Naše veselje
Priloga »Slov. gospodarja" za deco.
štev. 5.
tlo j t'
Letnik IV.
Kosec.
1. Prepelica psrepeH,
loo Se id minila rosa; kosec travico kosi, v aglncu se mn sveti kosa.
2. Pot, M četo mn rosi, sl obriše, koso brusi? kadar se mn dobra zdi, razkoračen jo poskusi
3. Travne bilke patofo vmes strotice cvetlice; glavice pokladajo petelinčki in zlatice.
4. Padaj,padaj,travica, sivka soho bo hrustala; pridna naša kravica mleka bo obilo dala.
J.TStrttar,
Slomšekova bearika.
Tudi v zgodovini je iskal Slomšek svoje primere, če je hotel kaj obče koristnega raztolmačiti. Ker je vedel, da marsikdo lc nerad plačuje davke, je napisal tole po-vestico:
doreSkl udje se nprt.
Rimski komzul Menenij Agripa je povedal nekoč tole priliko:
Svoje dni so se vsi udje človeškega telesa naveličali služiti želodcu. Uprp. se xnu, rekoč:
»Cemu bi mi težko delali, on pa naj bi brez dela sladko užival?«
In nogi nista hoteli več nositi, roki ne delati, zobje ne gristi, tudi nos se je vihal in se branil vohati.
»Saj smo vsi udje enaki,« so dejali, »vsi bomo uživali in enako veselo živeli.«
Prvi dan svoje nepokorščine so še prav
dobro izhajali, blH bo čvrsti In dobre volje. Drugi dan že začno slabeti, tretji dan omagovati, četrti dan pa so MU tako oslabeli, da se njoo mogB več ganiti, in peti dan je Uto upornikom umreti.
Tedaj se oglasi glava, rekoč:
»Prevzetni puntarji, sedaj vffflte, km ste prišli! želodca niste hoten dajati, kar mu gre, pa tudi on vam nima dati moči, katere potrebujete. Vi mu nočete pomagati, zato vam tudi on ne more pomagatLc »Res je tako,« potrdijo vsi udje, >prar ima želodec, da nas k delu priganja.«
In voljno prime vsak za svoj posel, val dajejo radi, kar želodec terja. V kratkem so vsi udje okrevali In postali zopet močni.
Tako se godi v vsaki državi Trete je delavcev, pa tudi viadavcev v njej. Državljani plačujejo ^avke, gosposka jim daje pa moč in skrbi za red, A. M. Slomšek.
Lokavci.
Ko so torej Lčkavci svojo občinsko hišo toliko ozdravili, da je spregledala, so začeli tudi notranjost urejevati in sobe izgraditi. Med drugimi so napravili tri sobe: sobo prebrisanosti, sobo potenja in sobo za kopanje. To je bilo treba najprej izgotoviti, da LOkavci ne bi bili ovirani, ko so sc hoteli posvetovati v važnih rečeh. Tako, so menili, je zdaj trioglata občinska hiša dovršeno izgotovljena in zato so jo blagoslovili vsem norcem na čast.
Medtem pa je prfSla ntm* in 1111Jb postalo. Nekega dne bi morali imeti sejo in kravar je a svojim rogom že sklica! vse svetovalce. Vsak izmed njih je prinesel nekaj polen s seboj, ker ttW. hoteli obfttal naprtiti nepotrebnih stroškov. Ko so pa hoteli drva odložiti, so videli, da ni bilo peči; pozabili so bili nanje. Niti niso našli prostora, kamor bi bilo mogoče peči postaviti. Prestrašili so se in so se jezili nad svojo neumnostjo. Ko so začeli o tem premišljevati, so se pojavila različna mnenja,
Nekateri so dejali, naj se postavi pce za vrata. Ker pa je veljal običaj, da je imel pozimi župan svoj sedež za pečjo, se jim ni zdelo prav, da bi moral sedeti za vrati. Nazadnje Je nasvetoval nekdo, naj bi postavili peč pred okno, da bi kukala v sobo. Ce bi bila potreba, bi jo lahko župan Stel pri glasovanju z drugimi glasovi vred; kajti čeprav ne bo govorila za kako stvar, vsaj proti njej ne bo. župan pa naj bi dobil svoj prostor kar -rt peči. Ta nasvet jo vsem zelo ugajal. Vendar pa Je omenil neki starec, ki je že bil dlje časa norec ko drugi:
»Ali, dragi prijatelj, toplota, ki spada v sobo, bo Sla ven. Kaj nam potem pomaga peč?«
Velike in
Največja Sola na svetu je v Milwaukee-Ju v Ameriki. Ima Sest nadstropij. Poseča Jo podnevu 12.000, zvečer pa 0000 učencev. Na Soli deluje 250 učnih moči.
