dbraz.
"0, raaumem! Zdi se mi. da sem tukaj motil lep sestanek. Se<taj vem, zakaj je Hana Moranova, ki je nekdaj pobegnila z zakotnim oskrbnikom, postala naenkrat tako odurna. Seveda, z bogatim gospodom s Henrenberga taki, kot sem jaz, ne morejo tekmovati."
Tedaj pa Gert z vso silo nlari z bičem Herberta po obrazu. Herbert gk*no zavpije ter so drži za lice.
"To bost« plačali; dati mi boste morali zadoščenje," zakriči.
Gert preteče stopi pred njega.
"TVAoj odidite, drugače vas ubijem na tla in tega zaradi vašeira očeta ne bi rad storil."
Herbert je bil bojazlivec. Gentove jezno oči g« poženejo v beg. Sole, ko je nekaj korakov oddaljen, zakliče:
"S svojo ljubico hočete biti sami! Mnogo zabave! Ob priložnosti si boni pneskrbel zadoščenje."
Gert hoče z dvignjenim bičem za njim, toda Hana se ga boječe oklene okoli roke.
"Proisim, rotim vas, naj bo dovolj; tudi brez tega bom doma deležna dovolj slabega sprejema"
Stresočimi rokami si Hana poravna razrahljane lase.
"0, saj ne bo povedal resnice, povedal bo vso tako, da bo vsa krivda p^dl« na mene."
Gert j«no gleda za Herbertom, ki je pričel teči. Nato' zopet Gertie k Hani in vidi, kako je bleda, k«(ko se trese in
. 0 R™ ,n napolnujeta njene oči. V veliki skrbi pmne Gert njeno roko.
"Samo naj se ne predrzne vam napraviti kaj slabega, •lana — Hana — nikar se tako ne trdite, pomirite se. Ničesar m nikogar se ne smete tjati. - Hana - pred uro sem m mislil popolnoma drugačno, ko sem vam hotel povedati,
ulrjfi^ 'i nF0J°m srcu- Toda	ne smem niti minuto
* ec oniasati, da si zagotovim pravico, da se za vas v vsakem slučaju morein potegniti. Hana - Ijdbim vas - iz celega srea. Ah hočete iiostati moja žena?"
To je prišlo tako nenadoma, tako nepričakovano za Hano, da se opoteče ter se mora nasloniti na drevo, da je ostala pokonci.	J
"Ne — o, ne — saj to ne more biti!" pravi z zadušenim glasom.
Gert pa jo pritisne k sebi in ji globoko pogleda v oči.
"Kij ne more biti, Hanaf Ali me ne ljubite t Ali sem ^ varal, ce mislil, da berem v vdših očeb, da mi vračate !jobe«ent"
Hana zatisne oči.
"Jaf! 0h< ja«' Toda, gospod Dariand, saj me ne lju->ite, kako morete ljubiti tako revno, nepomembno dekle, kot aom jaz ? To je eamo u«niljenje, ki vas vodi. In kaj takega ne smem mwliti. Kaj vam bo taka žena, kot sem jaz! Saj si morete vendar hfcrati najlepšo in najboljšo! Vaših besed aisem niti smela si mati in ne maram, da sem; jih slišala. Sa no vaše dobro srce je napotilo do tega — vaše žrtve pa ne simm sprejeti, to bi ,bHa slaba zahvala za vso vašo dobroto."
Gert pa se olajšan zasmeje. Li to je bil dober, gorak nasmeh.
"Hana, aH mislite, da bi se mo^el moi kot jaz, ki je vedno vedel, kaj hoče, iz usmiljenja odločiti, da bi si za celo življenje narvezal ženo, ki je ne ljdbit Ne, ne, te* neumne misK m iAijte iz glave. Ljdbim vws, Hana — že dolgo in že dolgo je pri ntenj sklenjeno, da morate postati moja žena, *k(»me tudi ljubite. Ali me ne ljdbite? Hana — kaj ne, ljubite me, saj ne mow biti dn^ačeT" Njej je, kot bi ji izginjali vsi čuti.
New York, Friday, December 24, 1937
S
m amrnšT bwvbitb itailt m v mu.
BOŽIČNA DREVESCA V NEMČIJI.
Medtem ko so jaslic? na Slovenskem pravi znak božičnega praznovanja, je pa na Nemškem pod vplivam protestanti-zma za božič posebno v časlih božično drevesce, ki je navad-on majhna smrečica. Žal tu li pri nas smreka močno izpodriva domače jaslice, kar je znamenje, da se vdajamo tudi v tem oziru nemškim navadam. Na Nemškem potrebujejo vsako leto za božično drevesce nič manj kaikor 13 milijonov smrečic. Približno 80 odst. teh drevesc pa ne posekajo v gozdih marveč v nalašč za to napravljenih nasadih, kjer goje le božična drevesa. S temi nasadi pa se pečajo le majhni kmetje v glavnem v filezvigu in Hol-steura. Drugih 20 odst. smrečic pa posekajo v večjih gozdovih, vendar oblast dobro pa^ zi, da se s sekanjem teh drevesc n eoškodnje netnPko gozdno gospodaretvo. Oblast natanč no pazi, fcdo sme dobiti dovoljenje prodajati ta drevesca, kafeor todi skrbi, da pride na berlinski trg dovolj cenenih drevesc za tamojšnje revnejše prebivalstvo.
