:r„ Ptuj, torek, 23. februarja 2010
letnik LXIII • št. 15 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3
Od tod in tam
Podravje • Med
prvimi desetimi kar tri ptujske lekarne O Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Karnevali vse pomembnejši v gospodarstvu
Z> Stran 7
Zdravstvo Ptuj • Cepljenje priporočajo mladim in starejšim
Z> Stran 24
V
Štajerski
Ptuj • Športnik leta 2009 v mestni občini
www.radio-ptuj.si »
Šport
Nogomet •
Maribor »težak« dobrih 7, Drava 4,3 milijona evrov
O Stran 12
Nikoli ti ne sme biti dovolj
«
ZOI Vancouver 2010 • Jeza Tine Maze
O Stran 12
Četrtkova podelitev priznanj najboljšim športnikom in športnicam MO Ptuj v letu 2009 je v kulturni dvorani ptujske Gimnazije minila v prijetnem vzdušju. Čeprav je imel glavno besedo voditelj Tadej Toš, so bili v ospredju športniki.
»Športniki in športnice z našega območja so bili v minulem letu precej uspešni v slovenskem, nekateri tudi v mednarodnem merilu. Prav zaradi tega si vsi zaslužijo priznanje za vložen trud,« je uvodoma dejal v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marjan Lenartič.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je prav tako slikovito opisal nekatere največje uspehe športnikov v zadnjem obdobju: »Kdor je ostal ravnodušen ob uspehih Dejana Zavca, slovenske nogometne reprezentance ali zadnjega podviga Petre Majdič, nima srca na pravem mestu.« Ponovil je svojo znano tezo, da je vsak vložen evro v športno infrastrukturo pametna naložba, saj »veliko raje vidim mlade ljudi na športnih igriščih, kot pa opotekajoče se ob izhodih iz raznih klubov in diskotek«.
O Stran 11
Foto: Črtomir Goznik
Športna šola
Juhuhu • Na Treh kraljih 200 otrok
O Stran 15
Sveti Andraž • Proračun ponovno ni sprejet J Majšperk • 28. seja sveta
Bo župan štancal denar? Gradili bodo
Kot je bilo pričakovati, je tudi letos sprejemanje proračuna v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah povzročilo milo rečeno nesoglasja med svetniki in županom Francijem Krepšem.
Kot kaže, se ponavlja lanska zgodba, saj ponovno obe strani vztrajata pri svojem in ni videti, da bi kdo nameraval popustiti. Letošnje leto je še toliko pomembnejše, saj so pred vrati lokalne volitve.
Še po skoraj štirih letih
skupnega delovanja se odnosi med svetniki in županom Francijem Krepšem niso nič izboljšali. Čeprav je bilo v nekem obdobju možno zaslutiti, da gredo stvari na bolje, se je kaj kmalu vse ponovno obrnilo in spori so ostali konstanta andraških sej.
Tudi zadnja, 23. redna seja, ki je potekala v četrtek, ni izjema. Nekulturen dialog, ki presega vse meje dobrega okusa, ter žalitve, diskredita-cije in posmehovanje, podobno osnovnošolskemu, so ponovno bili na dnevnem redu februarske seje. Namesto konstruktivnega dialoga so dopolnjen osnutek proračuna ponovno zasenčili osebni spori in očitki. Čeprav na seji ni bilo svetnika Marjana Ga-veza, ki je eden najbolj gorečih Krepševih nasprotnikov, je situacija samo po nekaj minutah postala zelo težka.
Čeprav je župan optimistično pričakoval, da bo proračun sprejet brez večjih težav, saj amandmajev svetniki niso vložili, tega na seji niso
kulturni center
Svetniki občine Majšperk so na zadnji seji potrdili odlok o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave, soglašali s spremembami odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, potrdili so predinvesticijsko zasnovo in investicijski program za gradnjo Kulturnega centra Majšperk ter projekt za širitev vrtca, kritični pa so bili predvsem do slabega izvajanja zimske službe.
potrdili.
O Stran 9
Kljub pepelnični sredi, 17. februarja, so bili majšperški svetniki dokaj dobro razpoloženi in konstruktivni, saj so z dvanajstimi točkami 28. redne seje opravili v slabih dveh urah. V uvodnem delu je ob potrjevanju zapisnika 27. redne ter 13. in 14. korespon-denčne seje Branko Novak menil, da imajo preveč kore-spondenčnih sej, saj bi lahko o večini zadev sklepali tudi na rednih sejah. Za primerjavo je postregel s podatkom, da so imeli v tem mandatu v svetu občine Majšperk kar 14 kore-
spondenčnih sej, medtem ko so imeli v MO Ptuj v tem obdobju le eno. Županja dr. Darinka Fakin je bila ob tem sicer malce presenečena, a je obljubila, da bodo v bodoče to pripombo upoštevali.
Ko je vodja skupne občinske uprave Alenka Korpar ponovno predstavila bistvo sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, so ga v drugi obravnavi po hitrem postopku dokončno sprejeli.
O Stran 6
Foto: DB
Slovenija • Afera Baričevič se nadaljuje
Po Pogačniku se trese stolček Kresalovi
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko v pismu notranji ministrici Kresalovi predlaga, da »odstopi in tako omogoči policiji neodvisno preiskavo primera Baričevič«. Tudi premierja Boruta Pahorja Tanko poziva, naj ministrico sam nemudoma pozove k odstopu in tako zagotovi neodvisno preiskavo.
»Izkazalo se je, da je direktor policije o tragičnem primeru preko vas prej obvestil odvetnika Senico kot pa pristojnega sodnika in tožilca,« v pismu Kresalovi piše Tanko. Ob tem dodaja, da »rezultatom preiskave, ki bi jo ob v tem primeru tako jasno izraženi politični podrejenosti izvedla policija, ne bo nihče verjel, če nemudoma ne odstopi.«
V pisanju premieru Borutu Pahorju pa Tanko navaja, da premier že deset dni ponavlja, da se mora primer tragične smrti na Oražnovi 11 ter sum kršenja zakonov ob vračanju bulmastifov Ba-ričeviču raziskati do konca in to čim prej.
Kako si predstavljate neodvisno raziskavo tega primera ob dejstvu, da bodo lahko nanjo neposredno vplivali ravno tisti, ki so v primer do konca vpleteni, se sprašuje Tanko. Pa tudi, kako si Pahor
Uvodnik
Niko Kavčič ne skriva, da predsednici LDS Katarini Kre-sal nasprotuje že vse od začetka, a kot pravi, je zadnja afera dokončno razgalila vse navezave politike in kapitala, nabranega v slovenski tranziciji. Politika se je podvrgla kapitalu, opozarja. »Pasirali smo eno gnilo tranzicijo, kjer smo ustvarili eno novo čustvovanje, nove odnose, nove povezave, katerih vrhunec je pasja tragedija. S stranko je Kavčič prekinil vse odnose. »Ostajam član - zaradi neke Katarine Kresal ne morem odpisati svojih nazorov, a sem popolnoma pasiven. Prekinil sem tudi vse stike s Kacinom. To, kar je naredil, je bila življenjska katatrofa. In finale je tukaj.«
Stranka je posledično ostala brez razmišljajočega zaledja. »Vsega tega se je vodstvo znebilo, stremelo je za nekim drugim ciljem in tako je stranka postala opustošena,« ocenjuje Kavčič.
predstavlja, da bo policija z direktorjem, ki je o tragičnem dogodku prej obvestil ministrico in preko nje vpleteno odvetniško pisarno njenega partnerja Mira Senice kot pa pristojnega sodnika in tožilca, lahko izvedla neodvisno preiskavo.
V SDS sicer ocenjujejo, da se preiskava o sumu zlorabe bulmastifov ne premakne. Zapleta se s forenzično preiskavo, zapleta se z izvidi
V drugo polovico solskega leta
Verjamem, da je ta počitniški teden vse, ki so povezani z vzgojno-izobra-ževalno dejavnostjo, napolnil z novo energijo za drugo polovico šolskega leta. Otroci so se najbrž do sitega na-užili računalnikov, kajti na kakšnem domačem bregu jih je bilo malo videti, da pa bi si vsi lahko privoščili kakšno bolj urejeno smučišče, kot jih ponujajo turistično razvita središča bližnjega Pohorja, pa tudi skoraj ne verjamem. Njihovi vzgojitelji pa so se gotovo pripravili na naporne mesece, ko bodo morali mladim glave polniti z novimi in novimi znanji, poleg tega pa jih še pripraviti za življenje v družbi, po kateri vsipovprek nenehno pljuvamo.
Sploh si več ne predstavljam, kako bi se počutil v šoli, ko bi moral vzbuditi v mladih kako čustvo, kak vzgojni moment. »Da človek toliko velja, kar plača,« je prizadet napisal veliki Prešeren. Kaj naj danes reče učitelj otrokom ob tej pesmi? Da bi Prešeren danes to misel ponovil v vsaki drugi vrstici ali pa naj se laže, da v naši družbi ne cenimo ljudi po denarju, ampak... Po čem že? - Ali pa pregovori. Laž ima kratke noge, pravi eden od njih. Kakšen vzgojni nauk naj mladi dobijo ob tem, ko pa vidijo, da je laž vrlina tudi med najvišjimi politiki. Kajti če eden v parlamentu vpije, da je nekaj črno, drugi pa, da je ista stvar bela, potem eden od njiju laže. Ali pa če se spomnim, kako smo včasih govorili o tem, da je potrebno zmeraj misliti tudi na drugega, ravnati se v življenju tako, da drugega neprizadeneš s svojimi dejanji. Pa danes? Pomemben je cilj, pa kakorkoli že prideš do njega. Cilj vsakogar pa je slava - pa čeprav do nje prideš tako, da na televiziji kažeš nago rit ali pa velike joške. Ali neumno glavo, kar je še najpogostejša pot do slave. Pa četudi je ta še tako kratke sape.
Ja, težko je danes biti vzgojitelj.
Jože Šmigoc
ustreljenih psov, ni nedvoumnega poročila in izsledkov o tem ali so bili psi mučeni in zlorabljeni. Še vedno ni razjasnjeno tudi vprašanje, ali je bila na prizorišču nesreče še tretja oseba, ki pa naj bi se odpeljala pred prihodom policije, v pismu Kresalovi in Pahorju še navaja vodja PS SDS Tanko.
Kresalova uživa polno premierovo zaupanje
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal še naprej uživa polno zaupanje premiera Boruta Pahorja, so po sestanku med Pahorjem in Kresalovo sporočili iz kabineta predsednika vlade. Ob tem navajajo, da Pahor nima razlogov, da bi dvomil
v profesionalnost in neodvisnost dela policije ter politično odgovorno ravnanje ministrice.
Na sestanku sta sicer Pahor in Kresalova obravnavala poziv vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka k odstopu Kresalove in poziv predsedniku vlade, da zagotovi neodvisno preiskavo primera Baričevič, so sporočili.
Kavčič: Določeni krogi razmišljajo o spremembah na
levici
Starosta slovenske levice
Niko Kavčič je potrdil, da določeni krogi na levici razmišljajo o osvežitvi levice, morda celo poskusu zamenjave premiera, je poročala Pop TV. »Seveda so razmišljanja tudi o tem. To je stvar pogovorov, ki jih določenih krogi imajo. Gotovo bo do tega prišlo slej kot prej. Kvantiteta da kvaliteto,« je dejal Kavčič.
Med aktualnimi politiki Kavčič sicer ne vidi nikogar, ki bi bil dovolj sposoben zamenjati premiera Boruta Pahorja, če bi do zamenjave prišlo.
V pogovoru za televizijo je izrazil tudi prepričanje, da bi
bilo treba nujno zamenjati vodstvo LDS, ker stranke po njegovem ne more pripeljati do uspeha na volitvah: »To so preprosto lažne iluzije«.
Ocenjuje tudi, da se je LDS pod vodstvom Katarine Kre-sal preveč podvrgla kapitalu, ostala pa je tudi brez razmi-šljajočega zaledja.
Televizija je sicer še poročala, da scenariji, ki se prei-gravajo ob razmišljanjih o spremembah na levici, »ne bi vodili zgolj v lepotne popravke, ampak bi pomenili korenite politične spremembe«.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
straneh. (sta)
Za SOS socialni dialog zgolj taktični manever
Podpora poslanca SD Dejana Levaniča predlogu zakona o malem delu, ki ga sploh še ni, kaže, da je že vse odločeno, so v sporočilu za javnost zapisali v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). V odzivu na četrtkovo izjavo Levaniča ocenjujejo, da je »socialni dialog zgolj taktični manever, kako študente peljati žejne čez vodo«.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pripravilo zgolj izhodišča na borih sedmih straneh, brez analiz in projekcije učinkov, ki jih je več kot 80 odstotkov sodelujočih v javni razpravi v celoti zavrnilo, izpostavljajo v ŠOS. Po mnenju študentske organizacije Levanič napačno interpretira tudi zahtevo ŠOS, da naj se zakonodaji na področju štipendij in dela študentov urejata vzporedno. Zahteva ŠOS je namreč bila,
da se najprej uredi štipendijska zakonodaja in v praksi študentom podeli več in višje štipendije, šele nato lahko stečejo pogovori o omejevanju »edinega študentskega socialnega korektiva, ki ga trenutno predstavlja študentsko delo«.
V	ŠOS zagotavljajo, da niso izstopili iz socialnega dialoga, saj še vedno sodelujejo v prvi delovni skupini Sveta za študentska vprašanja. Dodajajo, da sprememb na socialnem področju ne razumejo kot pogajanj, pač kot sodelovanje za izboljšavo socialnega položaja študentov.
V	sporočilu za javnost se tudi sprašujejo, na podlagi katerih analiz in strokovnih mnenj poslanec Levanič meni, da bo zakon dober za študente, saj jih v izhodiščih za pripravo zakona ni. Poslance pozivajo, da se poglobijo v Dokument o celoviti ureditvi študentskega položaja v Sloveniji, ki ga je pripravila ŠOS in ga lahko najdejo na njihovih spletnih
Levanič: Predlog zakona o malem delu je v prid študentom
Poslanec SD Dejan Levanič je danes izrazil podporo predlogu zakona o malem delu, ki ga pripravlja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Besedilo podpira, ker je v prid študentom in drugim skupinam, ki jih zadeva. Študentsko organizacijo pa poziva, da se vrne k pogajanjem, je dejal v video izjavi, ki so jo poslali iz SD.
»Socialni demokrati podpiramo namero vlade o uveljavitvi zakona o malem delu, ker smo prepričani, da bo to prineslo več pravic za študente in seveda večjo dostopnost do študija,« je v video izjavi med drugim pojasnil poslanec SD Levanič. Poudaril je, da bodo študenti lahko delali štiri mesece na leto, tako da se bodo
lahko bolj posvetili študiju. Poleg tega bodo vključeni v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, tekla jim bo delovna doba in delovne izkušnje se jim bodo formalno priznale, je poudaril Levanič.
Po njegovih besedah podpirajo Študentsko organizacijo Slovenije, »ki pravi, da je treba hkrati z zakonom o malem delu v parlamentarno proceduro vložiti tudi novi zakon o štipendiranju«. Dodal je, da bo po zagotovilih ministrstva za delo štipendij z novim zakonom veliko več, kar je po njegovih besedah velik napredek.
Poslanec je opozoril tudi na anomalije in nepravilnosti pri študentskem delu ter menil, da približno 30.000 študentov oz. 3,7 odstotka delovno aktivne populacije danes opravlja študentsko delo. To pomeni, da so konkurenca mladim diplomantom, ki tudi zaradi študentskega dela ne morejo priti do prve zaposlitve, opozarja Levanič. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Naj lekarna 2009
Med prvimi desetimi kar tri lekarne s Ptujskega
V akciji enega slovenskih dnevnikov Naj lekarna 2009 so se med prvih deset uvrstile kar tri lekarne na Ptujskem: šesto mesto je pripadlo Lekarni pri sv. Martinu Hajdina Metode Meško Žitnik, sedmo videmski in osmo lekarni Breg, ki sta enoti JZ Lekarne Ptuj. Naj lekarna za lansko leto je Lekarna Straža pri Novem mestu. Slovenske lekarne so se za ta naziv potegovale že tretjič. Od skupaj 278 lekarn jih je glasove prejelo kar 243.
Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, je bila glede ocenjevanja lekarn oziroma akcije Naj lekarna v začetku zadržana, ker pa akcija na nek način daje možnost ocenjevanja oziroma primerjave farmacevtskega dela in poklica, si lekarne, ki so bile lani izbrane med prvih deset med 278, kolikor jih je trenutno v Sloveniji, zaslužijo pohvalo, čeprav je na drugi strani tudi res, da glasovanje samo po sebi ne more biti najbolj objektivno. Vse slovenske lekarne so zmagovalke, tudi v primerjavi s tujino izstopajo po urejenosti in po vsem, kar nudijo ljudem. Slovenci smo lahko ponosni na svojo lekarniško dejavnost, na to, kako je organizirana, in na njeno strokovnost. »Iskreno upam,« pravi Darja Potočnik Benčič, »da z vsemi spremembami, ki se pripravljajo za lekarniško dejavnost, ne bo šlo na slabše.«
»Novi zakon o zdravstveni dejavnosti naj bi dosledno ločeval javno službo od zasebne, tržne zdravstvene dejavnosti. »Pri lekarniški dejavnosti sta združeni obe, nobena pa ne sme manjkati, če želimo imeti še naprej pravo lekarno,« pravi Sanja V. Švaj-ger, urednica priloge Moje zdravje, Ptujčanka po rodu, ki je tudi najzaslužnejša za to akcijo. Ta akcija je tudi kaži-
Foto: Črtomir Goznik
Na šesto mesto med 243 ocenjenimi lekarnami se je uvrstila Lekarna pri sv. Martinu s Hajdine Metode Meško Žitnik.
pot, kakšna naj bi bila današnja lekarna, da bo pacient z njo tudi zadovoljen.
Zasebna Lekarna pri sv. Martinu Hajdina Metode Me-ško Žitnik je 2. februarja letos praznovala prvo obletnico poslovanja. »Visoka uvrstitev med slovenskimi lekarnami v akciji Naj lekarna 2009 je potrdilo, da sem se pravilno odločila, da pravilno delamo in da imamo pravilen (drugačen) odnos do strank,« je te dni povedala Metoda Meško Žitnik, mag. farm. »Hvaležni smo za vse glasove, ki so nam jih dali Hajdinčanke in Haj-
dinčani, ki so s tem pokazali, da so nas sprejeli medse, da smo vredni zaupanja, to pa je bil tudi naš cilj ob odprtju lekarne na Hajdini: postati smo želeli lekarna domačinov, ki ima posluh (zdravilo) za slehernega krajana tega območja,« pravi Žitnikova, ki se skupaj z Jožico Golob, farmacevtsko tehnico, trudi za kvalitetno lekarniško oskrbo na območju občine Haj-dina. V akcijo glasovanja Naj lekarna 2009 se je hajdinska lekarna vključila šele sredi novembra lani, sama akcija pa se je začela že dva meseca
prej. Lekarna Hajdina se je z odpiralnim časom prilagodila delu zdravniških timov v občini, je dobro založena, ima dober dostop, urejena parkirišča, predvsem pa je njena prednost v bolj osebnem odnosu do strank. Za prihodnost lekarniške stroke pa bi bilo dobro, da bi farmacevti sodelovali med seboj. »Če bi jim to uspelo, se ne bi dogajale takšne ali drugačne gonje zoper lekarniško dejavnost, ki smo jim priča v zadnjem času,« je še povedala Žitnikova.
MG
Veržej • Nepovratna sredstva za Banovce
Uredili bodo pločnik in kolesarsko stezo
Zaradi vse večje prepoznavnosti Termalnega kopališča Banovci si občina Veržej prizadeva za čim lepšo podobo tega znanega turističnega naselja in nenehno skrbi za ustrezno javno infrastrukturo.
Foto: NS
Veržejski župan Slavko Petovar (levo) in direktor podjetja Nograd gradnje Drago Novak sta podpisala pogodbo o cestni prenovi v Banovcih.
Ne dolgo nazaj je bila obnovljena povezovalna cesta med Veržejem in Banovci z novo zgrajenim pločnikom in kolesarsko stezo, letos pa bo obnovljena še cesta skozi središče Banovcev proti vasici Grlava. Tudi ob tej cesti bodo naredili pločnik s kolesarsko stezo. Za dela v razdalji okoli 1500 metrov je občina Veržej bila uspešna na razpisu Evropske unije za kohezijsko politiko in si pridobila 408 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Skupna vrednost projekta znaša 576 tisoč evrov, manjkajočih 168 tisoč evrov bo iz svojega
proračuna zagotovila občina Veržej. Dodati je še potrebno strošek nadzora, ki znaša nekaj manj kot šest tisoč evrov in ga v višini 85 odstotkov pokrije državni proračun.
In kdo bo izvajalec del ? Na razpis je bilo prejetih devet ponudb, kot najugodnejše pa je bilo izbrano podjetje Nograd gradnje iz Črenšov-cev. Drago Novak, direktor Nograda, je ob podpisu pogodbe povedal, da bodo dela dokončana v zastavljenem roku - naložba se bo izvajala med 1. junijem in 31. avgustom letos.
Niko Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Obnovili bodo Mestno hišo
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj so se odločili, da bodo obnovili Mestno hišo, saj je že dočakala stoti jubilej. Njeno trenutno stanje je takšno, da je zaradi varnosti zaposlenih, obiskovalcev in mimoidočih potrebno obnoviti streho, zastekliti okna v poročni dvorani in obnoviti fasado, ki s svojo zdajšnjo podobo kvari podobo celotnega Mestnega trga. Del sredstev za obnovo bo MO Ptuj zagotovila v letošnjem proračunu, računajo pa tudi na sredstva Ministrstva za kulturo. Obnova Mestne hiše, ki naj bi bila izvedena še v letošnjem letu, bo stala dobrih 444 tisoč evrov.
MG
Ptuj • Ledene sveče, led in sneg
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja zima je povzročila veliko problemov.
Komunalnim podjetjem in drugim, ki so odgovorni za posipavanje cest, je soli in drugega materiala že zdavnaj zmanjkalo. V Ptuju, zlasti v mestnem jedru, je bilo največ problemov zaradi ledenih sveč, ledu in snega. Pred Upravno enoto Ptuj so zato postavili ovire (na fotografiji), da bi se izognili morebitnim neželenim posledicam, izstopajoče ovire pa je bilo opaziti tudi pod obnovljeno gledališko stavbo, kjer so sveče skušali razbiti tudi s kepanjem, pri čemer je sodeloval celo direktor MG Ptuj Peter Srpčič. V UE Ptuj se bodo skušali čim prej znebiti tega problema. Načelnik mag. Metod Grah pravi, da zgradba brez žlebov ne bo več nevarna za mimoidoče, spopad s tem problemom čaka tudi gledališče. Največji davek v tej zimi pa je zahtevala petkova poledica: s številnimi poškodbami in zlomi ter drugimi posledicami so imeli opraviti tako na urgenci Zdravstvenega doma Ptuj kot na urgenci kirurškega oddelka. Nezgod je bilo celo toliko, da je zmanjkalo reševalnih vozil za prevoze poškodovanih.
MG
Ptuj • Dobrodelni pustni ples z darovi
_¿i_
Foto: Črtomir Goznik
Pri letošnjem dobrodelnem plesu, ki je bil 13. februarja, so moči združili Rotary klub Ptuj, Lions klub Ptuj in Soroptimist Ptuj, pridružil pa se je tudi 11. princ ptujskega kurentovanja Bernard Ptujski. Na večeru dobrodelnosti sta nastopila štipendista Rotary kluba, plesalca Laura Čepe in Tibor Pernarčič, orientalske plesalke, za svojevrstno presenečenje v obliki glasbenega nastopa in velikanske torte v obliki srca pa so poskrbele soroptimistke. Del sredstev od letošnjega nakupa kart v višini 2800 evrov so namenili članici slovenske paraolimpijske atletske reprezentance Tatjani Majcen Ljubič, ki potrebuje nov invalidski voziček. V okviru srečelova pa so zbrali 1100 evrov za društvo Sožitje. Ptujske soroptimistke - na fotografiji njihova predsednica Tanja Tučič - pa že v kratkem času čaka nova dobrodelna prireditev, veliki osmomarčevski koncert.
MG
Kidričevo • Sprejeli proračun ter letna programa kulture in športa
Živahna, a vseeno kratka seja sveta
Svetniki občine Kidričevo so na 25. redni seji sprejeli odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja ter odlok o proračunu za leto 2010, potrdili pa so tudi letni program športa in kulture v letošnjem letu ter sklenili, da bodo ob občinskem prazniku podelili eno plaketo.
V uvodnem delu seje, ki jo je v četrtek, 18. februarja, vodil podžupan Franc Planin-šek, je svetnik Anton Lesko-var ponovno opozoril, da še vedno ni dobil odgovorov na vprašanja, ki jih je zastavil na prejšnjih sejah; glede trase kidričevske obvoznice pa je znova opozoril, da so krajani odločno proti predvidenemu poteku trase skozi urbano naselje Lovrenc, zato je vodstvu občine odkrito povedal, da se, če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, lahko zgodi, da komasacije na tem območju krajani ne bodo dovolili. Z odgovori na zastavljena vprašanja pa ni bila zadovoljna tudi svetnica Silvestra Klemenčič, ki je zahtevala tudi pojasnilo, zakaj eden od njenih predlogov naj ne bi bil umesten. A podžupan Franc Planinšek je obljubil, da bodo obe pripombi pretehtali in poskušali storiti, kar je v njihovi moči.
Sicer pa so v drugi obravnavi, kljub odsotnosti Alenke Korpar iz Skupne občinske uprave, brez bistvenih pripomb sprejeli Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave občin v Spodnjem Po-dravju z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Po pričakovanjih pa je bilo nekoliko več razprave ob drugi obravnavi predloga odloka o proračunu občine Kidričevo za leto 2010. Sprejeli so amandmaja dveh svetnikov, Andreja Napasta in Milana Fiderška, sicer pa od prvega predloga niso spreminjali nič bistvenega. Zoran Žunko, eden izmed pripravljavcev proračuna, je dodal, da so na sestankih svetniških skupin obravnavali vsebino obeh amandmajem in se dogovorili, da bodo podprli amandma Andreja Napasta. Sicer se oba amandmaja nanašata na dodatno zagotovitev sredstev za delovanje društva Kabelska televizija Cirkovce, le da je Napast predlagal, da bi za to namenili 2.820 evrov iz postavke Projekt vrtec, medtem ko je Fideršek predlagal, da bi za to namenili 2.500 evrov iz postavke Zbornik občine Kidričevo.