NajmanjSa Sola na svetu je v Nemčiji. Sola ima le dva učenca in se nahaja v malem meBtecu HUmurn, kjer je majhna luka za parnike v bližini znanega otoka Sylt.
Najvišja šola na svetu je sedaj v mestu Orura v Boliviji (Južna Amerika). Leži 3700 m visoko in Šteje 120 učencev in Učenk.
Kralj sira
Gotovo se ne motim, če pravim, da vsakdo izmed vas včasih poje tudi kak koSček sira. Slišali ste nemara, da je sirov cela vrsta in da Ima vsaka svoje Ime. Le koga vprašajte, naštel vam bo par vrst te dobre jedi. Ali si morete misliti, koliko je posameznih vrst? Točno 360! Pri kralju
Tu pa se Je hitro oglasil prebrisanec: »Temu se lahko odpomore. Jaz Imam doma staro site To darujem občini v prid. Sito obesimo pred vratca v peči in tako ostane toplota not. Potem se ne more nič dogoditi, kaj ne da, ljubi sosed? Tako lahko brez skrbi kuhamo in pečemo ter jabolka na peči obračamo!«
Tega svetovalca so začeli radi Izbornega nasvete silno hvaliti ter so njemu in njegovim potomcem nakazali prostor pri peči
kar poleg županovega.
To je bil konec posvetovanj. Peč so na> pravili in pri sledeči seji so svetovalci lahko brez ovir govorili o novih važnih zadevah.
male šole.
Največji Šolski kompleks na svetu ima okraj Lichtenberg (Berlin). V eni sami velikanski zgradbi so ljudske, meščanske, strokovne in višje Sole. Več ko četrt ure potrebuješ, da prideS okoli vsega poslopja.
Edina ciganska Sola na svetu je v Uzho-rodu (Karpatska Rusija). Ker so cigani za glasbo zelo nadarjeni, zato se učijo v šoli poleg čitanja, pisanja in računanja tudi čitanja not in goslanja.
v Parizu.
sira v Parizu si lahko naročite vsako izmed teh 360 vrst. Kralj sira seveda ni pravi kralj, niti ne biva v kakem gradu. To je le posestnik velikega hotela v Parizu, kjer se morejo dobiti samo Jedi od sira. In ker pozna kralj sira 360 vrst, je jedilni list v tem hotelu precej dolg.
Čudoviti
Ahmed je bil vojaški novinec v turški vojski kakor mnogi drugi. Star je bil 23 let, zanesljiv in priden, tako da je obetal postati dober vojak. Nekega dne ga je ogledoval njegov podčastnik od vaeh strani, ker je videl, da mu vojačka obleka ne stoji več dobro. Kako je to mogoče, saj se mu je pred par meseci prilegala izborno? Podčastnik je majal z glavo. Morda so tovariši Ahmedu uniformo zamenjali! Ne, v vsakem kosu je bilo vpisano Ahmedovo Ime.
Torej je Ahmed zrastel. Nikoli se še ni
Ahmed.
bilo zgodilo, da bi bil vojak, star 23 let, rastel Se dalje. Vendar pa je dobil Ahmed novo uniformo. Al!, glej čudo, čez 14 dni mu je postala premajhna. Pri sledeči vojaški obleki je bilo isto. Ahmed je rastel in rastel in je postal čimdalje večji. Zato so ga spravili v Carigrad in tam ga učenjaki opazujejo. On namreč še zmerom raste. Vsak dan pridobi na višini 1 mm, torej v enem mesecu 3 cm. Ko je stopil v vojsko, je meril 1 m 88 cm. Zdaj meri že 12 cm več. Kje bo konec, ne ve nihče.
Labirint.
m
Tu imate zopet labirint. Sami vidite, kje jc treba iti not in kje so mora priti ven.
Rešitev nalog.
1.	Ena rešitev bi bila:
8 petdeaetdinarskih novcev =	400	din
19 petstodinarskih bankovcev = 9500 din i atodinarski bankovec	=	100	din
Skupaj 10.000 din
Rešitev pa se da seveda lahko neomejeno število.
2. Vran je 36.
Račun: Se+SS+lS-l-O+l^OO
3. Pipo vzamemo lz praznega soda in jo vtaknemo v polnega.
4. Štiri četrtine kilograma.
Uganke.
a)
Mlad zdaj sem lep in svetlobel, umazan ves slovo bom vzel.
b)
Polne so me gore in poljane, ko me zgrabiš, prazna pest ostane.
c)
Moč, ki imam jo jaz, je taka, da vržem vsakega junaka.