NESREČA NA SVATBI.
Na neki kmečki svatbi v bližini Lo<lža na Poljskem se je primerila strahovita nesreča. Nevestin oče je pozval na. svatbo več sto gostov. Sviral je velik orkester in ko se je družba začela zbirati k plesu, se je nenadoma udri strqp in plesalci so padli V klet. Nesrečo jo ho povečalo dejstvo, da je z gosti vred padlo v klet tudi ognjišče, tako da so se mnogi svatje poparili in ožgali. Hišo so nato ovili plameni. Ranjenih je nad sto oseb.
'po abecednem redu zabeležil skrbno vse podatke o žrtvah, o sestankih itd. Mož je dobro skrbel za to; da bi ne izgubil pregleda čez svoja nešteta razmerja in prišel tako v nevarnost Odkar je pred petimi leti opustil svoj zadnji gostinski obrat v Berlinu, je živel skoraj jizključno od ženitvenih slepar-stev. Nastopal je kot mož velikega imetja, kot solastnik hotelskih podjetij itd. Odgovarjal jo na ženitveno oglase in jih je sa indajal v liste. Uporabljal je tudi sumljive ženitvene posredovalnice. Med njegovimi žrtvami so ženske iz vseh krogov in poklicev ter vseh starosti, tipkaricc, slikarke, vdove, ločenko, Beriinčan-ke, provincialke. Neki mladi aristokraiJii so je dal po neki baronici predstaviti kot ravnatelj zdravilišča in mož Egip-čaitke, od katero pa se namerava ločiti.
Scholz je bil dvakrat poročen j in je tudi obe ženi temeljito osleparil. Eni, ki je kot nje-! gova pomočnica med obtožen-kami, je zapravil c^lo imetje' 50.000.mark. Pri svojem zad-1 njem sleparskem manevru so jo Scholz z mladim dekletom iz provicno telefonično zaročil. V pismu, ki ga ji je nato pisal, je poslal zaročni prstan in načrt zaročnega oglasa. V naslednjem pismu j<* že zahteval denarja — in ga jo tudi dobil.
Ko je pa T>o prejemu tega denarja pro>sil takoj novega, so postali sorodniki mladega dekleta nezaupni. Stopili so v zvezo s policijo, ki je mogla po. tem nevarnega sleparja razkrinkati in ga spraviti v ječo.
Naznanilo in zahvala
Žalostnega srca naznanjam vsem prijateljem in znancem, da mi je dne 6. nov. 1937, umrl moj predragi mož—
JOSEPH BOSTJANCIČ
Rojen je bil 13. marca leta 1890 v vasi Gornji Zeman pri Ilirski Bistrici. Pokopali smo ga dne 10. novembra. V Ameriki je bival šestnajst let in je bil dve leti bolan.
Iskrena hvala vsem, ki so mi stali v britkib urah ob strani.
Naj v miru poriva in bodi mu lahka ameriška zemlja! PAVLINA BOŠT.JANČIČ, soproga.
Areata, Calif.
ŠOLA ZA PRAVILNO 0BED0VANJE.
Pogostoma bi lahko naleteli na ljudi, ki zavračajo načelno vsako povabilo na kakšen svečan banket, samo ktr ne vedo.
kako je treba neobičajne jedi jesti in se zato rajši izognejo eventuelni blamaži. Temu stanju hoče napraviti
(Mr
OCIGANIL JE 120 ŽENSK.
V Berlinu se je začela razprava proti nekemu 46-letm mu Bgidiju Scholzu. To je menda največji proces, kar so jih imela nemška sodišča proti ženitvenim sleparjem. Scholz so je seznanil z nič manj nego 120 ženskami in jih ociganil za več nego 150,000 mark. In vse to je opravil v pičlem času 3 let.
Velikega dela teh ženitvenih sleparstev oblasti niso mogle niti več razčistiti, toda to, kar so dognale, je zadostovalo da bodo možu kariero temeljito ustavili. Zagovarjati se bo moral zavoljo 21 izvršenih in 42 poskušenih sleparstev. Poleg nevarnega ženitvenega sleparja se bo moralo zagovarjati še pet obtožencev, im<d njimi tri ženske, in sicer zavoljo pomoči pri umoru. K glavni razpravi so povabili doslej 82 prič, večinoma žensk.