Svetnik Anton Leskovar se je zavzel za amandma Milana Fiderška, saj je menil, da občina s preveliko lahkoto namenja za svoj zbornik 50.000 evrov. To naj bi bilo po njegovem mnenju mnogo preveč, saj naj bi v drugih občinah za zbornike plačali mnogo manj. Sicer je nekje slišal, da naj bi nekaj denarja za zbornik prispevali tudi sponzorji in donatorji iz območja občine, a je izrazil bojazen, da bo vse skupaj občino veljalo še mnogo več, kar je
po njegovem neupravičeno. Višja referentka za družbene dejavnosti občine Kidričevo Zdenka Frank je pojasnila, da naj bi v letošnjem letu namenili za zbornik le 26.000 evrov, kar bo dovolj za plačilo vseh avtorjev strokovnih sestavkov ter plačilo lektoriranja in prevodov pa tudi delo odgovornega urednika. Po krajšem prepričevanju, kateri od amandmajev bi bil bolj sprejemljiv, pa je podžupan Franc Planinšek v skladu s poslovnikom predlagal svoj amandma, v katerem je predlagal, da naj bi 2.800 evrov za KTV Cirkovce namenili iz postavke Vrtec Kidričevo, ki so ga vsi podprli in sprejeli.
Zakaj so razočarani Apačani?
Soglašali so tudi (proti je bil le eden glas, eden pa se je glasovanja vzdržal) z vsebino proračuna za leto 2010, v katerem je predvidenih 8.523.444 evrov prihodkov in 11.0696.545 evrov odhodkov, manjkajoči del pa naj bi pokrili z najetjem novega kredita v višini 2.271.000 evrov.
Svetnik Viktor Cafuta je pojasnil, da se je glasovanja o proračunu vzdržal zato, ker Občina ni držala obljube, ki jo je krajanom Apač dal že nekdanji župan Alojz Šprah. Ta naj bi obljubil, da bodo ob izgradnji vojašnice v Apačah uredili tudi potrebno infrastrukturo, predvsem pa dovozno cesto, zaradi česar imajo največ obremenitev. Silvestra Klemenčič pa je pojasnila, da je glasovala proti sprejetju proračuna zato, ker ta ni naravnan dovolj socialno, ker v njem ne dajejo nič mladim, ker je v njem namenjeno daleč premalo sredstev za ureditev samega naselja Kidričevo, ki je center občine, ipd. Sicer pa je pojasnila, da so na občinskem odboru stranke Zares nekaj dni pred sejo o nestrinjanju s proračunom seznanili javnost na posebni tiskovni konferenci, o čemer smo posebej poročali tudi v Štajerskem tedniku.
Svetnik Janko Baštevc je Viktorju Cafutu pojasnil, da je bila obljuba nekdanjega župana Alojza Špraha vezana na pismo o nameri o izgradnji vojašnice v Apačah, ki ga je občina podpisala z Ministrstvom za obrambo. Ker pa so bili krajani Apač proti izgradnji vojašnice, sedaj tudi ugodnosti, ki so jim bile ob tem ponujene, ne morejo pričakovati. Z Baštevčevo razlago se ni strinjal Branko Va-lentan, ki je odločno podprl Viktorja Cafuta in dodal, da vojašnice v Apačah sicer ni,
je pa vojaško strelišče, zaradi katerega je promet po lokalni cesti skozi vas zelo obremenjen, zato je ogrožena tudi varnost vaščanov, ki jim je bilo že nekajkrat obljubljeno, da bo strelišče prestavljeno bolj v hrib, da bo tudi pokanje manj obremenjujoče za širšo okolico. Zoran Žunko pa je poskušal pomiriti Kle-menčičevo, da ne drži, da v Kidričevo vlagajo premalo sredstev, saj so zgradili nov vrtec, v gradnji pa je tudi nova dvorana, a Klemenčiče-va mu je odvrnila, da sta tako vrtec kot dvorana v korist vseh občanov ter da občina v ureditev samega naselja ni vložila skoraj nič. Temu je pritrdil tudi Bogdan Škafar, ki je dodal, da so v Cirkov-
cah v obeh mandatih vlagali veliko sredstev za ureditev središča tega kraja, medtem ko v Kidričevem niso uspeli nameniti denarja niti za izdelavo strategije razvoja naselja Kidričevo.
Nova čistilna naprava že obratuje
Ko so po krajšem pojasnilu predsednice odbora za družbene dejavnosti Silvestre Klemenčič brez bistvenih pripomb sprejeli letni program kulture za leto 2010 in tudi letni program športa za letošnje leto, so dobršen del razprave namenili tudi dogovorom o tem, koliko občinskih plaket bodo podelili ob letošnjem občinskem pra-
zniku. Predsednica občinske komisije za priznanja in odlikovanja Marija Bauman je namreč pojasnila, da želijo o tem sklep občinskega sveta, saj bo potem lažje odločati o predlogih, izognejo pa se tudi morebitnim očitkom, da gre za politične odločitve. Janko Baštevc je ponovil staro trditev, »da šus in priznanje običajno ne zadeneta pravega človeka«, ter dodal, da o tem, komu lahko dodelijo najvišje občinsko priznanje, nimajo izdelanih nobenih meril. Po krajšem prepričevanju o tem, kaj bi bilo najbolj primerno, pa so z večino glasov podprli predlog podžupana Franca Planinška, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili le eno plaketo.
Preden so se razšli, so prisluhnili še informacijam obeh podžupanov o aktualnih zadevah v občini. Podžupan Franc Planinšek je svetnike seznanil, da naj bi Slovenska vojska v kratkem strelišče v Apačah prestavila bolj breg, da bo za krajane manj obremenjujoče, ter zatrdil, da v sedanjem mandatu od Ministrstva za obrambo niso prejeli za ureditev Apač niti evra. Vendar naj bi bili v letošnjem letu pripravljeni vložiti nekaj denarja tudi za ureditev ceste v Apačah, ki je zaradi povečanega prometa z vojaškimi vozili skoraj popolnoma uničena.
Podžupan Jože Medved je svetnike seznanil, da je nova čistilna naprava v Apačah v rednem obratovanju od 26. januarja letos, po nekaj zapletih so nanjo priključili tudi fe-kalne vode podjetja Boxmark, ki je zaradi zapoznele priključitve grozilo celo s tožbo, v kratkem pa naj bi priključili še podjetje Talum Kidričevo ter seveda posamezne občane. Vse potrebne informacije o pogojih in načinu priključitve na fekalno kanalizacijo in s tem na čiščenje fekalnih odplak v novi čistilni napravi so krajanom na voljo na uradni spletni strani občine Kidričevo. Sicer pa naj ob koncu dodamo, da so tokratno sejo končali v dobri uri in pol, kar je za kidričevske svetnike, ki so znani po maratonskih žolčnih razpravah, svojevrsten rekord.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Viktor Cafuta (desno) je opozoril, da so Apačani nezadovoljni zaradi neizpolnjenih obljub iz preteklosti.
Videm • Ustanovljen občinski odbor Zares nova politika
Prvi predsednik je Ivan Božičko
V gasilskem domu v Tržcu se je v petek ustanovila nova videmska politična stranka, in sicer občinski odbor (OO) Zares nova politika Videm, ki ga bo kot prvi predsednik vodil bivši predsednik Zelenih Videm Ivan Božičko ob pomoči podpredsednika Janeza Merca (prej LDS) in sekretarke Tamare Peršuh. Ustanovnih članov stranke je 22.
Foto: SM
Ustanovitev novega občinskega odbora stranke Zares je prišel pozdravit ormoški poslanec Vili Tro-fenik. Na posnetku od leve: Vili Trofenik, predsednik Ivan Božičko, sekretarka Tamara Peršuh in podpredsednik Janez Merc.
Novonastali videmski OO Zares nova politika si je za začetek, ob splošni programski politični usmeritvi in nalogah, ki zajemajo tako izboljšanje socialne, kmetijske kot izobraževalne in gospodarske ravni življenja občanov, zadal tudi kar nekaj konkretnih ciljev oz. projektov, ki jih namerava izvesti že do letošnjih jesenskih volitev. Gre sicer za precej »zeleno« obarvane projekte, med katerimi je Božičko izpostavil priključitev vsesplošni akciji Očistimo Slovenijo, ki se bo na območju Vidma pod pokroviteljstvom OO Zares Videm izvajala aprila letos z zbiranjem komunalnih odpadkov (ne pa tudi kosovnih). Drug večji projekt je izvedba okrogle mize na temo Varovanje voda - renatu-racija potokov, pa osveščanje ljudi o škodljivosti GSO ter o prekomernem svetlobnem onesnaževanju. Nova videm-ska stranka bo sicer letos po besedah predsednika Božička razpolagala z bolj siromašnim proračunom, ki naj bi se gibal okoli 1000 evrov; pretežni del denarja, ki ga bodo porabili za izvedbe omenjenih konkretnih projektov, naj bi dobili iz občinskega proračuna, približno 450 evrov, prav tolikšno vsoto pa si obetajo še iz naslova donacij, malenkost pa še iz članarin.
Ustanovitev novega OO Zares je pozdravilo kar nekaj gostov, med njimi župan videm-ske občine Friderik Bračič, ki jim je zaželel uspeh na prihajajočih volitvah z željo, da dobijo tudi kakšnega svetnika iz svojih vrst, pa predsednik KS Tržec Dušan Srdinšek, ki je bil nekoliko manj optimističen, saj je ob obveznih čestitkah
dejal še: »Bojim se, da so ljudje vse bolj apolitični in ne samo to, ampak da se veča antipatija ljudi do politike nasploh, ne glede na stranko. Tako je zelo verjetno, da bo letos na volitvah več političnih kandidatov kot pa volivcev!«
TTofenik o vzrokih za upad popularnosti stranke
Strankarske kolege je pozdravil tudi predsednik marko-vskega OO Zares nova politika, najpomembnejši gost ustanovnega sestanka pa je bil brez dvoma ormoški poslanec Vili Trofenik, ki je med čestitkami in dobrimi željami v imenu poslanske skupine povedal še:
»Dejstvo je, da je naša stranka nižje na lestvici popularnosti, predvsem zaradi nenehnih napadov nanjo, pa tudi zaradi nerodnosti odgovornih, najvišjih predstavnikov ter spletov okoliščin. Očitno je, da je devet mandatov stranke Zares v novi vladi marsikoga neprijetno presenetilo; od tod tudi toliko političnih napadov in spodkopavanj, pred katerimi pa se naši najvidnejši člani niso znali vedno prav obraniti. Po drugi strani je razlog za padanje popularnosti verjetno tudi v prevelikem, neobjektivnem pričakovanju njenih volivcev, moje osebno mnenje pa je, da se vodstvo stranke premalo angažira na terenu, da je preveč centralistično usmerjeno in zato tudi prepočasi pridobiva število članov. V tem kontekstu
toliko bolj cenim ustanovitev tega videmskega občinskega odbora Zares nova politika in vam želim veliko uspehov.«
Do besede je prišel tudi gostitelj srečanja, predsednik PGD Tržec in član DeSUSa Franc Kirbiš, ki ga je najbolj zanimalo, kaj namerava država narediti za izboljšanje stanja gasilstva, na kar pa mu poslanec Trofenik ni mogel dati nobenega točnega odgovora.
Sicer pa je vodstvo OO Zares nova politika Videm za konec povedalo še, da se bo zavzemalo za politiko konsenza in sodelovanja na lokalni ravni, z vsemi strankami in društvi, svoje delo, načrte, projekte, razmišljanja in priprave na volitve pa bodo objavljali na svoji spletni strani.
SM
Sveti Tomaž, Ormož • Predavanje in krvodajalska akcija
Daruj kri za življenje
Kri je nenadomestljivo zdravilo in vsakdo med nami je njen potencialni prejemnik. Pomagamo si lahko le ljudje med seboj. Tega dejstva se dobro zavedajo tudi v KO RK Sveti Tomaž, kjer so 5. februarja pripravili predavanje z naslovom Darovanje krvi.
Foto: MBV
Februarske krvodajalske akcije se je udeležil 201 krvodajalec.
O pomembnosti tega solidarnostnega dejanja za zdravljenje in reševanje življenj je govorila Irena Maračic, dr. med., s Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Dajanje krvi temelji na načelih prostovoljnosti, anonimnosti in neplačanosti. Za potrebe zdravstva potrebujemo kar 400 krvodajalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto.
Po poročilu o delu KO RK Sveti Tomaž, ki ga je za leto 2009 podala predsednica Jožica Rajh, in kulturnem
programu, ki so ga pod vodstvom mentorice Zvonke La-lič pripravili mladi člani RK iz OŠ Sveti Tomaž, so bila podeljena še priznanja krvodajalcem, ki so darovali kri več kot 10-krat. Skupno je bilo podeljenih 15 priznanj.
18. in 19. februarja je v Ormožu potekala krvodajalska akcija, ki se je je udeležil 201 krvodajalec. S humanim dejanjem so pripomogli zagotoviti, da imamo v naši državi vedno dovolj krvi.
Maja Botolin Vaupotič
Od tod in tam
Podlehnik • Najstarejša občanka je Frančiška Pajnkihar
Foto: J. Svenšek
Najstarejša občanka občine Podlehnik, Frančiška Pajnkihar iz Rodnega Vrha 13, je na valentinovo praznovala 96. rojstni dan. Ob njenem prazniku so jo na Rodnem Vrhu, kjer živi s sinom Dušanom in njegovo družino, obiskali župan Marko Maučič in člani Komisije za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Milan Vi-dovič, Stojan Kojc in Jožica Svenšek, ji zaželeli obilo sreče in zdravja ter ji podarili šopek cvetja in skromno darilo. Fani, kot jo kličejo, se je obiska razveselila. Kljub letom je še vedno čila in zgovorna. Povedala je, da si dolge zimske večere krajša z gledanjem televizije in tako spremlja aktualne dogodke, ki jih je pokomentirala tudi z gosti. Njen klobčič življenja se je odvijal na Rodnem Vrhu ob štirih otrocih, možu in trdem delu na kmetiji. Danes živi s snaho Gelico in s sinom Dušanom. Klub temu da ji je bilo v življenju velikokrat težko, je znala tegobe premagovati s svojo pozitivnostjo in humorjem, ki jo spremljata še danes.
Jožica Svenšek
Ptuj • Po vinskih cestah od Malečnika do lama
Foto: Črtomir Goznik
V februarski Primusovi vinski zgodbi, katere gostitelj je bil Janez Vrečer in je potekala 19. februarja, sta gosta Boštjan Protner iz Vino Štajerska Malečnik, in Konrad Janžekovič, Vinogradništvo Turčan, predstavila kvalitetno vinsko kapljico mariborskega, rad-gonsko-kapelskega in vinorodnega okoliša Haloz. V februarski vinski zgodbi so spoznali pet pridelovalcev vina z različnimi stili in različnimi sortami, ki so značilne za Štajersko, zato je bil petkov večer neke vrste tudi štajerski večer s suhimi in polsladkimi vini. Boštjan Protner je razkril, da so se v družbo Vino Štajerska povezali manjši vinarji, da so lahko prišli do nekaj državnih sredstev za promocijske namene. Konrad Janžekovič pa je večer začinil s sovinjonom - jagodni izbor, s katerim je tudi zaključil letnik kot hišni gospodar. Za glasbeni del užitkov je kot po navadi poskrbel Dejan Rihtarič.
MG
Ptuj »Kje si ti?
Foto: arhiv
Ptujska pevka Karmen Zinrajh v teh dneh predstavlja svoj prvi singel in videospot z naslovom Kje si
ti. Simpatična pevka Karmen Zinrajh že vrsto let prepeva v različnih zasedbah. Pesem je nastala v sklopu projekta Passion, zanjo pa je že posnet tudi videospot, ki ga je režiral Dejan Babosek. Kje si ti je predstavitvena skladba z albuma Passion, ki bo objavljen predvidoma aprila na spletni strani www.karmenzinrajh.com. Glasba je am-bientalna, gre pa za elektroniko s pridihom keltske glasbe in etna, „Torej nekaj novega na naši glasben i sceni, "pojasnjuje mlada glasbenica, Šicer pa sta tako njen singel kot tudi zanimiv videospot že na voljo na njeni spletni strani.
Dženana Becirovic
Majšperk • Konstruktivna in zanimiva 28. seja sveta
Gradili bodo kulturni center in razširili vrtec
Svetniki občine Majšperk so na zadnji seji potrdili odlok o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave, soglašali s spremembami odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah, potrdili so predinvesticijsko zasnovo in investicijski program za gradnjo Kulturnega centra Majšperk ter projekt za širitev vrtca, kritični pa so bili predvsem do slabega izvajanja zimske službe.
Kljub pepelnični sredi, 17. februarja, so bili majšperški svetniki dokaj dobro razpoloženi in konstruktivni, saj so z dvanajstimi točkami 28. redne seje opravili v slabih dveh urah. V uvodnem delu je ob potrjevanju zapisnika 27. redne ter 13. in 14. kore-spondenčne seje Branko Novak menil, da imajo preveč korespondenčnih sej, saj bi lahko o večini zadev sklepali tudi na rednih sejah. Za primerjavo je postregel s podatkom, da so imeli v tem mandatu v svetu občine Majšperk kar 14 korespondenč-nih sej, medtem ko so imeli v MO Ptuj v tem obdobju le eno. Županja dr. Darinka Fakin je bila ob tem sicer
malce presenečena, a je obljubila, da bodo v bodoče to pripombo upoštevali.
Ko je vodja skupne občinske uprave Alenka Korpar ponovno predstavila bistvo sprememb in dopolnitev odloka o ustanovitvi organa Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, so ga v drugi obravnavi po hitrem postopku dokončno sprejeli. V krajši razpravi je Franc Bezjak sicer menil, da v 12. členu dajejo županom prevelike pristojnosti, saj naj bi v občinski upravi morali ravnati le po nalogu župana, po njegovem pa bi to bilo moteče predvsem pri opravljanju notranje revizije, a mu je Kor-parjeva pojasnila, da je notra-
USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA
TRUBARJEVA 3, 1000 LJUBLJANA
Na podlagi 20. člena statuta Ustanove dr. Antona Trstenjaka in sklepa uprave z dne 28. 01.2010 Štipendijska komisija Ustanove dr. Antona Trstenjaka razpisuje
RAZPIS ŠTIPENDIJ IN SOFINANCIRANJA PROJEKTOV ZA LETO 2010
1.	Štipendije in subvencije so namenjene za sofinanciranje:
-	podiplomskega študija (specializacija, magisterij, doktorat)
-	projektov (znanost, gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, kultura, šport)
-	projekta pridobivanja sredstev iz EU skladov in javnih razpisov v R Sloveniji za potrebe Ustanove dr. Antona Trstenjaka
2.	Za financiranje podiplomskega študija in projektov se lahko prijavijo vsi kandidati z območja Pr-lekije, Slovenskih goric in Haloz. Nosilci projektov so lahko tudi iz drugih krajev, če je osnovni namen projekta ali študija takšen, da bo doprinesel k vsesplošnemu razvoju Prlekije, Slovenskih goric in Haloz ter celotne Slovenije.
3.	Prijava za razpis mora vsebovati:
-	izpolnjen prijavni list (glej razpis na spletni strani: www.trstenjak.org)
-	priporočila lokalnih skupnosti, državnih organov, gospodarskih subjektov in mentorjev
-	reference za delo na področju javnih razpisov (za projekt »pridobivanja sredstev«)
Vsa priložena dokumentacija kandidatov naj bo predstavljena kratko, jasno in jedrnato.
Opomba: vse dodatne informacije po telefonu 041 704 079 ali e-mailu:dusan.gerlovic@siol.net.
4.	Prednost pri dodelitvi sredstev bodo imeli kandidati z nadpovprečnimi študijskimi rezultati ali višjo stopnjo študija pred nižjo, oziroma dela in projekti, ki izkazujejo večjo koristnost za nadaljnji razvoj in promocijo Prlekije, Slovenskih goric in Haloz, ter kandidati iz občin, ki so plačale članarino.
5.	Prijavo za razpis je potrebno oddati s priporočeno pošto najkasneje do 31. marca 2010 na naslov: USTANOVA DR. ANTONA TRSTENJAKA - razpis 2010, Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana.
6.	Vse prepozno prispele in nepopolne prošnje ne bodo obravnavane. Kandidati, ki bodo prejeli sredstva za leto 2010, bodo o izboru pisno obveščeni najkasneje do 30. junija 2010.
7.	Z vsemi kandidati, ki bodo izbrani na razpisu, bodo podpisane pogodbe o sodelovanju in pogojih porabe sredstev za leto 2010.
Predsednik uprave: mag. Milan Lovrenčič Izvršni direktor: spec. Dušan Gerlovič, prof.
Štipendijska komisija: dr. Marjan Janžekovič
Foto: M. Ozmec
Adolf Kopše (desno) je opozoril, da v Stopercah nujno potrebujejo letni prireditveni prostor, Branko Novak (levo) pa na izredno slabo izvajanje zimske službe.
nja revizijska služba mišljena kot pomoč občini in županu in da v tem primeru ne gre za nikakršno računsko sodišče. Sicer pa so tudi, kar se tega tiče, v skupni občinski upravi revizijo pocenili, saj so zagotovili skupnega revizorja za vseh 16 povezanih občin Spodnjega Podravja.
Brez posebnih pripomb so po skrajšanem postopku potrdili tudi spremembe in dopolnitve odloka o gospodarskih javnih službah v občini Majšperk, saj je šlo le za uskladitev nekaterih določil z nekoliko spremenjeno zakonodajo.
Kulturno-poslovni center do leta 2012
Po predstavitvi županje dr. Darinke Fakin so na
pobudo predsednika odbora za gospodarjenje Zlatka Žnidarja potrdili predinve-sticijsko zasnovo za gradnjo novega Kulturno-poslovnega centra Majšperk, ki ga je izdelal TMD Invest iz Ptuja in ga bodo zgradili na prostoru sedaj že porušenih in odstranjenih objektov stare osnovne šole. Po sedanjih predračunih naj bi celotna investicija veljala blizu 5,3 milijona evrov, pri čemer naj bi dobro polovico ali okoli 2,7 milijona evrov sredstev zagotovili iz evropskih in državnih virov (1,873.259 evrov iz EU, okoli 833.134 evrov iz državnega proračuna), dobrih 2,5 milijona evrov pa naj bi zagotovili v občini Majšperk. Objekt z 2.523 kvadratnimi metri neto površin, ki naj bi ga pričeli graditi že letos, končan pa naj bi bil avgusta 2012, naj bi bil namenjen za kulturno dejavnost, obsegal naj bi nove prostore za občinsko upravo, pa tudi za
poslovno dejavnost in dejavnost društev. Sicer pa bo po predvidenih projektih Kul-turno-poslovni center Maj-šperk zgrajen v sklopu treh lamel, in sicer poslovne stavbe, male kulturne dvorane ter kulturne dvorane.
Takoj za tem so potrdili tudi celoten investicijski program za Kulturno-poslovni center Majšperk, s čimer so pooblastili občinsko upravo in županjo, da omenjeno investicijsko dokumentacijo za projekt pred prijavo na razpis za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi uskladi s potrebami glede na spremembo virov financiranja.
V skladu s potrebami in načrtovanjem so potrdili investicijski program za širitev Vrtca Majšperk, pri čemer je županja pojasnila, da so se za širitev vrtca odločili zaradi povečanega povpraševanja po varstvu otrok ter zagotavljanja novih standardov. Zato želi občina obstoječe prostore vrtca razširiti z man-sardo, v kateri naj bi uredili dve dodatni učilnici ter spremljajoče in manjkajoče prostore. Ob tem bo treba preurediti in prizidati še prostore za kuhinjo, saj je sedanja za nameravano širitev premajhna. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 808.924 evrov, pri čemer pričakujejo ustrezen delež tudi od resornega državnega ministrstva za šolstvo in šport.
Soglasno so potrdili letni program športa in program kulture za leto 2010 z izhodišči, usmeritvami, obsegom sredstev ter z obsegom in vrsto dejavnosti za sofinanciranje.
Na pobudo krajanov naselja Breg so sprejeli sklep o
ureditvi oziroma prilagoditvi javne razsvetljave v okviru predvidene ureditve ob pre-plastitvi ceste v tem naselju, kar naj bi veljalo dobrih 20.490 evrov, sredstva pa naj bi zagotovili z rebalansom proračuna.
Ob koncu so sprejeli še sklep o posamičnem programu ravnanja s stvarnim premoženjem; gre za nakup dveh parcel v k. o. Lešje, ki sta potrebni za nameravano izgradnjo zbiralnika za vodo, s čimer bodo uredili potrebne premoženjsko-pravne zadeve.
V Stopercah potrebujejo prireditveni prostor
Med pobudami in vprašanji je Adolf Kopše opozoril na dejstvo, da imajo v Stopercah lep kulturni dom, okrog katerega pa nimajo niti metra svojega zemljišča, saj je last Kmetijske zadruge Ptuj. Ta naj bi sicer pred leti del zemljišča ponudila za prodajo, vendar na občini ni bilo ne denarja, ne interesa. Stoperčani si že lep čas prizadevajo, da bi občina to zemljišče odkupila, saj bi na
najem lahko uredili poletni prireditveni prostor za dejavnost izredno aktivnega kul-turno-prosvetnega društva Stoperce. Poleg tega je v bližini tudi gasilski dom, ki pa nima izvozne poti na cesto Rogatec-Majšperk, zato bi z odkupom omenjenega zemljišča rešili tudi ta problem. Po njegovem mnenju bi stare in dotrajane zgradbe lahko porušili in na tem mestu uredili lep poletni prireditveni prostor s parkiriščem, kar bi pomenilo lepo urejeno vaško središče, zato je svetnikom in občini predlagal, naj jim prisluhnejo in priskočijo na pomoč pri ureditvi oziroma uresničitvi njihovih želja in potreb.