/
C)
Spredaj grizem, zadaj pikam, med čebelam rada zmikam.
d)
Zobč strahovite ima, a gristi, zobati ne zna.
e)
Trese se in trepeta, kupček pod seboj- ima.
f)
Prazno in polno enako težko, pa mi povejte, kaj je to?
g)
Pod nogo po glavi hodi — če ne veš, pa tiho bodi!
Kaj nam pišejo.
Felicijan Slavko, GrajenšCak. Prijavljeni
dve rešitvi sta v redu. škoda, da nlmat* vseh štirih nalog, ker tako za kako nagrado ne morete priti v poštev.
Krajno Andrej, Sv. Urban. VI ste rešili samo eno nalogo, sicer prav, ali tudi j* škoda, da se niste podstopill še ostalih.
Kadenšek ^________,	Zbelovska gorca. Dve
nalogi sta pravilni, četrta bi se dala povedati tudi tako, pa ni v smislu naše rešitve. Ena naloga pa manjka. Rešitve za nagrade se nanašajo vselej na vse naloge.
Zelenko Janez, Grajenščak. Rešili ste dve nalogi pravilno. Veseli nas, da ste z nagrado, ki ste jo dobili za zadnjo, rešitev, zadovoljni. Pa še kaj!
Tnrkuš Konrad, Majšperk. Četrta naloga Je malo drugačna kakor smo si to mi zamislili, velja pa tudi. Drugo. Je dobro. — Oglasi se še kaj!
Tnrkuš Štefka, Majšperk. Velja isto ko za gorenji odgovor. Kdo izmed vaju je prav za prav rešitve pogodil?
Lici Stanko, Stmlšče. Škoda, da si rešil samo eno nalogo, ker Te ne moremo upoštevati pri žrebanju za nagrado.
Puklavec Alojz, šafarsko. Prijavljeni dve rešitvi sta v redu. Nalogi pa ne moremo natisniti, ker je prva (volk, koza, zelje) že davno znana, pri drugi pa manjka rešitve. Iz vsebine same pa na pravo rešitev ne moremo sklepati.
Smešnice.
Vzrok.
Učitelj: »Markec, to je zdaj že tretjič, Ja gledaš k svojemu sosedu in prepisuješ ijegovo nalogo.«
Markec: »Ko pa tako slabo piše, da težko čitam.«
Prirodopis.
Učitelj: »Katera žival je človeku naj-biižja?«
Učenec: »Bolha.«
Dober računar.
Učitelj: »Recimo, da ima mati pet otrok pa samo štiri krompirje. Kako si misliš razdelitev?«
Učenec: »Napravi zmečkani krompir.«
V šoli.
Učitelj: »Kaj si predstavljaš pod visečim mostom?«
Učenec: »Vodo.«
že ve.
Učitelj: Rekli ste, da je 4 pred 5, 7 pred 8. Kaj pa pride pred 6?«
Učenec: »Mlekarica,«
Razlaga.
V šoli govorijo, kako dobro je v naravi vse urejeno.
Učitelj: »Kaj mislite, čemu ima labud tako dolg vrat?«
Učenec: »Da pri povodnji ne utone.«
Vrednost.
Ivanček:	»Mamica,	koliko sem ti jaz
vreden?«
Mati: »Celo premoženje.«
Ivanček: »Daj mi potem od njega en dinar.«
NI ga sram.
Mati: »Zdaj si celo najzadnji v razredu. Ali te ni sram?«
Sinček: »Mamica, to je vendar vseeno. Na obeh koncih se isto učijo.«
Deklica in lutka.
»Koga ljubiš bolj, svojo lutko ali svojo mačkico?« je vprašal gospod malo deklico. Mala dolgo časa ni hotela odgovoriti. Naposled pa je vendarle povedala gospodu na uho:
»Svojo mačkico ljubim bolj, a ne povejte tega lutki, ker bi se mogla razjeziti.«
Odkritosrčnost.
Stric (na pose tu): »Mimika, kdaj pa
boste južinali?«
Mimika: »Ko boste Vi odšli, so rekli mama.«
Na sodišču.
Sodnik: »Upam, da Vas vidim tu zadnjič!«
Tat: »Ali greste že v pokoj, gospod sodnik?«
Dobri sin.
A: »Mojemu sinu so odpustih del kazni, ker se je v kaznilnici tako vzorno vedel.«
B: »Ali ti nisem zmirom pravil, da boš lahko še ponosen na svojega sina!«
Kurjava v peklu.
V šoli so govorili o peklu. Otroci so ugibali, s čim tam kurijo, da je taka vročina. Mali Tlnče se oglasi:
»Jaz pa vem, s čim kurijo.«
? ? ?
»Z našimi drvmi. Oče je imel v gozdu pripravljene štiri klaftre drv, pa je našel le še tri, one ni več bilo. Tedaj je oče rekel, da mu je kak vrag celo klaJftro odnesel.«