Nihče ni mogel slutiti, da se v Soholzu, ki je opravil višjo šolo in hotelsko strokovno šolo ter je dolga leta deloval po nemških in inostranih hotelih, .skriva eden najbolj nevarnih1 ženitvenih goljufov. Tem večje] je bilo presenečenje, ko so v je-1 Beni preteklega leta ob njegovi I aretaciji v njegovem stanova-' nju našli dokazni materijal kakor si ga noben državni pravnik ne bi mogel želeti boljšega. Odkrili so obsežno kartoteko m vso korespondenco, ki jo je vodil slepar s svojimi "zaročenkami." Tu si je bil
Za praznike...
ESTRACrST — KONZERVIRAN PEHTRAN
jf slastna dišava s katero se pripravi zrlo okusno pecivo in razne druge dobrote.
Cenjeno slovenske gospodinje. docf»-rorite se in naročite skupno en ducat škatelj jh> V» funta tejra pristnega patentiranega izdelka jm> znižani eeni $1.80 s poštnino vred. Cena i>osameziii škatljl je *J0 centov. — Priporoča se i t-delovatelj in raz]>ošiljatelj:
ALOIS ACSENIK. TAPPAN. N. Y.
Po!eg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
iJiMumnniiiiiiHni!u»itiin
■rinuiiimmminmiiiiim
Molitvenike

v krasni vezi importirane iz starega kraja . . .
Slovenski molitveniki:
SVETA URA
v fino usnje vez ..........1.50
v najfinejše usnje trda vez 1.80
SKRBI ZA IU ŠO
v platno vez...............90
KVIŠKU SRCA
v iiuitirano usnje vez...... .50
v usnje ve« .............. JtV
? fino usnje \ez..........1.—
▼	najfinejše usnje vez ....1,50 v najfinejše usnje tnla vez 1.50
▼	bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v imitirano usnje vez.....L—
v najfinejše usnje vez. .... 1.30 v najfinejše usnje trda vez. 1.60
RAJSKI GLASOVI
platno vezano .............80
v usnje vez. (štv. 415) ....L—
v usnje vez. (štv. 416) ____1.25
v usnje vez. (štv. 40S) ..1.50 v celluloid vez. (Štv. G14)..L50
SVETO PISMO ..............3._
MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI
v imitirano usnje vez ....L— v fino usnje vez ........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano JO v belo kost vezano........L10
Come Unto Mo
v platblee vezano ........JO
t belo kost vexano........J5
Key of HeavM
fino voeano ...............55
v usnje vezano.............70
v najflnejSe usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE)
Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.20
v celluloid najflnejfia vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......LfiO
Catholic Pocket Manual:
▼	fino usnje vesano ......1.30
Ave Marta:
▼	fino usnje vezano......L40
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
35
KRETANJE
PARNKOV
SHIPPING NEWS
28. decembra:	$
Normandie ▼ Havre
konec neki londonski podjetnik, ki je osnoval šolo, v kateri se lahko nam-čiš umetnosti pravilne jedi. Posebno pozornost posveča ta šola pospravljanju ostrig in rakov ter re-aanju perutnine. A tudi kar se tiče pospravljanja grape-fruitov in razčlenjevanju arti-eok naj postanejo njeni učenci mojstri.
Odpiranje šampanjskih steklenic po vsej priliki ni posebno lahka umetnost, kajti v njej se učenci te nenavadne šole vneto vadijo. Upajmo, da znajo ,-annpanjec vsaj pravilno piti. Učencev ima ta šola v ostalem dosti, kar kaže, da. je zelo mnogo ljudi, ki se v vedenju pri mizi ne čutijo poseb-no sigurne. Šolnina pa je precej visoka, ker morajo učenci plačevati tudi drage delikate-^ se, ki jih pospravljajo pod strokovnim nadaoerstvom.
NAZNANILO
Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnik FRANK AHLTN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine.
Uprava Glas Naroda
tOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOQ.
PUUte nam ca cen« Tonih 11-itov, reaervadjo kabin In po-i potovanja.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) IK W. 18th St, New lark
"iiotnooooooooooftooooooouuJ
Mm
GLAS NARODA" J (Pošiljamo v staro do-1| movino. Kdor ga ho- £ Če naročiti za svoje j sorodnike ali pri jate- p I je, to lahko stori. — j Naročnina za s t a r i \ kraj stane $7. — V|| (talijo Ksta ne poSi- A ljamo.
KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLEŠKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . .. ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK
87 SLIK tiskanih na dobrem papirju v bakrotisku.
$1
_ KNJIGARNI "GLAS NARODA"
Kranjska Gora Slika je posneta iz zbirke "Naši Kraji" 216 W' 18th St'reet New York
___ii_C_
___:__
__:_