Na slabo izvajanje zimske službe na nekaterih odsekih cest in predvsem pločnikov v občini Majšperk pa je opozoril Branko Novak, zato je vprašal, kdo na občini se dogovarja z izvajalci zimske službe in ali kdo preverja njihovo delo. Županja dr. Darinka Fakin mu je pojasnila, da tudi sama opaža, da je na nekaterih območjih izvajanje zimske službe problematično oziroma da so nekateri odseki cest in predvsem pločniki slabo očiščeni, sicer pa je dodala, da se s posameznimi izvajalci dogovarja direktor občinske uprave. Ob tem je pojasnila, da opravlja zimsko službo na območju celotne občine kar šest izvajalcev, ki morajo skrbeti za pluženje in posipavanje prek 150 km cest v občini, kar pa ni tako enostavno. Nekateri odseki cest in predvsem pločnikov pa so tokrat ostali slabo očiščeni ali celo neočiščeni zaradi izredno velikih količin snega, ki je padel v zadnjem obdobju. Sicer pa smo slišali, da krajane Ptujske Gore skrbijo tudi druge težave, saj na pokopališču nimajo več nobene grobne parcele in bo treba v čim krajšem času poskrbeti za širitev večnega počivališča.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Vodja skupne občinske uprave Alenka Korpar (desno) je majšperški županji dr. Darinki Fakin in svetnikom predstavila bistvo sprememb odloka o ustanovitvi SOU Spodnje Podravje.
Ptuj • Znanstveni simpozij o karnevalih in turizmu
Karnevali - vse pomembnejša gospodarska panoga
V strokovnem delu 50. jubilejnega kurentovanja je v prireditvenem centru Kronos Park hotela na Ptuju 9. februarja potekal znanstveni simpozij ZRS Bistra Ptuj in Fakultete za turistične študije Turistica iz Portoroža na temo Karnevali in turizem v Sloveniji. V bistvu je šlo za karnevalski trio: ob znanstvenem simpoziju so izvedli še okroglo mizo o vlogi in pomenu ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu ter premierno zavrteli dokumentarni film Pol stoletja norosti in bolečine.
Projekt so zasnovali dr. Janez Bogataj, dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra Ptuj ter dr. Aleksandra Brezo-
vec, dekanja Fakultete za turistične študije Turistica. Na znanstvenem simpoziju so sodelovali eksperti s področja kulturne dediščine in raziskovanja mask ter eksperti s področja turizma.
O simpoziju smo se pogovarjali z dr. Alešem Gač-nikom, ki je povedal, da so tovrstna povezovanja v slovenskem in mednarodnem prostoru velika redkost, zato je pomen takšnega simpozija izjemnega pomena ne le za nadaljnji razvoj Kurentova-nja kot največje organizirane pustne in karnevalske prireditve na Slovenskem, temveč nasploh za karnevale in turizem.
Dr. Janez Bogataj je govoril o tipologiji in odnosih med pustno folkloro in turizmom, dr. Sonja Sibila Lebe o vlogi prireditev v turistični ponudbi in o strategiji kulturnega turizma, dr. Gorazd Sedmak o trženju avtentičnosti kulturne dediščine v turizmu, mag. Tomi Brezovec o maškaradah in karnevalih v Portorožu, dr. Jurij Fikfak o civiliziranju ritualov med škoromati, dr. Mateja Habinc o kurentovanju kot sinonimu za pustovanje, Andrej Brence in dr. Aleš Gačnik pa sta predstavila zgodovino in prihodnost ptujskega kuren-tovanja v odnosu do turizma, o turizmu in lokalni živi dediščini na avstrijskem Koroškem je predavala Martina Pika-Rustia, mag. Zvjezdana Antos pa je vsebino simpozija zaokrožila s predstavitvijo različnih evropskih karnevalov v odnosu do turizma. Simpozij je zaznamovala živahna razprava, kar priča o pomenu organizacije tovrstnih dogodkov, ki predstavljajo znanstveni temelj za nadaljnji razvoj karnevalskega turizma v Sloveniji.
Znanstveni simpozij je spremljal tudi 40. kurento-vanje, pred desetimi leti sta ga organizirala ZRS Bistra in ZRC SAZU. Šlo je za mednarodni simpozij o maskah in maskiranju v Sloveniji in zamejstvu. Takrat so se na Ptuju zbrali glavni raziskovalci teh tradicij. Usmerjen je bil v čisto nova raziskovalna spoznanja o kulturi maskira-
nja na Slovenskem. Letošnji simpozij je povezal ZRS Bistra in Fakulteto za turistične študije Turistica. »Že to partnerstvo nakazuje na neko smer, ambicijo, usmeritev, ki ji želimo slediti,« pravi Gačnik. Partnerstvo s Turístico je pomembno zato, ker gre za edino fakulteto s področja turizma, kot prva fakulteta pa tudi pričenjajo podiplomski študij oziroma usmeritev dediščina v turizmu.
Nekateri vidijo samo preteklost, drugi samo prihodnost
»Na simpoziju smo želeli vzpostaviti partnerstvo med varuhi kulturne dediščine in med turističnimi eksperti. Sicer veliko govorimo o kulturi v turizmu, o dediščini v turizmu in podobno, zlasti za Ptuj je strateška zgodba, na kakšen način povezovati bogastvo kulturne dediščine s turizmom. Praksa kaže, da so vsa vprašanja popolnoma odprta, pojavlja se vrsta nekih sistemskih problemov. Če pogledamo samo varuhe kulturne dediščine, vsi so v glavnem usmerjeni v preteklost, morda deloma v sedanjost, o prihodnosti razmišljajo zelo malo. Predvsem pa je problem, da varuhi kulturne dediščine nimajo znanja s področja turizma in tudi ne s področja ekonomije. Na nobeni humanistični fakulteti študentje nimajo resnih predavanj iz menedžmen-ta, iz turizma, iz ekonomije, kar je seveda velik problem. Na drugi strani je podobna zgodba s študijskimi programi s področja turizma, ki kulturni dediščini tako rekoč ne namenjajo nobene pozornosti. Zaradi tega prihaja do sistemskih napak, profesionalci s teh področij govorijo popolnoma različne jezike, uporabljajo različno terminologijo, na te stvari različno gledajo.
Medtem ko so varuhi kulturne dediščine v glavnem usmerjeni v preteklost, je pri turističnih ekspertih zgodba ravno obratna, zazrti so v prihodnost, preteklost jih kaj dosti ne zanima. Zato se nam je zdelo izrednega pomena, da ob 50-letnici ptujskega kurentovanja vzpostavimo
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Aleš Gačnik: »Raziskovalna in znanstvena spoznanja so izrednega pomena pri usmerjanju karnevalov, od mest in organizatorjev pa je odvisno, v koliki meri jih bodo uporabili.«
partnerstvo s Turistico zaradi novih študijskih programov in da našo zgodbo nadgrajujemo do leta 2012 v smeri velikega mednarodnega simpozija o karnevalih in turizmu v Evropi. To želimo narediti skupaj z diplomacijo, kar bo na nek način še dodatno pozicioniralo pomen Ptuja, za katerega je že pred 50 leti dr. Niko Kuret dejal, da je klasično šemsko ozemlje v tem evropskem prostoru oziroma pomen naše pustne tradicije v evropskem prostoru. Naša ambicija je, da bi vsa naša nova raziskovalna spoznanja, ki se bodo rojevala v naslednjih letih, znali s pridom izkoristiti v našem odnosu do tradicij, pri iskanju nekih ustreznih strokovnih usmeritvah ptujskega kurentovanja, kam to zgodbo v bodoče sploh peljati. Pri tem lahko veliko pomagajo izkušnje raziskovalcev in tudi turističnih ekspertov iz Evrope, da bomo lahko v bodoče učinkovitejši, konku-renčnejši.
Zgodba med karnevali in turizmom je izjemnega pomena, v številnih evropskih državah postajajo karnevali pomembna gospodarska panoga, pomemben element prepoznavnosti neke desti-nacije. Na vse to dogajanje zato ne moremo gledati samo z vidika dediščine, temveč tudi z vidika turizma.
Raziskovalna in znanstvena spoznanja so izrednega pomena pri usmerjanju teh prireditev oziroma karneva-
lov, od organizatorjev oziroma mest pa je odvisno, kako jih bodo koristila. V teh dneh sem se pogosto spomnil na Draga Hasla; v bistvu danes delamo to, o čemer je on razmišljal že davnega leta 1959 - o tesni povezanosti stroke z organizatorji kurentovanja. Že takrat je imel v mislih povezavo najpomembnejših domačih raziskovalcev in institucij kot tudi najpomembnejših nacionalnih institucij pri usmerjanju ptujskega kurentovanja,« je glavni namen letošnjega znanstvenega simpozija o karnevalih in turizmu v Sloveniji povzel dr. Aleš Gačnik.
Temeljna prelomnica -vstop v Evropsko federacijo karnevalskih mest
Največja vrednost ptujskega kurentovanja je zagotovo v tem, da so se ohranile številne pustne tradicije ne samo na Ptujskem, temveč na območju cele Slovenije, na območju nekdanjih republik bivše Jugoslavije in tudi sosednjih držav. Tudi Haslov namen in namen drugih intelektualcev je bil že leta 1959, da pride do neke zaščite pustnih tradicij na eni strani, na drugi strani pa tudi do njihove popularizacije. Drago Hasl je razmišljal dediščinsko in turistično.
Ptuj je sinonim za pustno
metropolo, temeljno prelomnico pa je ptujsko kuren-tovanje doživelo z vstopom Ptuja v Evropsko federacijo karnevalskih mest. Pri tem je Branko Brumen naredil veliko zgodbo za tiste časa, poudarja Gačnik. Slovenija se od leta 1991 razvija tudi kot karnevalska destinacija. Karnevali postajajo tudi za slovenski turizem pomemben turistični produkt, a ga v tem trenutku še premalo izkoriščamo. V strategiji slovenskega kulturnega turizma, ki jo je dr. Aleš Gačnik pomagal oblikovati, so festivali izpostavljeni kot neka tržna niša, v bodoče je pričakovati izdelavo strategije o festivalih, v okviru katere bodo zajeti tudi posebni tipi festivalov, povezani s kulturno dediščino, kjer pa kurentovanje zagotovo izstopa.
Strokovne prispevke z letošnjega znanstvenega simpozija o karnevalih in turizmu v Sloveniji bo Fakulteta za turistične študije Turistica objavila v posebni publikaciji. Dr. Aleš Gačnik in prof. dr. Janez Bogataj bosta ob 50-letnici ptujskega kurentovanja izdala tudi knjigo, ki bo luč sveta zagledala letos novembra. Prvotno sta jo želela izdati že v času jubilejnega kuren-tovanja, a sta uvidela, da ni dobro hiteti, saj naj bi knjiga, posvečena 50-letnici kuren-tovanja, vsebovala tudi dogodke, povezane z jubilejem. S knjigo želita pozicionirati pomen ptujskega kurentova-nja v širši evropski kontekst.
Knjiga bo izšla pod pokroviteljstvom Unesca, kar je prav tako izrednega pomena.
Dr. Aleš Gačnik v tem trenutku težko komentira prizadevanja za zaščito ptujskega kurentovanja. Dokumentov o tem, kaj želi Ptuj zaščititi -ime, organizatorje, koncept prireditve ali kaj drugega -namreč ne pozna. Opredeliti se bo znal šele, ko bo seznanjen z njihovo vsebino, ker v tem trenutku ne ve, kaj je v bistvu predmet zaščite. Ku-rentovanje je krovna blagovna znamka, kurentovanje kot sinonim za poimenovanje pustovanja pa uporabljajo tudi drugje v Sloveniji. Pravi za izraz za vse, kar se v času pusta dogaja na Ptuju, je simbolizirano v poimenovanju Kurentovanje - mednarodni pustni festival. Do EPK 2012, ko bo Karneval umetnosti in dediščine v bistvu prvi projekt kulturne prestolnice, pa bi morali na Ptuju in v okolici tudi več narediti na izobraževanju ljudi, da bi se ljudje še bolj zavedali pomena kulturne dediščine in priložnosti, povezane s tem. Ljudi bi morali na nek način naučiti sprejemati nove vsebine, s katerimi bomo nadgradili projekt kurento-vanje kot mednarodni pustni festival.
V povezavi s pustnimi dogodki je dr. Aleš Gačnik še posebej izpostavil, da o naših tradicijah ne smemo razmišljati preveč lokalno. Bolj kot bomo poznali neko svetovno zgodovino kulture maski-ranja in tudi tradicionalne pustne in karnevalske maske, zlasti še v Evropi, lažje bomo razumeli in vrednotili ter tudi razvijali naše pustne posebnosti, je prepričan Gačnik. Šele na teh osnovah bomo lahko začeli resno razmišljati o kurentovanju kot mednarodnem pustnem festivalu. »Vsi projekti, ki jih delamo s prof. dr. Janezom Bogatajem in dekanjo Fakultete za turizem dr. Aleksandro Brezovec, so usmerjeni v to, da v naš prostor pripeljemo novo znanje, novo energijo in nove strateške partnerje ter posledično nov kapital,« je še povedal Gačnik po zaključku letošnjega znanstvenega simpozija o karnevalih in turizmu v Sloveniji.
Foto: matica.hr
Zagreb • Novi hrvaški predsednik Josipovic:
Hrvaška bo priznala odločitev arbitražnega sodišča
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je v pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) dejal, da bo spoštoval odločitev arbitražnega sodišča tudi v primeru neugodnega izida za Hrvaško. Kot poslanec socialdemokratov je bil Josipovic eden redkih, ki v hrvaškem saboru ni podprl ratifikacije arbitražnega sporazuma s Slovenijo.
»Potem ko je sabor ratificiral arbitražni sporazum, ki je kot mednarodna pogodba nad hrvaškimi zakoni, ter pod pogojem, da ga bodo ratificirali tudi naši prijatelji Slovenci, kar verjamem da bodo storili, ker je to tudi njihova obveznost, sporazum, moramo spoštovati«, je izjavil Josipovic v pogovoru, ki ga je HTV predvajala po osrednjem dnevniku. »Takrat sem nasprotoval, sicer pa sem bil zadržan do omenjene rešitve spora o meji ravno zato, ker sporazum odpira možnost, da mimo dominantnega korpusa mednarodnega prava Hrvaška pride v slabši položaj in morda izgubi del ozemlja,« je pojasnil Josipovic. Dodal je, da je sabor sprejel sporazum, ki je cena za vstop v EU, ter da si bo osebno prizadeval, da se bo Hrvaška čim bolj pripravila za postopek in da se bo čim bolje odrezala glede na mednarodno pravo.
Novi hrvaški predsednik, ki je prejšnji teden svečano prisegel v Zagrebu, je vnovič izražal obžalovanje, ker poleg desetih predsednikov iz vzhodne in jugovzhodne Evrope na njegovi inavguraciji ni bilo uradnih predstavnikov Srbije. Poudaril je, da je poslal veliko mirovniških in prijateljskih sporočil v Srbijo, obenem pa je ocenil, da odločitev Srbije ni usmerjena proti njemu osebno ali proti Hrvaški, temveč da gre za politiko Srbijo glede Kosova. Kot je dodal, se Srbija ne želi udeležiti mednarodnih srečanj, na katerih sodelujejo predstavniki Kosova, sicer pa bi morala razumeti, da morajo tretje države, med katerimi je tudi Hrvaška, ki je priznala neodvisnost Kosova, na enak način obravnavati vse države. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bosta kmalu srečala s srbskim kolegom Borisom Tadicem, je odgovoril, da je »žoga sedaj na srbski strani«. (sta)
Gospodarstvo po svetu
London - Britanski rudarski koncern Anglo Americanje v minulem letu zabeležil 24,6 milijarde dolarjev prihodkov in ustvaril 2,4 milijarde dolarjev dobička. To je 53,5 odstotka manj kot v letu 2008, upad pa je predvsem posledica nižjih cen kovin na svetovnih trgih. V času globalne gospodarske krize se je povpraševanje po surovinah občutno znižalo, zaradi česar so upadle tudi cene na svetovnih trgih. Kljub temu po besedah izvršne direktorice koncerna Cynthie Carroll srednje- in dolgoročni obeti v rudarski industriji ostajajo močni. Predvsem hitro rastoča gospodarstva, kot sta Kitajska in Indija, namreč občutno povečujejo povpraševanje po surovinah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vevey - Švicarski prehrambeni koncern Nestle je lani pridelal 10,4 milijarde frankov (7,1 milijarde evrov) dobička, kar je 42 odstotkov manj kot 2008. Kot so zapisali v družbi, izida nista primerljiva zaradi enkratnega učinka leta 2008 ob prodaji deleža v podjetju za očesno nego Alcon. Prihodki so se lani povečali za 4,1 odstotka na 108 milijard frankov. Prihodki iz osnovne dejavnosti proizvodnje hrane in pijač so lani znašali 99,8 milijarde frankov, kar je bilo merjeno v organski rasti 3,9 odstotka več kot leta 2008. Organska rast izključuje učinke prodaj in prevzemov. Tako rast skupnih prihodkov kot prihodkov iz osnovne dejavnosti je bila nižja kot v zadnjih letih, a so izidi vseeno pozitivno presenetili analitike. Najvišjo rast v prehrambeni in pijačarski dejavnosti je Nestle zabeležil v Aziji, Afriki in Oceaniji (7,4 odstotka), sledile pa so Severna, Srednja in Južna Amerika (4,8 odstotka). Najmanjšo rast pa so zabeležili v Evropi (1,2 odstotka). Pariz - Francoski trgovski velikan Carrefour je v minulem letu ustvaril 327 milijona evrov čistega dobička, kar je 74 odstotkov manj kot v letu poprej. Na rezultate so vplivali stroški prestrukturiranja v višini dobrega milijarde evrov, ki jih je podjetje večinoma vložilo v svoje italijanske trgovine. »Dosegli smo cilje za leto 2009 in položili temelje za jutrišnji Carrefour,« je rezultate komentiral izvršni direktor družbe Lars Olofsson. Poslovnih rezultatov za letošnje leto v drugem največjem trgovskem koncernu na svetu niso želeli napovedovati, saj je za to menda še prezgodaj. Januar je bil precej dober, a je situacija še vedno negotova, navedbe družbe povzema francoska tiskovna agencija AFP. V francoskem velikanu sicer ocenjujejo, da je glede na rezultate minulega leta družba v težkih okoliščinah dobro delovala, pokazali naj bi se že tudi prvi učinki prestrukturiranja.
Pariz - Francoski trgovski velikan Carrefour je v minulem letu ustvaril 327 milijona evrov čistega dobička, kar je 74 odstotkov manj kot v letu poprej. Na rezultate so vplivali stroški prestrukturiranja v višini dobrega milijarde evrov, ki jih je podjetje večinoma vložilo v svoje italijanske trgovine. »Dosegli smo cilje za leto 2009 in položili temelje za jutrišnji Carrefour,« je rezultate komentiral izvršni direktor družbe Lars Olofsson. Poslovnih rezultatov za letošnje leto v drugem največjem trgovskem koncernu na svetu niso želeli napovedovati, saj je za to menda še prezgodaj. Januar je bil precej dober, a je situacija še vedno negotova, navedbe družbe povzema francoska tiskovna agencija AFP. V francoskem velikanu sicer ocenjujejo, da je glede na rezultate minulega leta družba v težkih okoliščinah dobro delovala, pokazali naj bi se že tudi prvi učinki prestrukturiranja.
New York - Veriga ameriških trgovin Wal-Mart je v svojem zadnjem četrtletju pridelala 4,63 milijarde dolarjev dobička, predvsem zaradi dobre prodaje na tujem. Podobno je, sicer s precej manj dobička, uspelo proizvajalcu gum in pnevmatik podjetju Goodyear, z dobičkom pa je posloval tudi proizvajalec osebnih računalnikov Hewlett Packard (HP). V zadnjem četrtletju do konca januarja je prodaja v trgovinah Wal-Mart v ZDA prvič doslej padla, vendar pa je podjetje poslovalo uspešno zaradi trgovin na tujem in dobički so v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 22 odstotkov. V ZDA je prodaja padla, ker so zaradi krize tudi druge trgovine krepko znižale cene in se približale ravni Wal-Mar-ta. Prodaja v ZDA je padla za 0,5 odstotka na 70,97 milijarde dolarjev, mednarodna prodaja pa je porasla za 19,5 odstotka na 29,57 milijarde dolarjev. Wal-Mart je v zadnjem četrtletju prodal za skupaj 113,6 milijarde dolarjev blaga, kar je za 4,4 odstotka več kot pred letom dni, dobiček pa se je z lanskih 3,8 milijarde oziroma 96 centov na delnico povišal na 4,63 milijarde dolarjev oziroma 1,21 dolarja na delnico. Analitiki so v anketi agencije Thomson Reuters pričakovali 1,12 dolarja dobička na delnico in 114,4 milijarde dolarjev prodaje.
Zürich - Ena največji svetovnih pozavarovalnic, švicarska Swiss Re, je v letu 2009 ustvarila 506 milijonov frankov (345 milijonov evrov) čistega dobička. Po rekordni izgubi, ki jo je zaradi finančne krize beležila v letu 2008, pozavarovalnica znova posluje pozitivno. V zadnjem lanskem četrtletju je Swiss Re s sedežem v Zürichu zabeležila 403 milijone frankov dobička, medtem ko je leto prej ustvarila 1,75 milijarde frankov izgube, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Danes lahko ponosno rečem: prehodili smo dolgo pot,« je ob objavi lanskih poslovnih rezultatov po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navdušeno sporočil izvršni direktor Swiss Re Stefan Lippe. Lanski dobiček švicarske pozavarovalnice bi bil še višji, če ne bi bila ta prisiljena izvesti slabitve naložb. Zaradi tega je bil dobiček nižji za približno dva milijona frankov. (sta)
Bruselj • Po slovenski napovedi tožbe:
Vprašanje terminalov naj se rešuje s pogovori
Evropska komisija spodbuja Slovenijo in Italijo, naj kakršna koli odprta vprašanja glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu rešita dvostransko, je danes sporočil tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, Joe Hennon. Ob tem so v Bruslju poudarili, da na tej točki projekti Italije še niso avtorizirani.
Tako so se danes v Evropski komisiji odzvali na novico, da je vlada naročila pripravo dokumentov za predhodni postopek pri Evropski komisiji, v katerem jo bo prosila, da v primeru načrtovane gradnje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva sproži tožbeni postopek proti Italiji.
V komisiji so v odzivu zapisali, da so seznanjeni z načrtom Italije za gradnjo dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in da jih je Slovenija v povezavi s tem nedavno zaprosila za pripravo srečanja, na katerem bi sodelovali obe državi, na kar se je komisija odzvala s pripravo tristranskega sestanka, ki je potekal 26. januarja.
»Na tej točki projekti še niso avtorizirani. Komisija obe strani spodbuja, naj nadaljujeta dialog in kakršna koli odprta vprašanja glede teh projektov rešita dvostransko, v okviru postopkov ocene
čezmejnih okoljskih vplivov, ki jih urejata direktiva EIA in konvencija Espoo,« je pojasnil Hennon.
Okoljski minister Roko Žarnic pa je omenjeno odločitev vlade danes v Ljubljani pojasnil z besedami, da se Slovenija ne more strinjati s plinskima terminaloma na lokacijah Žavlje in off-shore ter infrastrukturo, kot je to predlagala Italija, saj plinski terminali na predvidenih lokacijah niso primerni zaradi plitvosti in obstoječe obremenitve okolja. Članice EU so s problematiko, ki jo želijo sprožiti pred Evropskim sodiščem, dolžne najprej seznaniti Evropsko komisijo. Ta nato prouči gradiva in se odloči o sprožitvi tožbenega postopka proti članici, je danes v Ljubljani razložil državni sekretar na okoljskem ministrstvu Zoran Kus. Evropska komisija ima nato tri mesece časa za pregled gradiva in odločitev, ali bi kot Evropska komisija sprožila tožbeni postopek proti Italiji. »Če se v tem času ne odloči, je odločitev, ali bo sama vložila tožbo ali ne, v rokah Slovenije,« je še povedal Kus.
Kus je tudi dejal, da bo Slovenija čim prej zaprosila za nov tristranski tehnični sestanek, da bo minister italijansko kolegico prosil za srečanje na to temo ter da bodo sledila tudi srečanja slovenskega in italijanskega predsednika vlade. »Preden pripravimo gradivo, je možna rešitev po mirni poti,« je prepričan Kus. (sta)
Bruselj • Po hudi železniški nesreči
V razbitinah našli še drugo črno skrinjico
Uslužbenci belgijskih železnic so našli še drugo črno skrinjico vlakov, ki sta prejšnji ponedeljek trčila jugozahodno od Bruslja. Podatki iz
črnih skrinjic bi lahko razkrili, zakaj je regionalni vlak prevozil rdečo luč in čelno trčil v drugega, pri čemer je umrlo 18 ljudi.
Nesreča, ena najhujših v Evropi v zadnjih letih, je opozorila na počasnost evropskih železnic pri povezovanju približno 20 ne-kompatibilnih sistemov v enotno signalizacijsko omrežje s samodejnim sistemom zaviranja. Del proge, kjer se je v ponedeljek zgodila tragična nesreča, naj bi prišel na vrsto šele čez štiri leta, čeprav gre za eno najbolj prometnih prog, na kateri poleg regionalnih vozijo tudi hitri mednarodni vlaki. Razbitine vlakov so bile dva dni po nesreči še vedno na tirih. V nesreči so poleg 18 smrtnih žrtev našteli še 171 poškodovanih. Belgijske železnice so medtem sporočile, da policija še ni zaslišala enega od strojevodij, ki je preživel nesrečo in okreva po hudih poškodbah. Drugi strojevodja je v nesreči umrl. Hitri vlaki Eurostar in vlaki Thalys iz Londona in Pariza že tretji dan ne vozijo. Železniški promet je v torek dodatno otežila opozorilna stavka belgijskih strojevodij, ki so protestirali zaradi slabih pogojev dela.
Države članice EU postopno nadomeščajo signalizacijske sisteme z enotnim evropskim sistemom za upravljanje železniškega prometa (ERMTS), vendar projekt zaradi visokih stroškov - pet milijard evrov - poteka počasi. Ko bo sistem nameščen na progi in na vlakih, bo zagotavljal komunikacijo, nadzoroval hitrost vlakov glede na razmere na progi in prikazoval lokacijo vlakov, navaja ameriška tiskovna agencija AP. (sta)
Ženeva •
Italijanski zunanji minister Frattini:
Švico obtožil zlorabe
schengenskega sporazuma
Foto: topnews.in
Italijanski zunanji minister Franco Frattini meni, da je Švica zlorabila Schengenski sporazum, države znotraj schengna pa napravila za talce, ko je na črno schengensko listo uvrstila 188 Libijcev, med njimi tudi sina libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Libija je v ponedeljek nato enostransko prenehala izdajati vizume državljanom EU.
Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Frattini v pogovoru za eno izmed švicarskih televizijskih postaj med drugim dejal, da Italija z Libijo nima nikakršnih težav in da Švica zaradi lastnih problemov ne more celotne Evrope postaviti v vlogo talca.
Ob tem je kritiziral švicarsko potezo, ki je na črno schengensko listo med drugim uvrstila Gadafi-jevega sina in več libijskih ministrov. Kot je poudaril Fratiini jih je Švica s tem izenačila s teroristi
in drugimi kriminalci, ki v schen-gensko območje nimajo vstopa.
Libija je zaradi omenjenih potez Švice v ponedeljek enostransko prekinila izdajanje vizumov državljanom EU iz schengenske-ga območja. Evropska komisija je to odločitev že obžalovala, bodo pa ukrep do konca tedna preučili in se ustrezno odzvali, so v ponedeljek sporočili v Bruslju. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom je tudi ocenila, da je ukrep libijske vlade »prekomeren«.
Libijske oblasti so omenjeno odločitev sprejele v nedeljo, »strožje ukrepe« pa so sicer napovedale konec januarja. Takrat so visoki predstavniki libijskih oblasti pojasnili, da se bodo zanje odločili, ker je večina libijskih prošenj za vstop v schengensko območje zavrnjenih. (sta)
Frankfurt • Iz
poročila ECB:
Mala in srednja podjetja težko do potrebnih posojil
Mala in srednja podjetja v območju evra so v drugi polovici lanskega leta v nekoliko večji meri povpraševali po bančnih posojilih, a se njihova dostopnost ni bistveno izboljšala, kaže danes objavljena študija Evropske centralne banke (ECB). Kar 85 podjetij tako meni, da se je dostopnost poslabšala ali ostala enaka.
Čeprav je 50 odstotkov malih in srednjih podjetij, vključenih v študijo ECB o dostopnosti podjetij do virov financiranja v evrskem območju, poročalo o nespremenjenih potrebah po bančnih posojilih, kar je na približno enaki ravni kot v prvi polovici lanskega leta, pa se je delež podjetij, ki so poročala o večjih potrebah po posojilih, v drugem šestmesečju lani povečal za šest odstotnih točk na 25 odstotkov. Le devet odstotkov pa jih je zatrdilo, da so njihove potrebe manjše kot v prvem polletju. Dostopnost posojil pa se v drugi polovici lanskega leta glede na prvih šest mesecev ni bistveno izboljšala. Kar 85 odstotkov malih in srednjih podjetij je tako poročalo o nespremenjeni (43 odstotkov) in slabši (42 odstotkov) dostopnosti do bančnih posojil. Desetina pa jih je ocenila, da so v drugi polovici lanskega leta lažje prišli do posojil.
Nekoliko drugačne razmere so bile med velikim podjetji, ki jih je ECB anketirala v okviru raziskave. O nespremenjenih potrebah je sicer prav tako poročala slaba polovica podjetij (49 odstotkov), je pa zato 20 odstotkov sporočilo, da so bile potrebe večje kot v prvem polletju. O manjšem povpraševanju po finančnih sredstvih pa je bilo med velikimi podjetji govora v 15 odstotkih primerov.
Se je pa zato delež tistih, ki so v drugem šestmesečju 2009 poročali o slabši dostopnosti posojil, zmanjšal za deset odstotnih točk na 38 odstotkov, delež tistih, ki so ocenili, da se dostopnost glede na prvo polletje ni spremenila, pa se je po drugi strani povečal za deset odstotkov. Delež tistih, ki so ocenili, da se je dostopnost posojil izboljšala, pa je bil deset odstotkov (sedem odstotkov v prvem polletju).
Ocene glede prometa, dobička, stroškov dela in drugih stroškov ter zadolženosti se ne med malimi in srednjimi podjetji ne med velikimi družbami ni bistveno spremenila, le med velikimi podjetji jih je nekoliko več poročalo o
nižjem prometu. Mala in srednja podjetja so sicer med največjimi težavami v drugem poletju 2009 v največjem številu navedla iskanje strank, dostop do virov finan-
ciranja in konkurenca, podobno pa je bilo tudi med velikimi podjetji, kjer pa je bila konkurenca na trgu pred dostopom do finančnih sredstev. (sta)
Foto: siol.net
Sveti Andraž • Proračun ponovno ni sprejet
Bo župan štancal denar?
Kot je bilo pričakovati, je tudi letos sprejemanje proračuna v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah povzročilo milo rečeno nesoglasja med svetniki in županom Francijem Krep-šem. Kot kaže, se ponavlja lanska zgodba, saj ponovno obe strani vztrajata pri svojem in ni videti, da bi kdo nameraval popustiti. Letošnje leto je še toliko pomembnejše, saj so pred vrati lokalne volitve.
Svetniki so vztrajali pri trditvi, da župan njihovih predlogov v osnutek proračuna ni vključil.
Pa brez zamere
Kompleksno in individualno
Srebrna mentaliteta
Kaj je skupnega skoraj vsem komentarjem. in člankom o velikem uspehu Tine Maze na olimpijskih igrah v Vancouvru, kjer je v super-veleslalomu osvojila srebrno medaljo? Seveda, vsi avtorji so navdušeni nad uspehom, kot verjamem, da je nad tem navdušena tudi velika večina tistih, ki alpsko smučanje spremljajo. A skoraj pri vseh zapisih, intervjujih in analizah v oči bode še nekaj. Povsod se namreč govori o tem, da je Tina tudi velika individualistka in precej kompleksna osebnost.
Sam v tem ne vidim nič slabega. Vrhunski šport je sam po sebi postal tako kompleksna stvar, da pravzaprav moraš biti kompleksna osebnost, če hočeš v njem uspeti ter si priboriti kakšno vidnejšo uvrstitev. In ko pravim vidnejšo uvrstitev, v mislih nimam uvrstitev med deseterico ali kakih četrtih mest, ampak seveda uvrstitve na zmagovalne stopničke, kar na olimpijadi pomeni dobiti medaljo. Morda vam bom sicer malce pokvaril dan, a tista, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, je malce bosa in s strani časa že precej oglodana ter pozabljena maksima. Dandanes je šport velik biznis in v njem štejejo samo prva tri mesta. To je v nekaj nedavnih intervjujih lepo in prefinjeno nakazal tudi smučarski skakalec Robert Kranjec, ki se te dni prav tako mudi v Vancouvru.
Kompleksna osebnost torej v vrhunskem športu ni nekaj nezaželenega, ampak prej eden izmed nujnih pogojev, da v tem poslu uspeš. Kaj pa individualnost, ki jo vsi po vrsti pripisujejo naši smučarski šampionki? Je to nekaj slabega? Bi, če Mazejeva ne bi imela te osebnostne lastnosti, lahko bila še boljša in uspešnejša? Zagotovo ne. Prav ta individualnost, ki morda meji že na samovoljo, jo je pripeljala tja, kjer je sedaj. Če ne bi imela izrazito poudarjene individualne plati, ne bi prekinila sodelovanja s Smučarsko zvezo Slovenije ter ubrala svoje poti, na kateri ji pomaga minimalna ekipa, ki dosega maksimalne cilje. In prav ta individualnost se od preteklega vikenda naprej srebrno zrcali z osvojene olimpijske medalje.
Individualnost je tudi nekaj, kar je bojda značilno za naš narod. Smo narod individualistov, radi pravijo. Prav zato naj bi največje športne uspehe dosegali prav v individualnih športih, ne pa v tistih, za katere sta potrebna ekipa in ekipni duh. Da, ampak prav v ekipnem športu smo dosegli ene izmed najodmevnejših dosežkov v zgodovini naše mlade države, porečete. Oprostite, vendar ta argument ne drži najbolj. Že res, da je uvrstitev na nogometno svetovno prvenstvo lep uspeh, a ne more se primerjati z olimpijsko kolajno. Tako pač je, pa če hočete ali nočete. Je pa ta naša uvrstitev na svetovno prvenstvo zanimiva z drugega vidika; kaže namreč na to, da se individualnost sicer še ohranja, a le pri nekaterih posameznikih - gledano v celoti pa jo kot narod izgubljamo. Kar ni najbolje. Da bi se namreč čutili pripadnike istega naroda in bili torej skupaj močni (v več pomenih te besede), moramo najprej biti močni kot posamezniki z jasno izraženo stopnjo individualnosti ter z vsem, kar to s seboj prinaša.
Ob izjemnem uspehu Mazejeve radi rečemo, da je to »naša« Tina. Kako lepo bi bilo, da bi ta »vez« segala tako daleč, da bi se nekaj njene mentalitete prelilo tudi na vsakega izmed nas.
Gregor Alič
Foto: DB
Še po skoraj štirih letih skupnega delovanja se odnosi med svetniki in županom Francijem Krepšem niso nič izboljšali. Čeprav je bilo v nekem obdobju možno zaslutiti, da gredo stvari na bolje, se je kaj kmalu vse ponovno obrnilo in spori so ostali konstanta andraških sej.
Tudi zadnja, 23. redna seja, ki je potekala v četrtek, ni izjema. Nekulturen dialog, ki presega vse meje dobrega okusa, ter žalitve, diskre-ditacije in posmehovanje, podobno osnovnošolskemu, so ponovno bili na dnevnem redu februarske seje. Namesto konstruktivnega dialoga so dopolnjen osnutek proračuna ponovno zasenčili osebni spori in očitki. Čeprav na seji ni bilo svetnika Marjana Gaveza, ki je eden najbolj gorečih Krepševih nasprotnikov, je situacija samo po nekaj minutah postala zelo težka.
Čeprav je župan optimistično pričakoval, da bo proračun sprejet brez večjih težav, saj amandmajev svetniki niso vložili, tega na seji niso potrdili.
Mirno je bilo le prvih nekaj minut, ko je Krepša v grobem predstavil osnutek proračuna. Zapletlo pa se je takoj, ko so do besede prišli svetniki, ki so želeli podrobnejša pojasnila in so vztrajali, da župan njihovih predlogov, ki so jih dali na 22. redni seji, ni upošteval.
»Nisem zadovoljen s tem, kar vidim v proračunu,« je županu jasno zabrusil svetnik Darko Rojs. Ob tem je konkretno pojasnil, katere postavke v proračunu pogreša oziroma za katere investicije meni, da bi morale biti vključene v letošnji proračun, pa niso. Kot je dejal, Krepša ni upošteval predlogov svetnikov, da se v proračun za letošnje leto uvrsti ureditev neasfaltiranih cest v občini, ureditev javne razsvetljave, okrog katere so se kopja lomila že lani, ter začetek del na kanalizaciji oziroma vsaj izdelava strategije, kdaj naj bi se ta v občini uredila.
Kot zmeraj je tudi tokrat Krepša vztrajal pri svojih razlagah in svetnikom pojasnil, zakaj naj ne bi mogli omenjenih zadev vključiti v proračun. »Vse, kar si naštel, lahko damo v proračun, ampak
kaj, ko nimamo dovolj sredstev, da bi to potem lahko realizirali,« je dejal Rojsu in ga prepričeval, da se občina na veliko razpisov ne more prijaviti, ker nima dovolj velikega lastnega deleža.
Tudi pri predlogu o vključitvi določenih cest v proračun za letošnje leto je Krep-ša pojasnil, da je nesmiselno občanom vzbujati lažne upe, saj da letos zaključujejo triletni program, ki je samo za njihovo občino vreden 800 tisoč evrov, in da denarja za ostale investicije na področju cest ne bo.
»Mi lahko naredimo program, a kam, na kateri razpis se bomo prijavili, kje bomo zagotovili sredstva. Najlažje je očitati županu, da je premalo investicij. Če ste tako pametni, pa mi vi poiščite vir financiranja in bom vse vaše predloge, pa še več, z veseljem vključil v proračun,« je svetnikom zabičal Krepša.
Kdo se komu posmehuje: direktorica svetnici ali obratno?
Med zanimivo debato Krepša in Rojsa pa se je vnela tudi neformalna debata med direktorico občinske uprave Bernardo Ban in svetnico Rosvito Druzovič. Precej smešno in obenem žalostno je bilo poslušati pogovor med dvema visokima občinskima uslužbenkama, ki se ironično in cinično posmehujeta druga drugi in nato razpravljata o tem, katera je začela. »Kolikor jaz vem, si ti začela,« približno v tem smislu je tekel njun dialog.
Čeprav bi si zagotovo našli še kako zanimivo temo za razpravo, ju je med njunim otročjim prepiranjem vendarle prekinil župan.
Nadaljeval je s svojimi pojasnili, zakaj je nesmiselno v proračun vključiti predloge svetnikov. Dotaknil se je kanalizacije in dejal, da razmišljajo o tem, kako jo urediti, a se je nesmiselno lotevati kratkoročnih rešitev. »Ni korektno, da stvari uredimo le za center občine, ostali pa naj delajo sami. Sredstva iz proračuna morajo biti pošteno razdeljena med občane in rešitev so morda individualne čistilne naprave, ki bi jih občina subvencionirala,« je prepričan Krepša. Kljub njegovemu pojasnilu pa je Rojs vztrajal, da ga moti, da občina nima nobene strategije na tem področju ter da so ceste in kanalizacija v letu 2010 nuja.
»Samo nakladate, da nismo naredili nič!«
Tudi preostanek seje je potekal v podobnem duhu: svetniki so župana želeli prepričati, da je njihove predloge treba vključiti v proračun, medtem ko je ta zatrjeval, da je to nesmiselno, saj realizirane v nobenem primeru ne bodo, ker ni sredstev. »Država je letos skopa z razpisi,« je pojasnil Krepša, a tudi po uri in pol svetnikov ni prepričal. Ko je dojel, da proračun ne bo sprejet, pa se je tudi sam razjezil in jim zabičal, da vidi, da se ponavlja lanska zgodba. »Dali smo predlog proračuna, bili ste brez pri-
pomb, niste vložili amandmajev, sedaj pa proračuna ne želite potrditi,« je dejal in jim svetoval, naj preberejo poslovnik. »Samo nakladate, da nismo naredili nič! Zadnjič ste osnutek ocenili kot primeren za nadaljnjo obravnavo, danes pa ga ne želite potrditi. Res ne vem več, ali naj jaz začnem štan-cati denar za občino ali kaj, da boste zadovoljni,« je jezno zabrusil župan in posmehljivo dejal, da bi bilo že čudno, če bi bil proračun v andraški občini sprejet tako hitro.
Pred glasovanjem so nato po stari navadi pogreli še nekaj starih zamer, se spraševali, kdo občino preveč stane, kdo samo obljublja in zakaj se v občini ne investira več.
Ker so vztrajali vsak pri svojem, se je v pogovor vključila še predsednica nadzornega odbora Albina Dru-zovič. Tudi sama je Krepšu predlagala, naj predloge svetnikov upošteva, češ da bo to rešitev, da bo proračun sprejet. A župan se ni dal in tako so po predvidevanjih ostali vsak na svojem bregu. Osnutek proračuna, v katerem je predvidenih 2.475.525 evrov prihodkov in 2.555.429 evra odhodkov, so svetniki po izjemno zanimivi debati gladko zavrnili.
Preostanek seje miren
Na dnevnem redu 23. redne seje pa so svetniki imeli še nekaj točk. Zaradi zdravstvenih težav župana, ki je med razpravo o osnutku proračuna uro in pol stal, pa je vodenje seje od druge točke naprej prevzel podžupan
Simon Druzovič. Ker je šlo zgolj za formalnosti, so bile te sprejete brez težav.
Svetniki so tako prisluhnili osnutku Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki sta ga predstavila Alenka Korpar in Stanislav Napast. Oba sta nekaj minut prisostvovala tudi pri prvi točki, razpravi o predlogu proračuna, in z začudenjem
spremljala zanimivo debato, ki sta je najbrž deležna le na redkih sejah.
Na dnevnem redu 23. redne seje občine Sveti Andraž pa je bila še ena formalnost, in sicer predlog o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega in vzgojno-varstvenega zavoda Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci.
Dženana Bečirovič
Ormož • Počitniške delavnice
Na knjižni polici
Pomoč v počitniških dneh
Mladinski center Ormož v vsakih počitnicah organizira delavnice za šolarje, saj marsikdo v počitniških dneh nima dopusta in le s težavo pokrpa varstvo za šoloobvezne otroke, ki so doma. Da so delavnice priljubljene in potrebne, pove obisk, saj jih je v povprečju obiskovalo 12 do 15 otrok, kar je po zagotovilu Tamare Jurkovič, koordinatorice programov, tudi številčno najlepša skupina za delo.
Delavnice so potekale v ponedeljek, sredo in petek med 10. in 13. uro, obiskovali pa so jih tako predšolski otroci kot tudi učenci zadnje triade. Na centru so poskrbeli tudi za malico in napitek, tako da so otroci lahko bolje ustvarjali.
Temo delavnic vedno poskušajo prilagoditi kakšni aktualni temi. V MCO je trenutno najbolj aktualno, da je direktorica Marjana Korotaj povila drugega otroka. Zato so se otroci, s katerimi se je družila v številnih delavnicah skupaj z mentoricama Tama-ro Jurkovič in Natašo Zorec, odločili, da ji v počitniških dneh naredijo darilce ob tem veselem dogodku. Zamislili so si drevo iz vezane plošče, ki so ga lepo prebarvali in okrasili. Gre za drevo Koliko sem zrasel, ki bo opremljeno z merilom, na katerem bo mogoče odčitati in spremljati rast malega nadebudneža. V ta namen so otroci v de-
Foto: Viki Ivanuša
Del počitnikarjevje v sredo likovno ustvarjal, nekateri so se ukvarjali s priljubljenimi perlicami Hama, dovoljeno pa je bilo tudi malo uživanja v brezdelju in druženju.
lavnicah iz lahke oblikovalne mase vlili tudi ptičke in listke, s katerimi bo mogoče označevati pomembne časovne mejnike in centimetre.
Vzporedno pa je potekalo
tudi nepogrešljivo ustvarjanje s perlicami Hama, brez katerih si več ne moremo zamisliti nobenih delavnic in iz katerih pod spretnimi prstki najmlajših nastajajo čudovite
slikice. Mentorici sta otrokom pripravili tudi različne družabne igre, vendar do njih niso prišli, ker so imeli preveč dela ...
Viki Ivanuša
Ptuj • Viktorinov večer z Alešem Arihom
Ali poznamo in varujemo
kulturno dediščino Ptuja?
V petek, 26. februarja, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer v okviru letošnjega kulturnega praznika.
Pod naslovom Ali poznamo in varujemo kulturno dediščino Ptuja? bo spregovoril prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. V glasbenem utrinku bo nastopil mladi saksofonist Tilen Zavec pod mentorstvom prof. Danijela Šegula in ob spremljavi prof. Mateje Škafar na klavirju, vsi iz Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Ptuj je na pragu, ko bo v letu 2012 skupaj s partner-
skimi mesti evropska prestolnica kulture. Vemo, da je Ptuj eno najstarejših mest na Slovenskem, zato ima izjemno kulturno dediščino, ki je srečujemo na vsakem koraku. Arheološka izkopavanja nam pričajo o močnem središču v času rimskega imperija. Iz tistega obdobja je poznan škof Viktorin Ptujski, čigar ime nosi naše društvo.
Podoba današnjega Ptuja je nastala že v 11. stoletju, ko sta bila grad in mesto v
Foto: Črtomir Go:
Aleš Arih zmeraj zelo jasno pove, kaj bi bilo potrebno na Ptuju urediti na področju kulturne dediščine.
posesti salzburške nadškofi-je. Od salzburške nadškofije so znameniti ptujski grad prevzeli gospodje Ptujski, ki so v tristoletnem obdobju bivanja na Ptuju ustanovili dominikanski in minoritski samostan ter zgradili romarsko cerkev na Ptujski Gori. Redovna tradicija postavlja ustanovitev minoritskega samostana v leto 1239. Med letoma 1656 in 1802 so na gradu bivali grofje Leslie. Zadnji lastniki, grofje Herbersteini, so imeli grad med letoma 1873 in 1945, ko je bil nacionaliziran in z bogato opremo priključen ptujskemu muzeju. Danes grad upravlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, katerega direktor je Aleš Arih.
V okviru Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož poteka vrsta prireditev, razstav in za obiskovalce zanimivi ogledi stalnih muzejskih zbirk. Za Ptuj značilno so pripravili stalno postavitev tradicionalnih pustnih mask, ki izvirajo s Ptujskega in Dravskega polja ter zaledja, Haloz in
Slovenskih goric. V zbirki so na ogled orači, rusa, medved, baba nosi deda, halo-ški Jurek, ploharji, kopanja, picek, kura, vile, dornavski cigani, kopjaš, koranti in hudič. Najpriljubljenejši in naj-množičnejši tradicionalni lik je korant ali kurent.
Aleš Arih je poznan po tem, da zelo jasno pove, kaj bi bilo potrebno na Ptuju urediti na področju kulturne dediščine, posebej glede ureditve grajskega hriba, obnove posameznih objektov, zaščite posameznih spomenikov in preprečevanja van-dalizma, ki večkrat onečasti kulturne spomenike. V času vodenja Pokrajinskega muzeja je uresničil že vrsto idej, ki prinašajo pozitivne odzive med obiskovalci muzeja, in prireditev ter ima v mislih vrsto potrebnih projektov za kulturo na Ptuju. Zato bo gotovo zanimiv sogovornik na tokratnem Viktorinovem večeru, na katerega vas lepo vabim.
Peter Pribožič
GREGOR KOČIJ AN
JANKO KERSNIK
Gregor Kocjan Janko Kersnik
Ljubljana. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009
Priznani literarni zgodovinar Gregor Kocijan predstavlja v monografiji ne sa mo popis življenja in dela Janka Kersnika, ki mu lahko razvojno sledimo, temveč vnaša v pisanje mnogo svežine " " " " ~J " z bogatimi življenjskimi drobci in dejstvi, ki predstavijo Kersnika kot pisatelja, politika, predvsem pa človeka.
Kersnik se je na Štefanovo 1895 močno prehladu. Bolezen je začel prepozno zdraviti, zadnje upanje je bilo zdravilišče v Gleichenbergu, tja sta se s soprogo Lojzko odpravila sredi maja 1897. Bilo je prepozno, ponoči 28. julija je umrl. Pokopali so ga 30. julija ob 10. uri na brdskem pokopališču. Nagrobni govor je imel Ivan Tavčar. Pogreba so se udeležile najodličnejše osebnosti iz takratnega kulturnega in političnega življenja z deželnim glavarjem na čelu.
Janko Kersnik se je rodil zakoncema Berti Höffern in Jožefu Kersniku 4. septembra 1852 na Brdu pri Lukovici. Njegovo otroštvo je bilo brezskrbno in polno otroških iger ter starševske ljubezni. Prva tri leta se je šolal doma v gradu, nato so ga starši vpisali v četrti razred normalke. Kot inštruktor je domov prihajal šestošolec Fran Levec. Janko je postal duša skrivnega dijaškega literarnega kluba. Na Janka je s svojo razgledanostjo, narodno zavednostjo in kultiviranostjo vplival oče. V gradu so imeli bogato knjižnico, naročeni so bili na vso slovensko časopisje, a tudi na nemško. Janko je hitro dozoreval in si o vsem ustvaril svoje mnenje. Kot eksternist je opravljal izpite za osmi razred in padel iz latinščine. Po opravljenem izpitu se je odpeljal na Dunaj študirat pravo. Vojaščine zaradi slabovidnosti ni služil. Na Dunaju se je družil z Levcem, Stritarjem, Levstikom, Šukljetom in drugimi. Zelo ga je mučilo domotožje, zato je vsak dan pisal materi in tudi očetu. 1871 se je vpisal na graško univerzo. Po zadnjem izpitu je pričel delati v Ljubljani kot koncipient. Pesmi v graškem obdobju so se morda nanašale na Teklo Koširjevo, hčerko sodnika in graščaka zaloškega gradu pri Moravčah. Že v dunajski, še posebej pa v graški dobi se je seznanil z nemško feljtonistiko, s slovenskimi podlistki je pričel star komaj enaindvajset let. S pisanjem feljtonov pa seje že približal kratki pripovedni prozi, ki jo je najpopolneje upovedoval v 80. letih. Kersnikovi podlistki so bili v svojem času atraktivno in težko pričakovano branje. Leta 1877 je opustil misel na odvetništvo in se odločil za notarstvo. V družbi je bil zelo priljubljen in prenekatero žensko oko se je ustavilo na njem. Prav Jurčič ga je seznanil s 17-letno Lojzko, hčerko Luka Tavčarja, lastnika hotela Evropa. Na silvestrski večer 1875/1876 se je zaljubljenost izpričala in odtlej sta se bolj ali manj videvala, sicer pa si zvesto dopisovala. Ohranilo se je kar 294 Jankovih pisem z odtenki erotične in duhovne razsežnosti, Lojzkina niso znana. Njun zakon je bil uspešen in zgleden. Rodilo se jima je devet otrok, štiriletna hčerkica Berta je umrla. Jurčič je v začetku maja 1881 umrl in Kersnik se je na Levčevo prigovarjanje odločil, da bo nadaljeval Rokovnjače in tako so morali Lutrski ljudje za nekaj časa v ozadje. Četverica s podobnimi pogledi, Josip Jurčič, Janko Kersnik, Fran Levec in Ivan Tavčar, se je odločila z jesenjo 1881 izdajati leposloven in znanstven list Ljubljanski zvon. Kersnik je pisal sproti, za vsako številko lista posebej, kar je delalo uredniku hude preglavice. Levec je večinoma prisluhnil Kersnikovemu mnenju in se nanj zanesel, tudi v stikih z drugimi, kajti Levec je hitro vzkipel. Vse, kar je slovenska muza ustvarila najboljšega, je izhajalo v Ljubljanskem zvonu. V poznejših letih se je Kersnik z dušo in telesom posvetil pisanju, poklicnemu delu in političnemu delovanju. Skladno s svojimi pogledi je zavrnilMahničevepoglede na literarno estetiko. VCiklamnu in Agitatorju je že utrdil teren za »jarogosposki sindrom«. V Ljubljanskem zvonu so od 1882 izhajale kratke pripovedi Ponkrčev oče, Rojenica, V zemljiški knjigi in druge, ki jim je Ivan Prijatelj v Zbranih spisih nadel ime Kmetske slike. V brdski graščini je Janko pisal, opravljal notarsko delo, gospodaril, posegal v politiko kot deželni poslanec, županoval in se posvečal s številni družini. Slovel je kot zelo dober notar, zato so se ljudje iz bližnje in daljne okolice pogosto zatekali k njemu. Opravila v Ljubljani so mu bila pogosto odveč. Posebej zanimivo je, da je bil Kersnik za svojega življenja veliko prevajan, in sicer v nemščino, češčino in srbščino. S povestjo Jara gospoda, Kmetskimi slikami in Agitatorjem se Kersnik uvršča med slovenske klasike, katerih dela so živa in berljiva tudi v današnjem času.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Maribor »težak« dobrih 7, Drava 4 MIO evrov
Stran 12
ZOI -
Vancouver 2010
Jeza Tine Maze
Stran 12
Rokomet
Ptujčankam Burja ni mogla do živega
Strani 13 Namizni tenis Ljubljančani so dobrodošli gostje
Stran 13
Športna šola Juhuhu
Na Treh kraljih Juhi in 200 otrok
Stran 15
Strelstvo
Ptujčani z novo zmago že blizu naslova
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Športnik leta 2009 v MO Ptuj
»
Nikoli ti ne sme biti dovolj
«
Nadaljevanje s strani 1.
Sledila je podelitev priznanj v posameznih kategorijah, novinarji pa so z nekaterimi nagrajenci opravili še kratke intervjuje na odru. Posebni gost prireditve je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek. "Na Ptuju se odlično počutim, še posebej, če je ob meni stari prijatelj Zvonko (Jevšovar, op. a.). V določenih obdobjih leta sem tukaj več kot doma," je za uvod povedal eden najpomembnejših tvorcev ponovnega reprezentančnega vzpona, ki ima v tem trenutku polne roke dela s pripravami za JAR. "Sedaj opravljam tisto delo, ki ga nimam najraje: veliko je administrativnega dela, izpolnjevanja obrazcev ... Ob tem seveda spremljam igralce, čeprav vam v tem trenutku seveda še ne morem izdati imen potnikov za SP. Veseli pa me,
da nekateri spet dosegajo gole v svojih klubih." Brez vprašanj o SP in žrebu za EP seveda ni šlo. "Slovenija ne more razmišljati na ta način, da kakorkoli podcenjuje ZDA in Alžirijo. Mi moramo biti v tistem trenutku maksimalno pripravljeni, motivacije pa nam tako ali tako ne bo manjkalo. Tudi o žrebu za EP lahko povem enako: Italija in Srbija sta sicer premagljivi ekipi, a le s pravim pristopom in izredno borbenostjo. Še vedno tudi verjamem v to, da nas lahko v Beogradu podpira 10 tisoč navijačev. Letalske povezave so dobre, čevapčiče imamo Slovenci tudi radi; ni bojazni," je v šaljivem tonu zaključil Kek.
Posebno presenečenje je med prireditvijo doživela strelka Majda Raušl, ki je bila po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala
Foto: Črtomir Goznik
Priznanje za življenjsko delo je več kot zasluženo romalo v roke Reneja Glavnika.
sportne-novice.com izbrana za najpopularnejšo športnico Spodnjega Podravja. "Tega nikakor nisem pričakovala, to je res popolno presenečenje. Slišala sem, da so nekateri zame glasovali v oddajah Radia Ptuj, vendar da bom zmagala ...?!? Sem pa seveda priznanja izredno vesela, tudi zaradi tega, ker strelstvo sicer ni med najpopularnejšimi športi," je povedal Majda. V moški konkurenci je pričakovano slavil Dejan Zavec (prireditve se ni mogel udeležiti zaradi bolečin v hrbtu), vendar so mu konkurenti do zadnjega "dihali za ovratnik".
Športnica leta je tretjič zapored postala atletinja Nina Kolarič. "Vedno znova je lepo biti na vrhu, zame je to dodaten motiv za delo. Prizadevala si bom, da uspeh ponovim tudi naslednje leto, vendar moram najprej dokončno pozdraviti zares neprijetno poškodbo gležnja. Sedaj je glavni cilj s posebnimi vajami okrepiti nekatere mišice v gležnju in se pripraviti za poletno sezono na prostem," je povedala prepoznavna rdečelaska.
V moški konkurenci je bil za naj športnika MO Ptuj prvič izbran Dejan Zavec. Z izvirnim komentiranjem dogodkov ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka je zablestel Tadej Toš. "Mi vsi smo bili Dejan Zavec, čeprav je res, da si je le on takrat upal v ring s tistim velikim črncem . Plazme in pivo, celo Unionovo, so bili takrat raz-grabljeni, vsi smo se držali šan-kov in navijali . Ko ga je udaril prvič, mu je malo razj... GPS, ko ga je drugič, mu je šla navigacija, tretjič je bil na tleh. Pristopil je in mu rekel: Kaj sem zaradi teh desetih minut prišel sem? Vstani, jaz sem računal na dvanajst rund. Črnec pa nič ..."
Nadaljevanje na strani 12.
Foto: Črtomir Goznik
Državni prvaki in državni reprezentanti v ekipnih športih so prejeli priznanja.
Najboljši v posameznih kategorijah:
Športnica leta: 1. Nina Ko-larič (atletika), 2. Mina Marko-vič (športno plezanje), 3. Majda Raušl (strelstvo).
Športnik leta: 1. Dejan Za-vec (boks), 2. Danilo Piljak (namizni tenis), 3. Tilen Vidovič (kajak na mirnih vodah).
Ženske ekipe: 1. Rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj, 2. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, 3. Odbojkarski klub Ptuj.
Moške ekipe: 1. Boks klub Ring Ptuj, 2. Namiznoteniški klub Ptuj, 3. Strelski klub Ptuj.
Najuspešnejši trenerji: Boštjan Lampret (KK Perutnina Ptuj), Gorazd Rajher (AK CP Ptuj), Ivan Pučko (BK Ring Ptuj), Silva Razlag (medobčinsko društvo slepih in slabovidnih).
Najboljša srednja šola: Gimnazija Ptuj
Priznanje na področju športa otrok: Vrtec Ptuj
Državni prvaki: člani: Aleksander Kolednik (KBV Ptuj), Jan Klarič (BK Ring); članice: Sabina Kolednik, Adrijana Ko-rez (obe KBV Ptuj); mladinci: Mitja Horvat (AK CP Ptuj), Anej Štrafela (KBV Ptuj); mladinke: Živa Sabo (AK CP Ptuj), Urška Urek (JK Drava Ptuj).
Državni reprezentanti v kolektivnih športnih panogah: Robert Kurež (NŠ Poli Drava Ptuj), Katja Bolcar (ŽRK MT Ptuj).
Zaslužni športni delavci:
Marjana Horvat (ŽOK Ptuj), Marijan Stajnko (ŠD Grajena), Jure Rozman (PK Terme Ptuj), Mojca Gramc (AK CP Ptuj), Dušan Lubaj (KK Maska caffe Ptuj), Vladimir Fridl (PD Ptuj), Milan Stražišar (SK Ptuj), Srečko Čeh (NK Podvinci), Zoltan Mileta (KBV Ptuj), Boštjan Skerbiš (TK Ptuj), Slavko Krajnc (KK Perutnina Ptuj), Mišo Bračko (AMD Ptuj), Vrtec Spominčica.
Priznanje za izjemne dosežke na področju invalidskega športa: Marjan Žalar (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih, kegljanje), Tatjana Majcen (AK CP Ptuj)
Posebno priznanje za vrhunske dosežke na področju športa: Aldo Ino Ilešič
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju športa: Rene Glavnik (Kolesarski klub Perutnina Ptuj).
Posebno priznanje v veteranskem športu: Miroslav Prstec, Dejan Dokl, Branimir Komel, Marko Sluga, Mirko Vindiš, Dušan Koren (vsi AK CP Ptuj).
Foto: Črtomir Goznik
Častni gost prireditve je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek, ki je iz rok župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana in v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj Marijana Lenartiča prejel priložnostno darilo.
Foto: Črtomir Goznik
Med športniki so bili najboljši Tilen Vidovič (3. - priznanje je prevzela mama), Danilo Piljak (2.) in Dejan Zavec (1. - priznanje je prevzel Ivan Pučko).
Foto: Črtomir Goznik
V konkurenci ženskih ekip je slavila ekipa ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (priznanje je prevzel predsednik kluba Miran Senčar), drugi je bil AK CP Ptuj, tretji pa ŽOK Ptuj (priznanje je prevzel predsednik kluba Štefan Vrbnjak).
Foto: Črtomir Goznik
Med moškimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa BK Ring, drugi je bil NTK Ptuj, tretji pa Strelski klub Ptuj.
Nogomet m 1. SNL
Maribor »težak« dobrih 7, Labod Drava 4 milijone evrov
Foto: Črtomir Goznik
Marcos Tavares (Maribor, rumeni dres) in Ogu John (Labod Drava, modri dres) sta igralca z najvišjo tržno vrednostjo v svojih ekipah.
Labod Drava - Interblock, sobota, 27. 2., ob 14.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
ZOI Vancouver 2010
Jeza Tine Maze
Črnjanka Tina Maze je po seriji slovenskih bronastih medalj na zadnjih ZOI in Petrini pred dnevi 'prestopila bregove in si utrla samostojno, srebrno pot'. To je storila na sebi lasten način, z veliko jeze. V prvi vrsti seveda jezna nase, saj je imela pred dnevi v superkombinaciji že priložnost za odličje, a je takrat ni uspela izkoristiti na najboljši možen način. Na koncu je osvojila 5. mesto, ki jo je le še dodatno podžgalo v še večjo borbenost in željo po uspehu.
Tina Maze je posebnica v slovenski smučariji; individual-ka s svojo ekipo, ki jo vodi njen prijatelj Andrea Massi. Nezadovoljna z delom v reprezentanci se je odločila za samostojno pot, kipa je v majhni Sloveniji vse prej kot lahka. Njeni posamični uspehi so tako glavna vaba za vložke sponzorjev, kar je seveda dodaten pritisk na njenih plečih. A Tina breme rezultatov dobro prenaša; včasih se celo zdi, da jih nujno potrebuje za dober rezultat.
In v soboto je v superveleslalomu to potrdila, saj je jezo predhodnega 5. mesta in breme rezultata popolnoma obvladala in odpeljala suvereno vožnjo, ki ji je na koncu prinesla srebrno medaljo! Prehitela je celo veliko Američanko Linsay Vonn, prvo favoritinjo preizkušnje, zaostala pa le za Avstrij-ko Andreo Fischbacher, ki je odpeljala sanjsko vožnjo. Pred TV-zasloni smo zanjo trepetali številni športni navdušenci, znova družinsko stiskali pesti (kot v najboljših časih Bojana Križaja) in dočakali slavje, ki nam ga je pripravila Tina. "To je najlepši dan v mojem življenju, "je rekla po osvojeni medalji, delčka tega veselja pa smo bili deležni tudi mi.
Hvala bogu za olimpijske igre, ki vsaj za nekaj dni samozadostne politike in druge črnokronske teme umaknejo z naslovnic!
Jože Mohorič
Foto: Martin Ozmec
Futsal m 1. SFL
Lovrecic nadaljuje strelski niz, tretja zmaga FC Krona bara
Spomladanski del tekmovanja v 1. SNL je tik pred vrati, prestopi so praktično zaključeni in vrednost ekip in posameznikov na nogometni tržnici se zaradi tega nekaj časa ne bo spreminjala. Po podatkih enega najbolj ažurnih spletnih portalov transfermarkt.de, ki izredno natančno spremlja vse prestope igralcev po vsem svetu, je slovenska prva liga po vrednosti igralcev trenutno na 30. mestu med evropskimi državnimi prvenstvi. Skupna vrednost vseh igralcev 1. SNL naj bi znašala nekaj več kot 56 milijonov evrov.
Med ekipami je na prvem mestu Maribor, katerega igralci so na nogometnem tržišču vredni 7,4 milijona evrov, sledita pa jim Olimpija in Koper, oba približno pri številki 6,8 MIO €. Najvišjo vrednost pri mariborski ekipi dosega napadalec Marcos Tavares (1 MIO €), ki s tem zaseda 2. mesto med vsemi igralci 1. SNL. Prvo mesto kljub poškodbi pripada goriškemu napadalcu Etienu Velikonji, ki ga ocenjujejo na 1,2 MIO €. Da so dobri napadalci res najbolj cenjeno nogometno blago, potrjuje podatek, da tudi tretje mesto zaseda takšen igralec - to je novinec v dresu Olimpi-je, Črnogorec Milan Purovič (1
Nadaljevanje s strani 11.
"Vsak takšen naslov je poseben, še posebej sem vesel novega v moji zbirki. Je dokaz resnega dela in prizadevanj ter seveda posledično dobrih rezultatov. Tudi naslov najpopularnejšega mi veliko pome-
MIO €). Sledi dosedanji kape-tan slovenske reprezentance U-21 Rene Mihelič (800 tisoč), ki je s portugalskim Nacionalom že sklenil pogodbo o prestopu po koncu tega prvenstva. Na petem mestu najdemo v tem prestopnem roku največkrat omenjenega igralca, 17-letnega vratarja Olimpije Jana Oblaka. S
ni, obenem pa sem vesel množičnosti glasovanja. Športniki v različnih športih kvalitetno in trdo delajo, zaslužijo si pozornost. Tudi v bodoče si želim podobnega glasovanja," je povedal Dejan, ki ima v zadnjih dneh precej težav z bolečinami
slednjim so vzpostavili kontakte številni menedžerji velikih evropskih klubov, tudi Liverpo-ola in Benfice, a doslej še ni prišlo do realizacije prestopa. Jan bo zagotovo znova na tarči v poletnem prestopnem roku, ko si Olimpija od njegove prodaje obeta zajeten kupček denarja.
Izmed nekdanjih ptujskih znancev je na prvem mestu še vedno Rok Kronaveter (Rudar Velenje), katerega prestop bi lahko znašal 550 tisoč €, sledijo pa da Silva (Olimpija, 450 tisoč), Mario Lucas Horvat (Interblock) in Marko Drevenšek (Domžale, 400 tisoč). Na podobni vrednosti (450 tisoč) je najvišje ocenjeni igralec Laboda Drave Ogu John. Vrednost vseh igralcev ptujskega prvoligaša je približno 4,3 MIO €. Ogu Johnu sledijo Ekpoki (400 tisoč), Doris Kelenc (350 tisoč), Sead Zilič in Zoran Pavlovič (300 ti-
v hrbtu. "Treniram toliko, kolikor mi bolečine še dopuščajo, po treningu pa takoj zdravimo bolečine."
Rene Glavnik je letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo. "Vse živo sem že počel v svojem življenju, skoraj ni špor-
soč) ter Gorazd Zajc in Matjaž Lunder (250 tisoč).
Število vseh tujcev v slovenski 1. ligi je 47, kar znaša približno 17 % vseh igralcev (v Angliji npr. 67 %, v Nemčiji 48 %, v Avstriji 29 %, na Hrvaškem 18 %).
Kaj bodo te ocene dejansko pomenile v spomladanskem delu prvenstva, bo seveda zanimivo spremljati v živo. Za sam slovenski nogomet bi bilo seveda dobro, da bi se te vrednosti nenehno dvigovale, saj bi to pomenilo, da znamo tudi v Sloveniji dobro delati z obetavnimi nogometaši. A realnost je pogosto drugačna in tisti "pravi" prestopi so vendarle precej bolj skromni. Bo obetavnemu mlademu rodu (Rok Roj, Josip Iličič, Jan Oblak, Etien Veliko-nja . ..) uspelo krivuljo obrniti navzgor?
JM
ta, ki se ga ne bi lotil. Vedno sem rad v družbi športnikov, vedno sem tudi stremel k višjim ciljem. Nikoli se nisem zadovoljil s tem, kar sem dosegel, ampak sem poskušal rezultat še izboljšati. Tudi s kolesarstvom je tako: imam željo, da na Ptuju še enkrat naredimo močno ekipo, kakršno smo imeli pred leti, in se znova zavihtimo proti vrhu," je povedal čil 70-letnik, ki je lani prejel tudi Bloudkovo plaketo.
Jože Mohorič
REZULTATI 15. KROGA: Sevnica
-	FC Krona bar Ptuj 0:3 (0:2), Izola
-	Gorica 6:7 (4:4), Dobovec - Litija 2:2 (0:1), Puntar Casino Safir
-	Tomi Press Bronx 9:2 (5:0). V tem krogu je bila prosta ekipa Oplast Kobarid.
1.	LITIJA	14 12 2 0 76:28 38
2.	GORICA 15 10 3 2 63:36 33
3.	PUNTAR SAFIR 14 10 0 4 65:38 30
4.	O. KOBARID 14 9 1 4 71:41 28
5.	DOBOVEC 14 8 2 4 53:42 26
6.	IZOLA 15 6 1 8 48:67 19
7.	KRONA B. PTUJ 15 3 2 10 31:56 11
8.	SEVNICA 14 2 1 11 33:66 7
9.	TOMI PRESS 14 2 1 11 35:70 7
10.	PEKARNA DUH 9 0 1 8 21:52 1
Sevnica - FC Krona bar Ptuj 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Lovrenčič (1), 0:2 Emeršič (18), 0:3 Lovrenčič (22)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, Lovrenčič, Belšak, Gajser, Dončec, Ilešič, Emeršič, S. Kupčič, B. Kupčič, Bratu-šek, Divjak. Trener: Mitja Jontez.
Gostovanje ptujskih futsaler-jev v Sevnici je bilo uspešno, saj so uspeli doseči tretjo zmago v prvenstvu. Začeli so odlično in že v 1. minuti povedli z zadetkom Viljema Lovrenčiča, ki je v zadnjem obdobju v odlični strelski formi. Premoč so dve minuti pred koncem prvega polčasa »kronali« z zadetkom Iana Emeršiča. Prednost pred nadaljevanjem je bila precejšnja, vendar so v futsalu možni hitri preobrati. Tokrat so varovanci trenerja Mitja Jonteza obdržali vse niti igre v svojih nogah ter z drugim zadetkom Viljema Lovrenčiča storili še korak k zmagi. Tri točke so tako odpotovale na Ptuj, kar je dobra popotnica pred nadaljevanjem prvenstva. Do konca so še trije krogi, od tega pa Ptujča-ni še enkrat »počivajo« zaradi izstopa ekipe Pekarna Duh iz Celja.
Danilo Klajnšek
* t
v ©
ca» w
O
10 Tujci:
NK Maribor
NK Olimpija Ljubljana
FC Luka Koper
ND HIT Gorica
NK Rudar Velenje
NK Nafta Lendava
NK CM Celje
NK Interblock Ljubljana
NK Domžale
Labod Drava Ptuj 47 (17,7 <Vo)
23	23.2	7.425.000 C	322.326 C
23 25	G.850-000 C	297.826 €
27	25.6	6.750.000 C	250.000 C
27	24.6	6.225.000 C	230.556 C
26 26	5.975.000 C	229.608 C
29	26.1	5.225,000 C	ISO. 172 C
23	24.4	4.700.000 C	204.343 C
29	20.3	4.600.000 C	»58,62» C
29	23.2	4.575.000 C	157.759 C
29 24	4.355.000 C	150.172 C
Skupaj: 56.6850.000 C	213.387 C
Legenda: 1. kolona: št. igralcev; 2. kolona: povprečna starost igralcev; 3. kolona: vrednost vseh igralcev ekipe skupaj; 4. kolona: povprečna vrednost igralcev.
Športnik leta 2009 v MO Ptuj
»
Nikoli ti ne sme biti dovolj«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Druga v vrsti
Moškanjci Gorišnica - Grča Kočevje 34:21 (18:8)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Pre-jac, Mesarec 9(2), Zorli 3, Bedič 6, Balas, Lozinšek 1, Golob 3, Cvetko (18 obramb), Lukaček, Vincek 1, Ko-rez 1, Horvat 2, Dimec, T. Valenko, Bračič 6, Arnuš. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 2(4), Grča Kočevje 2(5)
IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 10, Grča Kočevje 8 minut
Po zmagi v preteklem krogu, ko so rokometaši Moškanjcev-Gorišnice slavili na gostovanju pri ekipi Alples Železniki, smo zapisali, da so se vrnili med »žive«. Z novo zmago so v soboto to trditev ponovno potrdili. Gostili so rokometaše iz Kočevja, ki so sedaj na prvenstveni
razpredelnici 1. B-lige na »dokaj varnem« devetem mestu, s štirimi točkami prednosti pred Gorišničani. Radečani, njihovi neposredni tekmeci v borbi za obstanek, so doma osvojili samo točko, Izolčani pa so izgubili. Tako se je zaostanek Go-rišničanov zmanjšal na samo točko za Istrabenz plini Izola in dve točki za ekipo Radeče MIK Celje.
Proti Kočevcem so domači rokometaši z dobro igro kaj hitro zlomili odpor tekmecev in že v prvem polčasu so si rokometaši Moškanjcev-Goriš-nice priigrali prednost desetih zadetkov. Drugi del srečanja je bil nekoliko bolj izenačen, domačini pa so do konca srečanja prednost zvišali na trinajst zadetkov.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Robi Mesarec je Kočevcem nasul 9 zadetkov.
1. A SRL (m)						1. B SRL (m)				
REZULTATI 20.	KROGA:		Krško			REZULTATI 14. KROGA: Moškanj-				
- Celje Pivovarna Laško 36:44 (19						ci Gorišnica - Grča Kočevje 34:21,				
:22), Merkur - Trimo Trebnje 37:36						Radeče MIK Celje	- Alples Zelez-			
(19:17), Klima Petek Maribor -				Rib-		niki 22:22, Krka -	Celje Pivovarna			
nica Riko hiše 32:28 (18:13).						Laško B 32:23, Ajdovščina			-	Sviš
Slovan - Slovenj Gradec (23. 2.),						Pekarna Grosuplje 37:26, Grosuplje				
Gorenje - Clmos Koper (10. 3				). V		- Istrabenz plini Izola 29:24, Sevnica				
tem krogu je bil	prost Jeruzalem					- Šmartno 99 25:23.				
Ormož.						1. KRKA 14	14	0	0	28
1. CELJE PIVO. LAŠKO 18	16	2	0	34		2. ŠMARTNO 99 14	12	0	2	24
2. CIMOS KOPER 17	14	0	3	28		3. SVIŠ P. GROSUPLJE 14	8	1	5	17
3. GORENJE 17	12	2	3	26		4. AJDOVŠČINE 14	6	3	5	15
4. TRIMO TREBNJE 19	10	1	8	21		5. CELJE P. LAŠKO B 14	7	1	6	15
5.SLOVAN 17	8	2	7	18		6. SEVNICA 14	7	0	7	14
6. JERUZALEM ORMOŽ18	7	3	8	17		7. GROSUPLJE 14	5	4	5	14
7. MERKUR 18	5	5	8	15		8. ALPLES ŽELEZNIKI 14	4	2	8	10
8. KLIMA PETEK MB 18	6	2	10	14		9. GRČA KOČEVJE 14	4	2	8	10
9. RIBNICA RIKO HIŠE 19	4	1	14	9		10. RADEČE CELJE 14	3	2	9	8
10. SLOVENJ GRADEC 16	2	2	12	6		11. ISTRABENZ IZOLA 14	3	1	10	7
11. KRŠKO 17	3	0	14	6		12. GORIŠNICA 14	3	0	11	6
Rokoborba • Na DP pet najvišjih naslovov za Ljutomerčane
Na državnem rokoborskem prvenstvu dečkov in mladincev v Polj-čanah so tekmovalci iz Ljutomera osvojili kar pet najvišjih naslovov. Ker nova pravila dovoljujejo sodelovanje mlajšim tekmovalcem v nižjih kategorijah, sta dva ljutomerska rokoborca nastopila v obeh starostnih kategorijah. Najuspešnejši je bil Tomaž Kodela z dvema naslovoma državnega prvaka.
Rezultati - dečki: 1. Tomaž Kodela (-53 kg), 1. Miha Štampar (-59 kg), 1. Luka Štampar (-66 kg), 2. Jan Nagy (-59 kg), 3. Denis Horvat (-29 kg), 3. Marko Halas (-35 kg); mladinci: 1. Tomaž Kodela (-50 kg), 1. Ladislav Horvat (-96 kg), 3. Luka Štampar (-60 kg).
Kasaštvo
Na kasaških dirkah v Trstu je znova odlično nastopil italijanski konj Fezzano, ki je v lasti Zvonka Osterca (KK Slov. gorice, Lenart). Na 1660 metrov dolgi progi je s časom 1:20,8 zasedel tretje mesto, tokrat pa ga je ob odsotnosti Italijana Augusta Borggetija vozil Srb Goran Zolnaj.
Niko Šoštarič
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Ptujčankam Burja ni mogla do živega
Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije 36:31 (22:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 8 (1), Majcen, Korotaj, Prapotnik 6, Ciora 6 (2), Močnik, Strmšek 4, Ozmec, Bolcar 2, Bru-men 2, Sivka 8, Belec, Tumpej. Trener: Nikola Bistrovič.
BURJA ŠKOFIJE: Novakovič, Barič 5, Bajič, Rajčevič, Grižančič 2, Koc-jančič 4, Hozjan, Gatarič 9, Pavletič 1, Jakomin 3, Ferfolja 7, Čanadi. Trener: Peter Mičovič.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 3 (4), Burja Škofije 0 (3)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 10, Burja Škofije 6 minut
Na Ptuju so domače roko-metašice nestrpno pričakovale srečanje z Burjo Škofije. Srečanje je bilo velikega pomena za uvrstitev na šesto mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Ptujčanke so imele dve točki prednosti pred tekmicami in odigrano srečanje manj, kar sta bila njihova močna aduta, ki sta vlivala optimizem. Sam začetek srečanja pa ni stekel
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na sliki Nastasija Erhatič, št. 13) so v soboto že vknjižile odločilno zmago za uvrstitev med prvih šest ekip.
1. A SRL (ž)
Dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva v 1. A-ligi smo dobili še dokončni odgovor na vprašanje, katera bo šesta ekipa, ki se bo merila v Ligi za prvaka. To mesto so si zagotovile rokometašice iz Ptuja. Štiri ekipe za njimi se bodo merile v t. i. "ligi za obstanek", vendar so si s predčasnim izstopom Kočevk in Bre-žičank prihranile skrbi o obstanku.
REZULTATI 20. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Burja Škofije 36:31 (22:17), Izola - Celeia Žalec 28:42 (14:21), Krka - Olimpija 21:30 (6:13), Piran vrtovi Istre - Brežice 10:0 b. b.,
po njihovih željah, saj so preveč grešile, predvsem s po-
Zagorje GEN I - Evro Casino Kočevje 10:0 b. b. Zaostalo srečanje Krim Mercator - Izola 52:18 (32:9).
1.	KRIM MERCATOR 20 20	0 0	40
2.	OLIMPIJA 20 17	1 2	35
3.	ZAGORJE GEN -I 20 17	0 3	34
4.	CELEIA ŽALEC 20 15	1 4	31
5.	KRKA 21 11	0 10	22
6.	MER. TENZOR PTUJ 20 10	1 9	21
7.	BURJA ŠKOFIJE 21 8	1 12	17
8.	CELJSKE MESNINE 20 6	2	12	14
9.	PIRAN VRT. ISTRE 20 6	1 13	13
10.	IZOLA	20 5 1 14 11
11.	EVRO KOČEVJE 20 1 0 19 -2
12.	BREŽICE 20 0 0 20 -7
dajami v hiter protinapad. To so gostje s pridom izkoriščale in vse do 12. minute je bil rezultat izenačen (6:6). Polagoma pa je razlika v kvaliteti le prišla do izraza in domače rokometašice so na izteku petnajste minute vodile 10:8. Ob nekaj odličnih obrambah Križančeve so sledili hitri nasprotni napadi in prednost je do odmora zrastla na pet zadetkov.
Z dobro igro v obrambi so tudi v začetku drugega polčasa spravljale v obup gostje. Najprej je dobro branila Križan-čeva, nato pa je za nameček še Belčeva ubranila nekaj strelov
s črte in vse tri sedemmetrov-ke. Preko hitrih nasprotnih napadov je prednost Ptujčank narasla na devet zadetkov (29:20). Domači strateg Nikola Bistrovič je nato opravil številne menjave; priložnost so dobile vse mlade igralke, ki pa v zaključku akcij niso imele sreče. Gostje iz Škofij so nekoliko omilile visoko vodstvo domačink, ki so povsem zasluženo slavile zmago in tudi teoretično uvrstitev v ligo za prvaka pred zadnjima srečanjema s Celjskimi mesninami in novomeško Krko.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
Ljubljančani so dobrodošli gostje
1. SNTL (m)
Štirinajsti krog v prvi slovenski moški in ženski na-miznoteniški ligi je prinesel zmagoslavje obeh ptujskih ekip. Fantje so gostili ljubljansko Olimpijo in točke vknjižili praktično že pred tekmo, saj so v tem trenutku veliko močnejša, kvalitetnejša ekipa. Sam potek dvoboja je to tezo samo potrdil.
V ženskem dvoboju med Ptujem in Ljubljano je bilo
nekoliko bolj razburljivo, saj so imele gostje v svojih vrstah razpoloženo reprezentantko Lužarjevo, ki je ugnala vse tri domače igralke. Na srečo domačink ostali igralki iz Ljubljane nista dosegli nobene zmage (Malokujeva je bila dvakrat blizu) in tako so točke le ostale doma. Igralke Ptuja tako še vedno ostajajo na odličnem četrtem mestu prvenstvene razpredelnice.
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj
-	Petrol Olimpija 5:1, Tempo Velenje - Finea Maribor 0:5, Melamin Kočevje - Kema Puconci 0:5, Edigs Mengeš - Krka 3:5. Srečanje Sobota
-	Ilirija je bilo odigrano sinoči.
1.	FINEA MARIBOR	14	14	0	28
2.	KEMA PUCONCI	14	13	1	26
3.	KRKA	14	11 3	22
4.	SOBOTA	13	8 5	16
5.	TEMPO VELENJE	14	6 8	12
6.	PTUJ
7.	I LIRIJA
8.	EDIGS MENGEŠ
9.	PETROL OLIMPIJA
10.	MELAMIN KOČEVJE
6	8	12
5	8	10
4	10	8
1	13	2
1	13	2
PTUJ - PETROL OLIMPIJA 5:1
Ovčar - Šflllgoj 3:0, Pavič - Flajs 3:0, Piljak - Boldin 3:2, Pavič - Šflllgoj 3:1, Ovčar - Boldin 2:3, Piljak - Flajs 3:0.
1. SNTL (ž)
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Terbuc (NTK Ptuj)
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj -Ljubljana 5:3, Arrigoni Izola - Logatec 5:1, Šenčur - Kajuh Slovan 2:5. Srečanji Interdiskont - Muta in Iskra Avtoelektrika - Ilirija sta preloženi na kasnejši termin.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 13 13 0 26
2.	ARRIGONI IZOLA 14 13 1 26
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA 13 10 3 20
4.	PTUJ	14 8 6 14
5.	MUTA	13 6 7 12
6.	I LIRIJA	13 5 8 10
7.	LOGATEC	14 5 9 10
8.	LJUBLJANA	14 4 10 8
9.	KAJUH SLOVAN 14 4 10 8
10.	ŠENČUR	14 0 14 0
PTUJ - LJUBLJANA 5:3
Terbuc - Maloku 3:2, Rojko - Založnik 3:1, Zera - Lužar 0:3, Rojko - Maloku 3:2, Terbuc - Lužar 0:3, Zera - Založnik 3:0, Rojko - Lužar 1:3, Zera - Maloku 3:0.
Danilo Klajnšek
4
Strelstvo • 5. turnir 2. DL pištola-puška
Ptujčani z novo zmago že blizu naslovu
V	petem krogu 2. DL v streljanju s standardno zračno puško in pištolo severne in SV skupine, ki je potekal na pustno soboto v organizaciji SD Juršinci, je med strelci posamezniki s pištolo svojo nasploh prvo zmago v razmeroma kratki, pet let trajajoči strelski karieri dosegel Ptujčan Uroš Pešakovic, ki mu že v drugi sezoni po prestopu v člansko kategorijo uspevajo odlični rezultati. Tokrat je najmlajši in najboljši Ptujčan tekmo v svojo korist odločil predvsem na račun odličnega zaključka, kjer je z močnima serijama 94 in 96 krogov dotolkel konkurenco in na koncu veličastno slavil s 370 krogi. Zelo dobro drugo mesto je s 367 krogi osvojil še drugi Ptujčan Robert Šimen-ko, ki je tretjeuvrščenega domačega strelca Roka Pučka premagal šele po zadnji seriji s 93:92. Vodilni v skupnem seštevku posameznikov, Mi-klavžčan Alojz Trstenjak, je z majhnim zaostankom in 366 krogi osvojil četrto mesto ter ostaja pred zaključkom lige (na Ptuju, 27. marca) še naprej trdno zasidran na 1. mestu z veliko priložnostjo osvojiti naslov posamičnega prvaka 2. lige. Če upoštevamo pravilo odbitka najslabšega rezultata, ostaja na vrhu še vedno Trstenjak s 112 točkami pred branilcem naslova Simeonom Goncem s 102 točkama, 3. Miran Miholič 97, 4. Robert Šimenko 92, 5. Avgust Horvat 87, 6. Rok Puč-ko 86 in 7. Uroš Pešakovic z 82 točkami. V ekipnem seštevku so novo, že tretjo letošnjo zmago dosegli ptujski strelci s 1091 krogi in se tako ubranili naleta miklavške ekipe, ki je s 1086 krogi osvojila drugo mesto ter si pred zaključkom lige na Ptuju zagotovila miren spanec s štirimi točkami prednosti v skupnem seštevku.
V	2. DL s puško so na petem turnirju nastopile zgolj tri ekipe, med njimi pa je bila najboljša ekipa SD I. pohorski bataljon iz Ruš, ki je slavila z letošnjim rekordnim rezultatom 1157 krogov. Drugo mesto so osvojili strelci Impola s 1093 krogi pred Kidričani s 1067 krogi. Med posamezniki je prvič letos strelcem uspelo premagati do tega turnirja nepremagljivo in štirikratno zaporedno zmagovalko Klavdijo Pufič, ki je s
Foto: arhiv SK Ptuj
Ptujčani so se v petem krogu 2. DL s pištolo prepustili pustnemu vzdušju in z lepotnimi dodatki dosegli še tretjo zmago v sezoni. Za ekipo so nastopali: (z leve) posamični zmagovalec Uroš Pešakovic, Robert Šimenko in Simeon Gonc.
387 krogi osvojila 2. mesto, velik podvig pa je uspel mlademu Klemnu Škrinjaru iz Ruš, ki je slavil z letošnjim najboljšim rezultatom 393 krogov. Tretje mesto je s 383 krogi osvojil novinec v ligi Simon Potrč iz Ruš, Kidričevski strelci Uroš Mohorko, Gregor Kmetec in Niko Visočnik pa so s 368, 355 in 344 krogi osvojili 5., 6. in 9. mesto. V skupnem seštevku na vrhu tako še naprej ostaja Klavdija Pufič s 146 točkami pred Tino Weingerl iz Ruš s 113 točkami, na tretje mesto pa se je prebil Kidričan Uroš Mohorko, ki je zbral 100 točk. V ekipnem seštevku so, zaradi neudeležbe in kazni odvzema treh točk, vodstvo prevzeli Ru-šani, ki jim sledijo Mariborčani in Bistričani.
2. DL pištola SV:
Ekipni rezultati 5. turnirja:
1.	SK PTUJ II 1091	46
2.	SD JOŽE KERENČIČ II 1086	42
3.	SD JURŠINCI II 1077	32
4.	SD JEZERO DOBROVNIK 1034	25
Rezultati posameznikov:
1.	Uroš Pešakovic, SK Ptuj II, 370	82 (9.)
2.	Robert Šimenko, SK Ptuj II, 367	92 (6.)
3.	Rok Pučko, SD Juršinci II, 367	105 (5.)
4.	Alojz Trstenjak, JK Miklavž II, 366	130 (1.)
5.	Miran Miholič, JK Miklavž II, 366	117 (3.)
6.	Avgust Horvat, J. Dobrovnik, 362	107 (4.)
7.	Ivan Druzovič, SD Juršinci II, 361	89 (7.)
8.	Grega Novak, SD JK Miklavž II, 354	89 (8.)
9.	Simeon Gonc, SK Ptuj II, 354	119 (2.)
10. Dušan Krajnc, Juršinci II, 349 69 (12.) 11 Leon Nyakaš, J. Dobrovnik, 338 74 (10.) 12. Erik Somi, SD J. Dobrovnik, 334 74 (11.)
2. DL puška S:
Ekipni rezultati 5. turnirja:
1.	SD I. POH. BATALJON II 1157 36
2.	SD IMPOL	1093 30
3.	SD KIDRIČEVO	1067 25
4.	SD ELEKTRO MARIBOR 0 33
5.	SD FLV HOTINJA VAS 0 26
Rezultati posameznikov:
1.	Klemen Škrinjar, SD I.PB Ruše, 393 30 (16.)
2.	Klavdija Pufič, SD Impol, 387 146 (1.)
3.	Simon Potrč, SD I.PB Ruše, 383 24 (19.)
4.	Tina Weingerl, SD I.PB Ruše, 381 113 (2.)
5.	Uroš Mohorko, SD Kidričevo, 368 100 (3.)
6.	Gregor Kmetec, SD Kidričevo, 355 66 (8.)
7.	Luka Kaukler, SD Impol 353 19 (20.)
8.	Teja Sagadin, SD Impol, 353 53 (13.)
9.	Niko Visočnik, SD Kidričevo, 344 28 (18.) V četrtem krogu 2. DL puška SV skupine je še četrtič zapored slavila druga ekipa SD Kovinar iz Ormoža s 1148 krogi, ki se je na vrhu uspela obdržati z doslej najmanjšo prednostjo šest krogov pred najbližjimi zasledovalci, strelci Kolomana Flisarja iz Tišine, ki so s 1142 krogi postavili svoj ekipni rekord letošnje sezone. Med posamezniki je izjemen dosežek uspel najmlajšemu iz ormoške ekipe Janu Šumaku, ki je zmagal še drugič v sezoni s fantastičnimi 394 krogi! Jan Šumak, ki strelja med kadeti s standardno puško šele drugo sezono, je tako v preteklem
vikendu z dvema posamičnima (drž. liga kadeti in 2. DL) in tremi ekipnimi zmagami (drž. liga kadeti, 1. B DL in 2. DL) postal najuspešnejši strelec minulega vikenda v celotni Sloveniji! S tem dosežkom pa še naprej ostaja vodilni strelec tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ima sedaj pred drugouvrščenim klubskim kolegom Andrejem Staničem velikih 17 točk naskoka. S tem dosežkom je Jan Šumak tako praktično že postal posamični prvak 2. DL. Tako prepričljivim rezultatom se lahko v uredništvu Tednika samo priklonimo in mu v zadnji odločujoči fazi sezone zaželimo še naprej obilo uspešnih treningov in tekmovanj!
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 4. turnirja:
1.	SD KOVINAR ORMOŽ II 1148	40
2.	SD KOLOMAN FLISAR II 1142	26
3.	SD RADGONA 1133	20
4.	SD MESTO LJUTOMER II 1130	23
5.	SD ŠTEFAN KOVAČ II 1124	21
6.	SD JANKO JURKOVIČ II 1112	11
7.	SD ČRENŠOVCI II 1105	10
8.	ŠSK COAL PETIŠOVCI 1097	4
Rezultati posameznikov:
1.	Jan Šumak, Kovinar Ormož, 394 106 (1.)
2.	Samo Zelko, Kol. Flisar Tišina, 387	71 (8.)
3.	Vito Pajič, Kol. Flisar Tišina, 383	76 (5.) 6. Andrej Stanič, Kovinar Ormož, 380	89 (2.) 13. Stiven Vočanec, Kovinar O., 374	72 (7.)
Simeon Gonc
Futsal • 2. SFL, dodatne kvalifikacije
Petelini na Hardeku premalo natančni
Tomaž - Weber 1:4
(0:3)
Strelci: 0:1 Sironič (5), 0:2 Sironič (12), 0:3 Bizjak (20), 1:3 Kamenšek (38), 1:4 Sironič (40).
Tomaž: Vrbanič, Krajnc; Kamenšek, Mlinarič, Goričan, Mar, S. Majcen, Rob, Jurčec, R. Majcen, Ploh l, Janžekovič. Trener: Zvonko Gašparič
Igralec tekme: Matej Sironič (Weber)
Futsalerji Tomaža, drugou-vrščeni iz Vzhoda, so v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v 1. SFL proti čvrsti ekipi Webra, tretjeuvrščeni iz Zahoda, morali priznati premoč Škofjeločanom. Končen rezultat 1:4 ne kaže dejanskega razmerja moči na parketu,
saj so igralci Tomaža pokazali veliko več, kot so na koncu iztržili. V golu Webra je blestel vratar Damir Smiljanič, ki je branil mogoče in tudi nemogoče strele igralcev Tomaža. Junak tekme je bil Ločan Matej Sironič, ki je dosegel tri zadetke. Še posebej lep je bil njegov tretji v 40. minuti, ko je z odličnim preigrava-njem nanizal praktično celo ekipo Tomaža in nato s črte poslal žogo v prazno mrežo. Odločitev o zmagovalcu je padla v zaključku 1. polčasa; igralci Tomaž so pred golom Webra nizali priložnost za priložnostjo, vendar so bili v zaključkih akcij nenatančni ali pa je odlično posredoval
vratar Smiljanič. V obdobju največje ofenzive pa so gostje iz protinapada izkoristili napako domače obrambne vrste in Boštjan Bizjak je zadel za vodstvo s 3:0. Tudi v zadnjih dveh minutah tekme bi se gostitelji še enkrat lahko vrnili v tekmo, ampak je vse njihove
upe pokopal vratar Ločanov. Druga tekma je na sporedu v nedeljo, 28. februarja, v Škofji Loki. Glede na videno na Har-deku ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi se morebitna tretja tekma igrala v sredo, 3. marca, spet v Ormožu.
Uroš Krstič
Zvonko Gašparič (trener Tomaža): »Čestitam Webru za zasluženo zmago in še posebej za njihov pristop v igri. Mislim, da so si gostje bolj želeli zmage kot mi in to je po mojem odločilo zmagovalca prve tekme. Sicer končen rezultat ni pravi pokazatelj dogajanj na igrišču. Puške še nismo vrgli v koruzo in verjamem, da smo sposobni serijo vrniti v Ormož.«
Matej Sironič (kapetan Webera): »Imeli smo precej sreče, da smo hitro povedli in potem je bilo vse lažje. Odlično je branil naš vratar Smi-ljanič. Po prikazanem ta četrtfinale še ni odločen. Tudi v Škofji Loki bomo morali zaigrati na vso moč in upamo, da se nam ne bo potrebno ponovno vračati na Hardek.«
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Pari 21. kroga: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (v sredo, 24. 2., ob 18.30 v športni dvorani Center), Piran vrtovi Istre - Zagorje GEN I, Celeia Žalec - Krim Mercator.
Namizni tenis
1. SLOVENSKI MOŠKI LIGI
Pari 15. kroga: Krka - Ptuj (sreda, 24. 2.), Melamin Kočevje - Tempo Velenje, Kema Puconci - Edigs Mengeš, Petrol Olimpija - Sobota, Ilirija - Finea Maribor.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
Pari 15. kroga: Muta - Ptuj (sreda, 24. 2.), Iskra Avtoelektrika - Šenčur, Ilirija - Arrigoni Izola, Logatec - Fužinar Interdiskont, Ljubljana - Kajuh Slovan.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljski tekmi
tinapadov, predvsem preko hitrega Brega, ki je tudi dosegel zadetek za svojo ekipo.
Podvinci -Tehnostroj Veržej 3:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kuzma (28), 0:2 Karnet (56), 1:2 Juršek (71), 2:2 Slodnjak (76), 3:2 Slodnjak (83)
PODVINCI: Vesenjak, Šebela, Petek, Lah, A. Toplak, Benko, Marinič, Modrič, Brumen, Požegar, D. Petrovič. Igrali so še: M. Toplak, R. Petrovič, Juršek, Mori, Slodnjak, Ivančič.
V svojem tretjem pripravljalnem srečanju so se nogometaši Podvin-cev pomerili s tretjeligašem Tehno-strojem iz Veržeja. V dobri, predvsem pa dinamični nogometni tekmi, so na svoj račun prišli gledalci, ki so videli pet zadetkov. Gostje so bili podjetnejši in konkretnejši v prvi uri srečanja, saj so dosegli dva zadetka. Zadnjih trideset minut pa so bili domačini veliko boljši tekmec, dosegli so tri zadetke, zadeli prečnik in zamudili še nekaj priložnosti. Vse to je bilo dovolj za minimalno zmago.
Danilo Klajnšek
LKW Jack Gerečja vas - Starše 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Breg (23), 1:1 D. Hertiš (85)
LKW JACK GEREČJA VAS: Zu-
panič, Petek, Medved, R. Sagadin, Šešo, Miha Lešnik, Gerečnik, Kokot, M. Hertiš, Emeršič, D. Hertiš. Igrala sta še: Marčič in Miha Lešnik. Trener: Franc Žitnik.
STARŠE: Z. Gavrič, Mlinarič, M. Mrajnc, Zajc, Kac, Ciglar, N. Krajnc, Colnarič, Sel, Breg, Grebenar. Igrala sta še: Šerdoner, D. Gavrič. Trener: Anton Sel.
V prijateljskem nogometnem obračunu sta merila moči štajerski ligaš LKW Jack Gerečja vas in član 1. lige MNZ Maribor NK Starše. Nogometaši iz Gerečje vasi, ki so bili »domačin« na igrišču z umetno travo v Kidričevem, so imeli ves čas srečanja pobudo, priigrali so si številne priložnosti, predvsem v drugem polčasu, vendar so bili njihovi napadalci nespretni pred nasprotnikovimi vrati. Gostje iz Starš so se predstavili kot zelo homogena in agresivna ekipa, še posebej pa so bili nevarni iz pro-
Kegljanje
Dravaši zmagali, tekmeci pa tudi ...
Po krajšem odmoru so se v boj za prvenstvene točke znova podala dekleta. Ptujčanke so v dvoboju z Litijankami doživele poraz, s katerim so zamudile priložnost za napredovanje na lestvici; Celjanke so namreč proti Rudarju osvojile samo točko.
Kegljači ptujske Drave so v soboto gostili tekmece iz Lendave in jih visoko premagali. Z novima dvema točkama so obdržali stik z ekipami pred njimi. V zadnjih štirih krogih se bodo potrudili, da se končno premaknejo s predzadnjega mesta. To bi jim lahko uspelo že v tem krogu, vendar je Lokomotiva nepričakovano premagala vodečo Piramido.
2. SKL vzhod (ž)
REZULTATI 10. KROGA: Litija
-	Drava Deta Center 6:2, Komcel
-	Nafta 6:2, Šoštanj II - Fužinar 0:8, Rudar - Lanteks III 4:4.
1.	FUŽINAR	10	8	1 1	17
2.	LANTEKS III	10	7	1 2	15
3.	DRAVA DETA C.	10	7	0 3	14
4.	LITIJA	10	6	1 3	13
5.	NAFTA	10	4	0 6	8
6.	RUDAR -2	10	4	1 5	7
7.	KOMCEL
8.	ŠOŠTANJ II
10 2 0 8 10 0 0 10
LITIJA - DRAVA DETA CENTER 6:2 (3226 - 3116)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 530, Krušič 530, Plajnšek 239, Bombek 526, Kramberger 513, Kolar 546
3. SKL vzhod (m)
REZULTATI 14. KROGA: Drava Deta Center - Nafta 7:1, Prepolje
-	Gašper Korotan II 7:1, Žalec Petrol
-	Ruše 4:4, Lokomotiva Dixi - Piramida 5:3, Rudar II - Radenska II 6:2.
1. PIRAMIDA
14 10 1 3 21
2. RUŠE	14	9	2	3	20
3. PREPOLJE	14	8	0	6	16
4. ŽALEC PETROL	14	7	1	6	15
5. RADENSKA II	14	7	0	7	14
6. GAŠPER KOROTAN II14		6	0	8	12
7. LOKOMOTIVA DIXI	14	6	0	8	12
8. NAFTA	14	6	0	8	12
9. DRAVA DETA CEN.	14	5	0	9	10
10. RUDAR II	14	4	0	10	8
DRAVA DETA CENTER -NAFTA 7:1 (3224 - 3092)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 545, Sušanj 543, Žnidarič 539, Premzl 549, Kozoderc 521, Čeh 527.
Danilo Klajnšek
Košarka • PARKL
Presenečenje Cirkovc
1. LIGA
Za veliko presenečenje v tem krogu so poskrbeli košarkarji iz Cirkovc, ki so prepričljivo ugnali ekipo vodečega Ptuja. Slednji so s porazom zdrsnili na tretje mesto, a imajo Ptujčani tekmo manj. Tesno je bilo na srečanju med Kidričevim in ekipo Good Guys. Domačini so bili na koncu dovolj zbrani in so svoje tekmece odpravili s tremi koši prednosti.
V drugi ligi je vodeče moštvo Starše 2 slavilo minimalno zmago. Blizu prve zmage pa so bili tudi košarkarji Ptujske Gore, ki so doma tesno izgubili proti veteranom s Pragerskega.
REZULTATI 10. KROGA: ŠD Kidričevo - Good Guys 76:73 (14:20, 15:10, 23:12, 24:31), KK Pragersko
-	KK Rače 77:54 (26:10, 23:15, 10:17, 18:12), KK Ptuj - TED ŠD Cir-kovce 60:80 (21:17, 19:25, 12:13, 8:25). Srečanje Špajza ŠD Majšperk
-	KK Starše je prestavljeno.
1. KK PRAGERSKO	10	7	3	17
2. ŠD KIDRIČEVO	10	7	3	17
3. KK PTUJ	9	7	2	16
4. GOOD GUYS	10	5	5	15
5. KK STARŠE	9	4	5	13
6. ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK	8	4	4	12
7. TED ŠD CIRKOVCE	8	3	5	11
8. KK STARŠE	10	0	10	10
2. LIGA
REZULTATI 9. KROGA: ŠD Ptujska Gora - Pragersko veterani 48:54 (6:10, 8:15, 19:11, 15:18), KMO Dornava - ŠD Nova vas MB 99:69 (23:17, 18:19, 27:18, 31:14), KK Starše 2 - Elektro Lineal MB 80:79 (36:42).
1.	KK STARŠE 2	9 8 1 17
2.	PRAGERSKO VETERANI 9 7 2 16
3.	ELEKTRO LINEAL MARIBOR9 6 3 15
4.	KMO DORNAVA	9 4 5 13
5.	ŠD NOVA VAS MARIBOR 9 2 7 11
6.	ŠD PTUJSKA GORA 9 0 9 0
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Rokomet
V. Nedelja v polfinalu
Osnovna šola Velika Nedelja je bila organizator četrtfinalnega rokometnega turnirja za osnovne šole, kjer so poleg domače šole nastopile še OŠ Slovenj Gradec, OŠ Odranci in OŠ Starše. Pravico nastopa so imeli letniki 1995 in mlajši. Ekipe so se med sabo pomerile po ligaškem sistemu tekmovanja, vsak z vsakim.
Zmagovalci turnirja so postali varovanci trenerja Stanka Bezjaka, rokometaši Velike Nedelje, ki so se skupaj z drugouvrščeno ekipo iz Slovenj Gradca uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Pred turnirjem je bil izveden še protokol poštene igre, v katerem so tekmovalci, sodniki in trenerji zaprisegli, da bodo na tekmovanju delovali v duhu poštene igre. Pravico na turnirju so delili sodniki Samo Vajda, Luka Zorli in Marko Meško.
Za najboljšega vratarja je komisija izbrala Kevina Preaca (OŠ Velika Nedelja), za igralca Mateja Dujmoviča (I. OŠ Slovenj Gradec), naj strelec je postal Benjamin Kavaš (OŠ Odranci). Za OŠ Velika Nedelja so nastopali: Matic Marin, Matic Bokša, Filip Bom-bek, Jure Hržič, Žiga Kumer, Kristjan Šoštarič, Tadej Meško, Matej Mora-vec, Kevin Slavinec, David Hržič, Gregor Hojžar, Kevin Preac, Uroš Šerod, Leon Petek in trener Stanko Bezjak.
Rezultati rokometašev OŠ Velika Nedelja: OŠ Velika Nedelja - OŠ Odranci 13:14, OŠ Velika Nedelja - I. OŠ Slovenj Gradec 18:13, OŠ Velika Nedelja - OŠ Starše 22:7.
Končni vrstni red: 1. OŠ Velika Nedelja, 2. I. OŠ Slovenj Gradec, 3. OŠ Odranci, 4. OŠ Starše.
UK
Rokometna ekipa OŠ Velika Nedelja
Šahovski kotiček
Ptujski šah v februarju
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je nadaljevalo ciklus mesečnih turnirjev v hitropoteznem in pospešenem šahu za društveno prvenstvo za leto 2010.
Na turnirju v hitropoteznem šahu (po pet minut za igralca) je sodelovalo šestnajst igralcev, ki so odigrali 15 krogov po Bergerjevem sistemu. Prvo mesto je osvojil Viktor Napast pred Zlatkom Žerakom in Silvom Zajcem.
Rezultati: Viktor Napast 13,5 točke, Zlatko Žerak 12 točk, Silvo Zajc 10,5 točke, Jožef Kopše 9 točk, Zlatko Roškar, Janko Bohak in Miloš Ličina 8,5 točke, Martin Majcenovič in Anton Butolen 8 točk, Branko Orešek 6,5 točke, Ivan Krajnc 6 točk itd.
Na društvenem turnirju v pospešenem šahu (po petnajst minut za igralca) je sodelovalo sedemnajst igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu. Nekoliko presenetljivo, vendar popolnoma zasluženo je prvo mesto osvoji Ciril Kužner, ki je bil na tekmovanju v veliki formi, saj ni izgubil niti ene partije.
Doseženi so bili naslednji rezultati: Ciril Kužner 6 točk, Jožef Kopše 5 točk, Franjo Lazar, Martin Majcenovič, Zlatko Žerak in Viktor Napast po 4,5 točke, Ivan Krajnc in Martin Skledar po 4 točke, Janko Bohak, Branko Orešek, Aleksander Podkrižnik in Milan Fijan po 3,5 točke itd.
Janko Bohak
Športna šola Juhuhu
Na Treh kraljih Juhi in 200 otrok
V zimskim počitnicah je Športna šola Juhuhu organizirala tradicionalni štiridnevni smučarski tečaj (od 15. do 18. 2.), ki so ga tretje leto zapored izvedli na Treh kraljih. Smučanja se je znova udeležilo veliko otrok iz Ptuja, Maribora, Ormoža in Slovenske Bistrice, skupaj natančno 202. Za njih je skrbelo 25 učiteljev in učiteljic smučanja, ki so se z nadebudneži odlično ujeli. Letos so imeli že tri skupine borderjev, ostalo so bili smučarji. Zadnji dan tečaja je bilo na vrsti tradicionalno tekmovanje z Juhijem, štarter pa je bil Dejan Zavec. Juhiju je spet spodletelo, prehiteli so ga vsi ...
Vodja ŠŠ Juhuhu Tomi Ja-garinec je o letošnjem tečaju povedal: »Letos smo imeli približno 50 začetnikov, starih od 4,5 leta naprej. Največje zadovoljstvo sem doživel zadnji dan, ko so se vsi tečajniki spustili po progi in se sami peljali na »sidrih«, ob progi pa jih je spodbujalo približno 500 staršev in drugih sorodnikov, znancev ... «
JM
Slika desno zgoraj: Štarter na četrtkovem zaključnem tekmovanju je bil Dejan Zavec Slika desno: Mladi smučarji pri zasluženem počitku - s krofom v roki.
Slika spodaj: Juhi in vodja ŠŠ Juhuhu Tomaž Jagarinec
Slika spodaj desno: Smučarski vrvež na Treh kraljih
Twirling • TK Kidričevo
Ples in šport
V Kidričevem že vrsto let deluje Twirling klub, ki zadnja štiri leta nosi uradno ime Twirling klub Kidričevo, prej pa je deloval pod drugim imenom. Dekleta petega in šestega razreda,
Nadja, Špela, Sonja, Pia in Maša, se pod mentorskim vodstvom Suzane Koderman s twirlingom ukvarjajo že tretje leto. Lani sta se jim pridružili tudi dekleti prvega razreda Kaja in Zoja.
In kaj sploh twirling je? Uradna definicija se glasi: twirling je športni ples, ki vključuje elemente gimnastike, akrobatike in plesa v povezavi z rekvizitom, ki se imenuje twirling palica. Deli se v dve tekmovalni disciplini: pri solo programu se ocenjuje tehnika, ki je v spremljavi z glasbo, pri programu freestyle pa se ocenjuje koreografija, tehnika in zajetje
Pred treningom se je potrebno primerno ogreti ....
celotnega prostora ter še veliko drugih dejavnikov.
Dekleta imajo vaje dvakrat tedensko po dve uri. Najprej se dobro ogrejejo in poskrbijo, da imajo vse spete lase, da ne pride do neljube nesreče. Tudi pravila Zveze na tekmovanjih so glede tega zelo stroga, saj morajo imeti skrbno počesane in spete lase. Tudi glede obleke so strogi, saj se nikjer ne sme videti koža; pravila oblačenja so strogo predpisana. Tako morajo dekleta, ki imajo dvodelne obleke, spodaj obleči bodije. Letos bodo tudi kandidirale za finančna sredstva na razpisu občine - Šport 2010, ki bo proti sredini leta.
Twirling dekleta so se lani aprila že drugič udeležila državnega prvenstva, kjer so dosegla zadovoljive rezultate. Sedaj se pripravljajo na državno tekmo, ki bo aprila v Športni dvorani Šolskega centra na Ptuju.
Kot zanimivost naj omenim, da je svoje začetke s twirlin-gom v kidričevskem klubu pričel tudi nekajletni državni prvak v moški tekmovalni disciplini, tako v solo kot v freestyle tekmovalni disciplini, Vili Koderman.
Nevenka Anžel
Foto: NA
Dolena • Počastili slovenski kulturni praznik
Srečanje pevcev in godcev
Folklorno društvo Dolena, katerega predsednica je Slavica Petrovič, deluje že dolga leta, za sabo imajo veliko število uspešnih prireditev. V društvo je vključenih več skupin: odrasla FS, otroška FS, ljudski pevci, aktiv žena, ob pustu pa deluje etnografska skupina z Jurekom in Raboljem ter dedom in babo, ki preganjajo zimo.
V soboto, 6. februarja, so pripravili srečanje z domačo skupino ljudskih pevcev, ki jih vodi Hedvika Ostroško. Skupina deluje že tretje desetletje. Ohranjajo in širijo dediščino domačega kraja, na katerega so izredno ponosni.
Predstavilo se je 14 skupin. Vse navzoče sta pozdravila predsednica društva Slavica Petrovič in župan občine Videm Friderik Bračič.
Slovenska ljudska pesem je del naše kulture, dediščine, kulturne preteklosti, zato smo jo dolžni ohraniti rodovom, ki šele prihajajo. Prav ljudska pesem, glasba in narečna beseda so temelji, na katerih je zrasla naša sedanjost in prihodnost. V času ob slovenskem kulturnem prazniku razmišljamo več o umetnosti in umetnikih, predvsem pa se spominjamo pesniškega velikana Franceta Prešerna. In ravno ljudsko izročilo, dano nam v oskrbo in ohranitev, naj bo kulturna vrednota, ki ima trajno ceno in globok pomen za kulturo slovenskega naroda v Evrop-
skem merilu.
Nastopili so: podmladek FD Rožmarin, kopači KFD Podlehnik, ljudski pevci DU Videm, ljudske pevke TD Podlehnik, Kvintet veseljakov DU Tezno, ljudski pevci DU Turnišče, ljudske pevke Ptujska Gora, ljudski pevci Fotografskega društva Mari-
bor, muzikanti FD Lancova vas, ljudski pevci FD Pobrež-je, ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdina, Haloški veseljaki TD Podlehnik in ljudski pevci FD Rožmarin Dolena. Skoraj vsaka pesem nastopajočih je govorila o delu, prošnji svetnikom, Bogu ali zahvali, pa tudi o
različnih krščanskih praznikih, ki jih lepo opišejo.
Ob zaključku programa so vse skupine prejele zahvalo za sodelovanje, nato pa so vsi skupaj zapeli pesem Prav lušno je res na deželi. Aktiv žena je nato vse nastopajoče pogostil.
Zdenka Golub
PIJATLI ZAPOJE» NAJ PESEM DONI ^
Ljudski pevci FD Rožmarin Dolena
Foto: ZG
Zakonski in družinski center Midva
Koliko smo tolerantni do
nad otroki?
nasilja
Triletna punčka z mamico sedi v čakalnici pri zdravniku, rada bi, da ji mamica naredi čopke, čakalnica je polna staršev in otrok. Iznenada se mama obrne in oklofuta hčerko. Vsi v čakalnici so presenečeni, nihče ne naredi nič. Babica ob bazenu zlasa triletnega fantka, ga udari po riti in govori, da so z njim same težave. Razlog: pil je vodo po slamici iz bazena. Ob tem zatrjuje, da je v njegovo dobro. Bazen je poln staršev in otrok. Dveletni otrok packa po mizi, oče ga zmerja s svinjami, šestletna punčka ne želi zraven očeta na obisk k njegovi teti v bolnišnico, oče jo pretepe.
Otroci v svojem svetu zaznav doživljajo starše in svet drugače kot odrasli. Starši se velikokrat premalo zavedamo, da so otroci zelo občutljiva bitja, ki na sebi znan način iščejo stik z nami. Nagajanje, kričanje, neobvladovanje telesa ima eno samo sporočilo: »Umirita me, mami in oči, saj sta vidva resnično edina, ki to lahko naredita!«
Družina je sistem, ki zelo močno vpliva na otroka in ga zaznamuje za vse življenje. Starši pod pritiskom vsakodnevne-
ga stresa, ki ga prinašajo služba in domača opravila, pogosto ne zaznavamo, kaj otrok resnično potrebuje in kolikokrat se ne zavemo, da se je otrok odzval na našo lastno stisko.
Zelo lepo opiše čustveni svet nagajivega otroka Firestone, ko pravi: bolje biti hudič v svetu angelov, kot angel v svetu hudičev. Otrok svoje starše idealizira in jih doživlja kot popolne, vse kar je slabo in nemarno pa vzame nase, saj je to edini način, da preživi v svetu, ki mu ne omogoča varnosti, sprejetosti in pripadnosti.
Otrok s svojim izzivalnim vedenjem išče bližino. Ker pa je odnos vzpostavljen na osnovi fizične zlorabe (otrok je vedno tepen, ko kaj ušpiči), je to zanj najgloblji odnos, ki ga ima s starši. V takšnem odnosu je opaziti tudi zanikanje otrokovih negativnih čutenj, zatiranje njegovega negativnega čustvenega izražanja in minimizira-nje otrokovih potreb po tolažbi in bližini.
Temeljni vzorec iskanja stika med otrokom in odraslim se ohrani celotno življenje in vpliva na vzorce vedenja v odraslih odnosih. Rezultat starševske
vedno znova ponavljajoče se zavrnitve otroka, ko je le-ta v svoji največji otroški ranljivosti iskal stik s starši, je ponotra-njen model, kako v odrasli dobi navezati stik z drugimi. Občutje zavrnitve, kazni in nespreje-tosti se prenese v odraslo dobo in vpliva na naše medosebne odnose. Zato se odrasli pogosto izogiba bližini, strah ga je toplega in ljubečega odnosa, saj v sebi vedno znova doživlja strah, da bo ponovno zavrnjen in čustveno zapuščen. S tem pa v sebi ostaja odrasel otrok in išče objem, ki ga kot otrok ni dobil pri svojih starših. Odrasli odnos torej vključuje tisto vedenje, ki ga je otrok uporabljal, da je priklical starše, kar lahko predstavlja temelj zakonskega konflikta in nerazumevanja.
Otrok potrebuje občutje lju-bljenosti, pripadnosti in spre-jetosti. K varni podobi o svetu največ prispevajo starši s svojo odzivnostjo na otrokove potrebe, zanesljivostjo, sposobnostjo umiriti otroka, tolažbo pri premagovanju stisk. Tako je razumljivo, da starši po drugi strani z zapostavljanjem ali zlorabljanjem svojih otrok, s svojo neprilagodljivostjo, zaprtostjo
vase, brezbrižnostjo do otrok ali zahtevami po strogi disciplini tudi pustijo sledi v čustvenem svetu.
Dovolj senzitivna starša sprejmeta otrokove tako negativne kot pozitivne emocije. S tem se otrokovo doživetje odnosa s starši zapiše v njegov notranji svet. Topla, razpoložljiva in odzivna starša bosta torej stres regulirala s strategijo, ki vključuje iskanje tolažbe in podpore in otrok bo tako razvil varno navezanost, ki jo bo prenesel v odrasle odnose.
Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Od tod in tam
Ptuj • Vabilo na pravljico Ni zime za Eskime
V četrtek, 25. februarja, bo ob 17. uri v pravljični sobici Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj gostja Andreja Rustja, diplomirana teologi-nja, novinarka, turistična vodička in popotnica. V
pravljični urici z naslovom Ni zime za Eskime se bo skupaj s poslušalci preselila na sever našega planeta. To bo srečanje z ledom in snegom, pa z medvedi in drugimi živalmi mrzlih pokrajin. Skozi pripoved boste spoznali malega Inuka in njegove starše ter njihove navade in običaje. Izvedeli boste, kako gradijo igluje, kako je surovo meso bistveni del prehrane, kako se mali Inuk pridruži očetu pri lovu in kako njegova mama pripravlja kože za oblačila. Spoznavali boste pasjo vprego, ki je pogosto prevozno sredstvo po Arktiki. Gostja Andreja Rustja bo otroke seznanila z inuitskimi igricami in tipično praznično glasbo. V vabilu avtorica pravljične urice pravi, da smo Inuitom včasih rekli Eskimi. Zakaj pa danes tega izraza ne uporabljamo več, bo pojasnila na srečanju v pravljični sobici na Ptuju.
LK
Sv. Andraž • Pustni vrtec na občini
Foto: arhiv Občine Sveti Andraž
V petek je bilo pustno norčavo tudi pri Svetem Andražu, saj so tamkajšnjo občino obiskale maškare iz Vrtca Vitomarci.
PA
Cagona • Spet lepa snežna skulptura
Foto: arhiv družine Lorenčič
Ekipa Čagona.com iz Cerkvenjaka, ki je znana po dobrih uvrstitvah pri gradnji snežnih skulptur na prireditvi Gradovi kralja Matjaža, je bila v teh dneh, ko je snega na pretek, zopet na delu. Sneženega junaka, ki stoji v Čagoni, si lahko ogledate tudi v živo. Dokler ga ne vzame odjuga.
PA
Ptuj • Pisani baloni obarvali nebo
Foto: Patricija Babosek
Pustni vikend je bil poleg številnih pustnih prireditev zaznamovan tudi z balonarskimi poleti, tako v soboto kot v nedeljo so namreč pisani to-plozračni baloni obarvali sivo nebo nad Ptujem.
Balonarski klub Ptuj je letos že tradicionalno priredil Korantovpolet balonov, ki so na pustno nedeljo ob 14. uri poleteli v nebo. Letošnji balonarski vikend je bil pripravljen v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, je povedal Rado Škrjanec, vodja projekta.
Patricija Babosek
Okoli sveta (30) • Piše: Filip Kovačič
Sredi Tihega oceana
Samoa
Foto: Filip Kovačič
smo bili na vse, tudi na resen prepir in grožnjo, da bomo zgodbo objavili. Na začudenje je punca reagirala čisto mirno in takoj dejala, da nam bodo refundirali vse stroške. Tudi za bencin. Za povratek na našo plažo na severni del otoka nam je dala velikega te-renca Isuzu.
Ko smo se počasi peljali nazaj, sta Hana in Honza dejala, da se nekaj časa ne želita več voziti z avtomobilom. Le še v avtobusih, čeprav so razmajani ... Vendar ko sem prispel na otok Upulu in si sposodil avto za en dan, sem se zapeljal na južno stran otoka na čudovito plažo, kjer sta v eni izmed hišic - fal - počitniko-vala tudi moja češka prijatelja. Nista imela izbire, še en dan vožnje z izposojenim vozilom je bil pred nami. Tokrat razen dežja in goljufanja zaposlenih na bencinski črpalki ni bilo nič pretresljivega .
Nadaljevanje prihodnjič
Ko je odvil vijake s preostalih koles in smo nekako zasilno pritrdili kolo, smo se počasi poskušali odpraviti nazaj. Čuden zvok nam ni dal, da bi se peljali naprej. Ponovno sem zaustavil in preveril vijake. Navoji so bili uničeni in vijaki niso držali. Nadaljevanje vožnje ni bilo zanesljivo, celo precej nevarno bi bilo. Odločili smo se, da bomo avto pustili pri kmetu in poskušali nekako doklicati podjetje ali taksi. Ali vsaj počakati na mimoidoče vozilo.
Na podjetju nismo mogli
priklicati nikogar. Šele po kakšni uri ali več čakanja in posedanja ob domačem nagrobniku (na Samoi imajo grobove s predniki kar na vrtu pred hišo) je ustavil prvi avtomobil in nam ponudil prevoz za 50 talajev. Kar je sicer veliko preveč, ampak druge možnosti ni bilo!
Po trkanju na okna hiše zraven podjetja, kjer sem si sposodil avto, je le nekdo prišel k vratom. Kmalu se je prikazala lastničina hčerka, ki mi je že zamenjala prvi avto za drugega. Pripravljeni
Samoa
Foto: Filip Kovačič
Bančni kotič€k
Ko je denarnica prazna, priliv pa šele čez teden ali dva
Prav gotovo se vam je že zgodilo, da je razpoložljivo stanje na vašem transakcijskem računu nepričakovano pošlo, do naslednjega priliva (bodisi plače, pokojnine ali kakšnega drugega priliva) pa je še dober teden ali dva.
Tovrstne situacije so pogoste, saj nam tempo življenja pogosto navrže nepričakovane izdatke (vsem dobro poznan nepričakovan servis avtomobila, nedelujoč pralni stroj ali kaj drugega). Ob primerih, kadar je potreben hiter odziv (da ne nastane posledično še več materialne škode), sami pa ne razpolagamo z denarnimi sredstvi, imamo na izbiro dvoje: ali si denar sposodimo od znancev ali pa za pomoč poprosimo svojo banko. O možnostih hitre posoje denarja pri banki bomo govorili v današnjem bančnem kotičku. Možnosti je veliko, odvisne pa so predvsem od vaših prilivov, seveda pa ne gre zanemariti tudi vaše bonitetne ocene, ki jo ima banka izdelano za vsakega izmed nas.
Banke ponujajo kar nekaj »hitrih« rešitev, kako priti do razpoložljive gotovine. Med najpogostejšimi je prav gotovo »dovoljena prekoračitev na osebnem računu«, v pogovornem jeziku imenujemo to obliko financiranja kar »limit« ali »dovoljeni minus«. Običajno vam ga banka odobri na osno-
vi vaših prilivov (ki morajo biti redni), običajno pa gre za večkratnik plače ali pokojnine (ali v višini ene, dveh ali treh prilivov). Prednost je vsekakor hiter dostop do denarja (običajno lahko dovoljeno prekoračitev koristite takoj), pogodba pa se sklene običajno za čas od šest mesecev do enega leta. Pri tej obliki financiranja se ne plačujejo obroki, plačujejo se le obresti, kar zagotovo za nekaj časa olajša finančno poslovanje posameznika. Seveda pa je potrebno dovoljeno prekoračitev po določenem času vrniti (odvisno od vašega dogovora z banko).
Na tem mestu gre prav gotovo tudi omeniti t. i. »hitri kredit« oz. »kredit na trajnik«, pri katerih se načeloma ne zahteva dokumentacija (npr. ni potrebno potrditi kreditnih pol v službi), banka pri odobritvi izhaja iz vaših prilivov (običajno se upoštevajo prilivi za obdobje šest mesecev) ter bonitete poslovanja (ali ste pretekle obveznosti poravnali v roku, ali ste zagotavljali dovolj sredstev na računu za pokritje obveznosti
ipd). Tudi pri teh kreditih lahko gotovino dobite takoj. Je pa res, da so ti krediti omejeni glede same višine in dobe odplačila. Prednost hitrega kredita pred limitom je prav gotovo v zmanjševanju mesečne obveznosti do banke (saj vsak mesec vrnemo obrok kredita in s tem znižujemo glavnico). Je pa res, da dodatno obremeni bodoče finančne izdatke.
Banke pa tudi ponujajo oblike financiranja, za katere obisk banke ne bo potreben - razpoložljiva sredstva imate zmeraj s sabo. Govorimo o kreditnih karticah, s katerimi lahko plačujemo kljub praznemu tran-sakcijskemu računu. Vsaka banka izdaja več vrst kreditnih kartic. Banka vam jo izda, kadar imate redne prilive, višina limita na kartici pa je prav tako odvisna od višine vašega rednega mesečnega priliva. Pri karticah lahko izbirate med karticami z odlogom plačila (kar pomeni, da s kartico plačujete tekoči mesec, obveznosti pa boste morali poravnati šele naslednji mesec) in kreditnimi karticami, kjer imate kredit dejansko
zmeraj s sabo. Vsak mesec plačate le del porabljenega zneska na kreditni kartici (ki se najpogosteje odraža v določenem odstotku). Običajni čas izdaje kreditnih kartic je od enega pa do treh tednov, tako da je smiselno razmisliti o nabaviti kartice, še preden jo dejansko potrebujemo.
Na tem mestu pa prav gotovo ne smemo pozabiti na čeke, ki so sicer z razmahom bančnih kartic izgubili veljavo, jih pa veliko trgovcev še zmeraj sprejema kot plačilno sredstvo. Dobite jih na svoji banki, običajno pa se uporabljajo za obročno odplačevanje.
Odločitev, katero financiranje izbrati, je odvisna od nujnosti situacije, namena porabe, višine potrebnih sredstev ipd. Kateri od navedenih predlogov pa je najprimernejši, prepustimo vaši presoji. Najboljša je prav gotovo tista, ki pomaga rešiti finančno zagato, pa naj gre za neodložljivo investicijo ali pa le majhno razvajanje sebe in svojih bližnjih. Pa lep pozdrav do prihodnjič.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 23. februar
Danes je svetovni dan meteorologije.
Danes goduje Marta.
303 so v Nikomediji rimski vojaki oplenili in porušili stolnico nasproti
cesarske palače v maloazijski rezidenci.
1685 se je rodil nemški skladatelj Georg Friedrich Händel.
1894 je mariborski mestni stavbenik Franz Derwuschek v Košakih
ustanovil Opekarno Košaki, ki je bila kasneje večkrat posodobljena.
1910 so Kitajci zasedli Tibet, dalajlama pa je moral bežati.
1919 je Mussolini ustanovil fašistično stranko Italije.
1942 so italijanske vojaške oblasti z žico ogradile mesto Ljubljana.
1949	je postal Peking glavno mesto Kitajske.
1959 je prvič zasedalo evropsko sodišče za človekove pravice. 1980 je bil za nadškofa in metropolita ljubljanske nadškofije imenovan dr. Alojzij Šuštar.
2008 je umrl slovenski politik dr. Janez Drnovšek. Rodil se je v Celju 17. 5. 1950.
Sreda, 24. februar
Danes goduje Matija.
303 je rimski cesar Dioklecijan izdal odlok, da je treba uničiti vse krščanske cerkve.
920 je v Münchnu Adolf Hitler oznanil program Nacional socialistične delavske stranke Nemčije.
1619 se je rodil francoski slikar Charles La Brun, ustvarjalec sloga Ludvika XIV.
1786 se je rodil nemški jezikoslovec in pisatelj pravljic Wilhelm Grimm.
1897	je izšla v Ljubljani edina številka lista Zarja.
1903 se je rodil v Trstu slovenski pisatelj in dramatik Vladimir Bartol. 1922 se je goriški pododbor tržaške Edinosti odcepil od osrednjega odbora v Trstu ter ustanovil samostojni Narodni svet. 1946 so izvolili v Argentini za predsednika Juana Perona. Četrtek, 25. februar Danes goduje Viktorin.
1707 se je rodil italijanski dramatik Carlo Goldoni, ki je ustvaril poseben lahkoten tip komedije.
1841	se je rodil francoski slikar, impresionist Pierre Auguste Renoir.
1842	se je rodil nemški pisatelj Karl May. Napisal je več kot 70 knjig s pustolovskimi zgodbami, predvsem o Indijancih v Severni Ameriki in o Bližnjem vzhodu.
1898	se je rodil v Tolminu se je rodil slovenski slikar Ivan Čargo. 1948 so na Češkoslovaškem prevzeli oblast komunisti.
1986 je na filipinskih volitvah zmagala vdova umorjenega opozicijskega voditelja Corazon Aquino.
1993 je postala Slovenija polnopravna članica Svetovne banke (IBRD). Petek, 26. februar Danes goduje Andrej.
1786 se je rodil francoski fizik in astronom in politik Dominique Francois Arago, raziskovalec polarne svetlobe, utripanja zvezd in elektromagnetizma.
1802 se je rodil Victor Hugo, francoski pesnik, pisatelj in dramatik.
1846	se je rodil Buffalo Bill, legenda ameriškega divjega zahoda. Ime Buffalo je dobil po bizonu, v resnici pa se je pisal William Frederick Cady. 1861 je avstrijski cesar Franc Jožef izdal februarski patent, centralistično ustavo.
1909 je Turčija priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine in se s tem sprijaznila z izgubo ozemlja.
1936 so začeli s proizvodnjo Hitlerjevega »ljudskega avtomobila« -
Volkswagna.
Sobota, 27. februar
Danes je svetovni dan gledališča.
Danes goduje Gabrijel
280 se je rodil rimski cesar Konstantin Veliki, ki je povzdignil krščanstvo v državno vero in leta 330 izbral Bizanc (Konstantinopel) za svojo prestolnico.
1873 se je rodil italijanski operni pevec Enrico Caruso.
1738 se je rodil v Zagorici pri Bledu slovenski šolnik in filolog Blaž
Kumerdej.
1824 je cesar Franc I. imenoval za ljubljanskega škofa Antona Alojzija Wolfa.
1847	je kirurg Leopold Nathan izvedel prvo operacijo z narkozo v Ljubljani.
1933 so v noči na 28. februar ognjeni zublji zajeli nemški Reichstag. Nedelja, 28. februar Danes goduje Roman.
1683 se je rodil francoski fizik Rene Antoine Frechault de Reaumur. 1922 je Britanija je razglasila neodvisnost Egipta. 1922 je izšel je zakon o zaščiti delavcev, ki je enotno uredil sistem delovnega razmerja v vsej Kraljevini SHS.
1925 je prišlo do velikega upora Kurdov proti Turčiji. Po mesecu in pol so ga zadušili.
1974 je Skupščina SFRJ sprejela novo ustavo, ki je temeljila na federativnem principu in zagotavljala vsakemu narodu pravico do samoodločbe in odcepitve.
1989 je srbska politika organizirala protislovenske študentske
demonstracije pred skupščino SFRJ.
Ponedeljek, 1. marec
Danes je v Sloveniji dan civilne zaščite.
Danes goduje Albin.
1565 so Španci ustanovili nekdanje glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar.
1807 se je v Bišu rodil slovenski publicist in narodni buditelj Jožef Muršec. 1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin. 1913 so se makedonski domoljubi po prvi balkanski vojni uprli razdelitvi Makedonije med balkanske zaveznike.
1950	je maršal Jiang Jieshi razglasil na otoku Tajvanu (Formoza) Republiko Kitajsko.
1954 so Američani preizkusili na atolu Bikini prvo vodikovo bombo.
1991	je hrvaška televizija dobra dva meseca po plebiscitu objavila daljši prispevek o razmerah v Sloveniji.
1992	se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo za neodvisnost.
AvtoD£OM
Slovenska predstavitev škode superb combi
Škodin najprestižnejši kombi bo privabljal tiste družine, ki si želijo (in lahko privoščijo) razvajanja. Superb combi je od limuzine nekaj dražji, skupna dolžina ostaja nespremenjena, zanj pa naj bi se odločila dobra polovica vseh kupcev tega modela. Prtljažnik je zrasel s 565 na 633 litrov, pri podrtih sedežih s 1670 na 1865 litrov, ki so zaradi pravilne oblike prtljažnika tudi zelo uporabni. Največja škoda združuje prostornost z dobrimi voznimi lastnostmi in nekaterimi dosežki sodobne avtomobilske tehnologije, ki jih poznamo iz koncerna Volkswagen.
Karavanski superb kljub svoji velikosti ne deluje okorno; zgornji del zadnjih vrat je namreč nagnjen naprej, podaljšana streha pa se končuje z vrati, katerih šipa ni pokončna, kot je to v navadi pri večini kombijev, ampak je poševna. Kombi je zaradi strešnih nosilcev tudi rahlo višji od limuzine.
Notranjost je v celoti povzeta po limuzini, a kljub temu prinaša nekaj posebnosti, še zlasti v primerjavi s ponudbo znamk iz koncerna. Ena od njih je nadvse prostorna potniška kabina, ki nima težav s prevozom petih odraslih oseb, še posebej tisti na zadnji klopi bodo deležni vsemogočega razvajanja. Najprej bi seveda pomislili, da so češki inženirji dobili dodatne centimetre v notranjosti na račun prtljažnika, ampak tam je že v osnovi za 633 litrov prostora, kar so dosegli z visokimi robovi, pravokotno obliko in ravnim prtljažnim dnom. Podi-
ranje sedežev v drugi vrsti se bo zato zgodilo manjkrat, a ko boste res potrebovali ogromne prevozne kapacitete, potem boste lahko izkoristili impresivnih 1865 litrov prostora. Prtljažnik je tudi dodatno oblazinjen, opremljen s pregradami in prilagodljiv - rolo se ob odprtju petih vrat samodejno umakne do polovice, rob pa je mogoče izvleči čez zadnji odbijač, kar olajša pospravljanje prtljage ob 60-centimetrski nakladalni višini. Tisti bolj razvajeni bodo posegli po električnem odpiranju in zapiranju petih vrat, pri čemer bodo dobili zraven še omenjeni rolo, ki se pri odpiranju vrat samodejno odmakne do polovice, kar olajša dostop do prtljažnika, sploh če imamo polne roke tovora.
Seveda zmeraj ne boste vozili le večjih škatel in takrat lahko uporabite mreže ali sistem dveh vzdolžnih tračnic (ki jih je razvil nemški Audi), na katerih so pritrjene raztegljive prečke in poseben trak. Vodili je mogoče fiksirati v različnih položajih in tako pritrditi prtljago različnih mer in oblik. Da zanimive tehnične rešitve niso nujno zmeraj zapletene in drage, dokazuje osvetlitev prtljažnika, saj je lučka postavljeno tako, da osvetljuje tudi bližnjo okolico za vozilom. Tako svetilko lahko po želji odstranimo in uporabimo kot prenosno luč, ki se po zaslugi tehni-
ke LED-diod zlahka ne sprazni (gori do 24 ur).
Škoda superb combi zna potnike razvajati tudi z električno pomično panoramsko streho, ki prepušča le 10 odstotkov sončne toplote, tako da se avto v vročili poletnih dneh ne bo spremenil v šotor. Sprašujem se, zakaj so češki inženirji šele ob prihodu karavanskega superba izdelali ključ, ki omogoča vstop in zagon motorja, ne da bi ključ fizično uporabili, le pri sebi ga morate imeti, saj tako tehniko poznamo že vrsto let!
Paketi opreme so sicer trije; že osnovni comfort ponuja klimatsko napravo, elektronski nadzor stabilnosti vozila ESC, šest varnostnih blazin, avdio sistem s predvajalnikom datotek MP3 ter naslon za roke. Na seznamu doplačil najdemo še parkirno asistenco in menjalnik DSG, ki združuje udobje klasičnega samodejnega menjalnika, dinamiko ročnega menjalnika ter za 10 odstotkov nižjo porabo.
Motorno paleto sestavlja šest agregatov, ki so povzeti po limuzinskem superbu: na bencinski strani najdemo 1,4-litrski TSI s 125 KM, nato prisilno polnjen bencinski stroj z neposrednim vbrizgom, in sicer 1,8 TSI s 160 KM. Vrh ponudbe predstavlja 3,6-litrski šestvalj-nik z močjo 260 KM, ki je na voljo v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, preko haldex sklopke četrte generacije. Tak pogon je na voljo tudi v kombinaciji z 1,8 TSI-motorjem in močnejšim 2,0 TDI dizlom. Dizelske barve zastopa 1,9 TDI s 105 KM, ki je že dobro poznan, podobno velja za šibkejši 2,0 TDI s 140 KM, ker imata zastarel sistem vbrizgavanja po sistemu tlačilka/šoba. Vbrizg goriva po sistemu skupnega voda najdemo le pri močnejšem 2,0-litrskem dizlu s 170 KM.
Karavanski superb je avto, ki smo ga mnogi že dolgo pričakovali, a ga Čehi niso upali doslej ponuditi in razviti. Očitno so se želeli prepričati, da je segment takih vozil pri nas vsaj tako iskan kot limuzine, če ne še bolj. Škodin combi je namreč prostoren, oblikovno eleganten in cenovno dostopen širšemu krogu kupcev kot ostali predstavniki, ki ravno tako sodijo v nemški koncern. Lani so v Sloveniji prodali 130 superbov v limu-zinski izvedbi, s prihodom kombija pa naj bi se ta številka (vsaj) podvojila.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Parodontalna bolezen
Parodontalna bolezen (po »domače«, a strokovno neustrezno, ji rečemo tudiparodontoza) je vnetje obzobnih tkiv, do katerega pride zaradi kopičenja bakterijskih zobnih oblog (plaka) ob dlesni. Je najbolj razširjena kronična vnetna bolezen človeštva, konča pa se lahko tudi z izgubo vseh zob.
Začne se kot vnetje dlesni (gingivitis). Slednja nabrekne, postane rdeča in ob ščetkanju hitro zakrvavi. Takšna krvavitev pa je nato pogosto ignorirana, saj je večina ne povezuje z boleznijo. To je dokaj nenavaden odziv glede na to, da ob krvi v urinu ali blatu po navadi takoj poiščemo zdravniško pomoč.
Vnetje dlesni lahko nato pri nekaterih napreduje v globino (kar imenujemo parodontitis), tako da ob zobu nastanejo »žepki«. Dle-sen se začne umikati, zob se tako navidezno podaljša, se kasneje omaje in na koncu preprosto izpade.
Med rizičnimi dejavniki za nastanek in napredovanje bolezni so v prvi vrsti zobne obloge. Če teh ne odstranjujemo redno, sčasoma poapnijo in nastane zobni kamen, kipa se lahko tvori tudi pod nivojem dlesni, torej v samih obzobnih žepkih, če so le-ti prisotni. Na tako hrapavo površino pa se plak še raje lepi.
Takšni pogoji se ustvarjajo tudi ob slabo narejenih plombah in protetičnih iz-
Foto: Črtomir Goznik
Boris Bombek, dr. dent. med.
delkih. Slabše stanje imajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo, ženske, ki jemljejo oralne kontraceptive ali so v menopavzi in nosečnice. Posebno ogroženi so kadilci.
Za preprečitev bolezni lahko veliko naredimo sami, a na vse ne moremo vplivati, saj so v 50 odstot-
kih zanjo krivi geni. Začetek in razvoj bolezni sta namreč poleg količine pla-ka in vrste bakterij odvisna tudi od vnetnega odziva organizma, ki je dedno pogojen. Vnetni odgovor je tako pri nekaterih »nesrečnežih« kljub relativno dobri ustni higieni zelo buren in je tako kriv za propad obzob-nih tkiv.
Pomembno je vedeti tudi, da ta bolezen ni omejena samo na usta (kar je pogosto razlog, da se ne jemlje resno), ampak vpliva na celotni organizem! Bolniki s to diagnozo imajo namreč dvakrat večjo verjetnost za srčni infarkt in trikrat večjo za možgansko kap, nosečnicam pa se sedemkrat pogosteje rodijo lažji in nedo-nošeni otroci.
O samem zdravljenju pa naslednjič...
Boris Bombek, dr. dent. med.
Moje cvetje
Zima še miga z repom
Letos so bili kurenti uspešni s svojim zvonjenjem, saj se je ravno po pustu zima le prevesila. O pomladi seveda še ne moremo govoriti, a sneg je čez vikend le pobralo. Glede na to, da so bile količine snega velike, vas že zdaj opozarjam, da je zemlja napita in mokra in da v naslednjem tednu, tudi če bo vreme to omogočalo, po zelenici in zemlji še ne hodite. Obrezovanje bo počakalo, nikamor se še ne mudi.
Sobne rastline
Letošnja zima je bila dolga in naša ogrevalna telesa so pridno sušila zrak celo zimo. Posledice se zdaj kažejo tudi na rastlinah. Odpadanje listov je v veliki meri posledica suhega zraka v ogrevanih stanovanjih. Zelo veliko ne morete narediti. Dobro bi bilo, če bi čim večkrat brisali liste z vlažno krpo in/ali na radiatorje polagali mokre krpe.
Vendar ima odpadanje listov sobnih rastlin lahko tudi druge vzroke. Dan je že opazno daljši in zdaj se prebujajo in pričenjajo razmnoževati mnogi škodljivci. Med njimi so tudi pršice, ki jih s prostim očesom praktično ne vidimo. Zato preglejte liste, ki odpadajo z rastlin, in tiste, ki so še na rastlinah. Sesanje teh škodljivcev prepoznamo najprej po tem, da listi izgubijo sijočo barvo in postanejo motni. Spodnji pričnejo rumeneti, vendar je to rumenenje, če ga pogledamo proti svetlobi, nekako točkasto, sestavljeno iz mnogih drobnih vbodov. Drugi znak je, da ob žilah listov opazimo drobno pajčevino, ki je sprva komaj opazna. Na nekaterih listnatih sobnih rastlinah se lahko pričnejo sušiti robovi listov in postajajo rjavi, nekateri postanejo polni belih pik.
Takojšnja prva pomoč je tuširanje listov z blagim, toplim curkom vode. Če se da, te liste tudi večkrat na teden obrišemo s spodnje in zgornje strani z mokro gobico. Lahko jo namočimo v raztopino detergenta za pomivanje posode. V trgovinah dobimo tudi naravne pripravke, ki so narejeni iz izvlečkov rastlin. Tudi te lahko uporabimo. Z njimi moramo poškropiti liste s spodnje in zgornje strani. Tretiranje pa moramo vsaj še dvakrat ponoviti, in sicer v razmaku 5 do 7 dni.


P
Foto: Miša Pušenjak
Balkonske rastline
Dnevi so se že toliko podaljšali, da se je za nekatereže pričelo razmišljanje o letošnjih zasaditvah balkonov. V zadnjih letih je bilo toliko novega, da ni nič čudnega, če se lani ni veliko zgodilo na tem področju.
Še vedno velja, da smo v trendu, če so v naših koritih zasajene okrasne trave. Le sortiment je iz leta v leto večji. Nekaj jih je tudi takih, ki bodo uspevale v polsenci. Izberite katerega izmed šašev ali pa povešujoče bičevje.
Še vedno zelo vroče so tudi številne begonije. Nekoč so veljale za rastline polsence, danes pa je že kar nekaj vrst in sort takih, ki uspevajo na vročem soncu.
Še vedno je na prvem mestu begonija zmajeva krila. Uspešno je nadomestila bujne in občutljive surfinije in tradicionalne bršljanke. Ni občutljiva, obnesla se je tudi v lanskem, deževnem poletju. Le nekoliko težje jo je kombinirati z ostalimi modnimi rastlinami, saj mnoge preraste. Dobimo jo v rdeči, rožnati in beli barvi. Obstajajo tudi take, ki imajo rjavkaste liste. Priporočam jo prav vsem, ki si želijo veliko cvetja, nimajo pa veliko časa za oskrbo. K njej kombiniramo samo bujno rastoče trave, kot so biserno proso (navzgor rastoča trava) ali ščetinasta perjanka. Med povsem novimi strukturnimi rastlinami pa lahko k tej bujni lepotici kombiniramo konjsko grivo. Ta nenavadna rastlina hiti in hiti v višino, zato jo večkrat porežite. S tem boste dobili gosto, puhasto pernato rastlino, ki jo posadite v ozadje korita. Po-rezane veje uporabite v šopkih, saj nekoliko spominjajo na naš asparagus. Za povešujoče ozadje begonije zmajeva krila lahko poskrbijo povešujoči javorji (abutiloni) z različnim cvetjem, rumeno ozadje ji lahko naredi drobnocvetna kasi-ja, najpogosteje ob begonijah zmajeva krila srečamo sladki krompir, podajo se vse barve listja.
Ne pozabite, vse naštete rastline so zelo bujne, zato jih v korito posadimo nekaj manj, kakor smo navajeno pri bršljankah. Še vedno priporočam nabavo in uporabo kvalitetnih korit z vodno rezervo, čeprav ste bili lani nekateri morda razočarani. Vendar preverite, ali imajo taka korita tudi luknje za odtok odvečne vode, imeti pa morajo tudi kazalo, ki nam vedno pokaže, koliko vode je v rezervi pod koreninami rastlin.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Pred dnevi so v Londonu na veliki svečanosti podelili letošnje britanske glasbene nagrade. Brit Awards letos praznujejo že 30 let in ob tem jubileju so podelili tudi posebne nagrade. Tako je dekliška skupina Spice Girls za singel Wannabe iz leta 1996prejela nagrado za najboljši britanski hit v zadnjih tridesetih letih. Nagrada za najboljši album v zadnjih tridesetih letih pa je romala v roke fantov iz zasedbe Oasis, ki so to nagrado prejeli za album What's The Story Morning Glory. Glavna zvezda letošnje podelitve je bila nedvomno Stefani Joanne Angeline Germanotta, ki jo bolj poznamo pod njenim umetniškim imenom Lady Gaga. Nominirana je bila v treh kategorijah in v vseh treh je tudi zmagala. Prejela
je brit za naj mednarodno izvajalko, za naj preboj in naj mednarodni album The Fame. Lily Allen je končno prejela nagrado za najboljšo britansko izvajalko, v moški konkurenci je to priznanje osvojil Dizzee Rascal. Najboljša tuja izvajalca sta med moškimi Jay-Z, pri ženskah pa že omenjena Lady Gaga, Skupina JLS je prejela dve nagradi, nagrado za najboljše britanske nove izvajalce in nagrado za singel leta za skladbo Beat Again. Nagrado za najboljši britanski album je osvojila Florence & the Machine za svoj debitant-ski album Lungs. Florence je skupaj z Dizzee Rascalom tudi nastopila na svečani podelitvi. Med nastopajočimi so bili tudi Jay-Z, Alicia Keys, JLS, Cheryl Cole, Lily Allen in zasedba Kasabian, kije bila
Spice Girls
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3030
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
Foto: internet
Oasis
I
proglašena za najboljšo britansko skupino. Svečanost je z 20-minutnim nastopom zaključil Robbie Williams, ki je v tem času spomnil na nekatere svoje največje uspešnice, kot so Let Me Entertain You, Feel, Supreme, Come Undone, You Know Me in tudi aktualni singel Morning Sun. Robbie Williams je prejel posebno nagrado za izjemen prispevek k razvoju britanske glasbene scene in s tem okronal 20-letnico svoje glasbene kariere. Williams paje tudi rekorder po številu osvojenih britov, saj jih je do letos osvojil kar 16.
Bivši bobnar skupine The Beatles Ringo Starr je dobil svojo zvezdo na znamenitem sprehajališču slavnih (Hollywood Walk of Fame). Ta znamenita kulturna in turistična atrakcija letos slavi že 50 let. Ob Ringu imata svojo zvezdo na Hollywood Walk of Fame tudi njegova bivša kolega, pokojni John Lennon in George Harrison. Paul McCartney je še edini preostali Beatle, ki še ni prejel tega priznanja. Sprehajališče Hollywood Walk of Fame se razprostira preko 18 uličnih blokov od Hollywood Boulevarda do Vine Strneta, letno pa ga obišče več kot 10 milijonov turistov. Ideja za ta projekt je nastala na mestnem odboru za gospodarstvo leta 1953■ Mestne oblasti so na ta način želele zaustaviti propadanje tega dela mesta in tudi pomagati takrat propadajoči filmski industriji. Prvo zvezdo so uradno postavili v februarju leta I960. V sklopu prosla ve ob tem jubileju bodo letos potekale različne aktivnosti, med njimi tudi svečana
večerja, na katero bodo povabili vse še živeče lastnike zvezd.
®®®
Debitantska skladba Tik Tok ameriške pop zvezdnice Ke$he še naprej podira rekorde na svetovnih glasbenih lestvicah. Skladba Tik Tok je že osmi teden zapored na prvem mestu ameriške lestvice (Billboard Hot 100), kar je najdlje v zadnjih 33 letih. Boljša od Ke$he je bila daljnega leta 1977 Debby Boone, ki je s svojim debitant-skim singlom You Light Up My Life ostala na prvem mestu kar polnih deset tednov. V začetku februarja pa je v Veliki Britaniji izšel tudi de-bitantski album Ke$he, ki
nosi ime Animal.
®®®
Dve ameriški r&b divi Alicia Keys in Beyonce se te dni mudita v Rio de Janeiru, kjer bosta posneli videospot za svoj prvi skupni singel, skladbo Put It In A Love Song. Duet, ki bo uvrščen na novi album Alicie Keys The Element of Freedom, seje že prebil na prvo mesto britanske lestvice albumov. Omenjena skladba pa bo po skladbah Empire State of Mind in Doesn't Mean Anything tretji
singel z novega albuma.
®@®
Po petih letih premora se na svetovno glasbeno sceno vrača zasedba Fun Lovin Criminals. Ameriški funky rockerji naj bi po besedah njihovega frontmana Hueya Morgana v marcu izdali svoj novi, že šesti studijski album, ki bo nosil naslov Classic Fantastic. Zadnji album Li-vin' In The City so Fun Lovin Criminals izdali leta 2005.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	IMMA BE - THE BLACK EYED PEAS
3.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HELPING HAITI - EBERYBODY HURTS
2.	FIREFLIES - OWL CITY
3.	IF WE EVER MEET AGAIN - TIMBALAND FT KATY PERRY
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	GEBOREN UM ZU LEBEN - UNHEILIG
Zanimivosti
Milijon radovednežev bi rado videlo »torinski mrtvaški prt«
Uradni viri trdijo, da je že več kot milijon radovednežev rezerviralo prostor za ogled »torinskega mrtvaškega prta«, ki ga bodo v Torinu razstavili prvič po desetih letih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Glavne slovesnosti v Torinu, prizorišču zimskih olimpijskih iger leta 2006, načrtujejo med 10. aprilom in 23. majem, ko bo nadškofija postavila na ogled laneni mrtvaški prt. Med obiskovalci v Vatikanu napovedujejo papeža Benedikta XVI. Mnogi kristjani verujejo, da je ta mrtvaški prt prav tisti, v katerega so nekdaj zavili Jezusa Kristusa, drugi spet menijo, da gre za navadno srednjeveško potegavščino. Predstavniki mesta Torina so na sredini novinarski konferenci v Rimu povedali, da so zabeležili že najmanj milijon rezervacij obiskovalcev z vsega sveta, ki bodo omenjeni prt lahko občudovali vsega tri do pet minut.
Isabella Rossellini se je po razhodu z Lynchem morala zdraviti
Igralka Isabella Rossellini je ločitev od režiserja Davida Lyncha predelala zgolj s pomočjo terapije, pomagal ji je tudi čas. Za Zeitmagazin je povedala: »David je bil največja ljubezen mojega življenja. Verjela sem, da me tudi on tako zelo ljubi, toda očitno je bila to zmota. Kajti po nekaj letih me je zapustil zaradi druge.« V tistem obdobju se je posvetovala z ženskami, ki se jim je zgodilo nekaj podobnega. »Šla sem se zdravit. Najbolj pa mi je pomagal - čas. Podobno sem izkusila po smrti staršev - najbolj celi čas,« je povedala 57-letna Rossellinijeva, bivši super model. Rossel-linijeva svetuje: »Kadar si na tleh in ve veš, kaj storiti - ne stori ničesar! Enostavno počakaj, da mine čas! Po letu ali dveh se vrneš v življenje.« Pri ljubezni do Lyncha je povrh vsega imela občutek, da sta v srečni zvezi. »Poleg strahotne bolečine ob tem, da meje zapustil, je bilo zame najbolj porazno spoznanje, da se nisem mogla zanesti na svojo intuicijo,« se je izpovedala hči režiserja Roberta Rossellini-ja in slavne igralke Ingrid Bergman. Isabella Rossellini je režiserja Lyncha spoznala leta 1985, ko je z njim snemala Modri žamet (Blue Velvet). V svojem mračnem filmu ji je podelil zanjo pomembno vlogo Dorothy Vallens, pevke v nočnem baru. »Po Modrem žametu sva bila oba žalostna, ker seje snemanje končalo. Mislila sva, daje nekaj več med nama, in tako sva postala par.«
V francoskem parlamentu onemogočili dostop do internetne pornografije
Francoski parlament je uvedel poseben sistem nadzora, s katerim naj bi poslancem in drugim zaposlenim v stavbi preprečili dostop do internetnih strani s pornografskimi vsebinami, so danes objavili v Parizu. Toda že so se oglasili kritiki, ki menijo, da poslanci lahko še vedno z le nekaj kliki pridejo do prepovedanih internetnih vsebin. Omenjeni filtrirni sistem so v francoskem parlamentu namestili že 20. januarja. To pa naj bi zaposleni izvedeli tako, da so ob obisku »spornih« strani dobili obvestilo, da bodo »zaradi tehničnih razlogov« vse obiske tovrstnih strani zabeležili in shranili za 24 ur, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Na spletni strani parlamenta so danes pojasnili, da so sistem uvedli, da bi preprečili vsakršne povezave na pornografske spletne strani oz. strani z otroško pornografijo. Prav tako naj bi s tem preprečevali širjenje virusov, še poudarjajo v francoskem parlamentu. Toda kritiki že dvomijo v učinkovitost tega sistema. Mnogi menijo, da bodo poslanci, če bodo želeli, lahko še vedno povsem neopazno dostopali do prepovedanih vsebin, še navaja AFP.
t Vi
l_e s N A J
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	FIREFLIES - OWL CITY
3.	DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS
4.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
5.	MEET ME HALFWAY - THE BLACK EYED PEAS
6.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
7. I WIL S. REP S. EMP KEYS lG. GE ll. M
LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE Y - IYAZ
RE STATE OF MIND - JAY-Z & AL
) YOU - JAMES MORRISON DAY MORNING - MELANIE FION fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
faiečoJn.kiobasaml,
TOREK
sirov burek, solata SREDA
krompirjeva solata, prekajena rebrca ČETRTEK
njoki v gobovi omaki, solata PETEK
zelenjavna musaka, solata SOBOTA
enolončnica iz leče*, palačinke s
čokolado
NEDELJA
goveja juha z rezanci, mleto meso v
testu**, solata
PONEDELJEK
špinača, pire krompir, kuhana govedina
*Enolončnica iz leče
25 dag leče, 2 korenčka, 1 paprika, 1 čebula, 1 por, 1 paradižnik, malo pet-eršilja, olje, sol, poper, mleta sladka paprika, kisla smetana.
Na olju popražimo čebulo, in ko postekle-ni, dodamo odecejeno lečo, ki smo jo čez noč namočili v vodi. Skupaj z lečo dodamo tudi na kolesca narezano korenje in toliko vode, da so sestavine v posodi prekrite. Po-solimo in zavremo, nato naj vre približno deset minut. Medtem narežemo papriko,
por in paradižnik ter nasekljamo peteršilj. Narezano zelenjavo in začimbe dodamo v juho in kuhamo še deset do petnajst minut, da se korenje in paprika zmehčata. Dodamo nekaj žlic kisle smetane. (Če želimo, v njej ob koncu kuhamo kranjsko klobaso.)
**Mleto meso v testu
30 dag mletega mešanega mesa, 2 jajci, ostra moka, peteršilj, česen, drob-tine, 70 dag krompirja, 1 jajce, sol, poper.
Iz mletega mesa, jajc, 3 žlic ostre moke, soli, popra, peteršilja in česna zamesimo kompaktno mesno testo. Če ni dovolj kompaktno, dodamo krušne drobtine. Pustimo počivati 1 uro. Krompir skuhamo, in ko se malo ohladi, ga olupimo in pretlačimo. Dodamo jajce, sol in poper. Premešamo in dodajamo moko po občutku, da nastane kompaktno krompirjevo testo. Kar z rokami ga oblikujemo na pomokani površini v pravo-kotnik cca. 30 x 20 cm. Iz mesa oblikujemo toliko dolgo klobaso, kot je dolžina krompirjevega testa, ga položimo na testo in trdno zavijemo ter zavijemo v folijo za živila. Za 1 uro postavimo v zamrzovalnik, da ga bomo lažje rezali. Klobaso narežemo na 1,5 cm debele rezine in jih z obeh strani narahlo povaljamo v ostri moki. Popečemo jih na olju ali maslu, da dobijo zlatorjavo skorjico.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o ...
... ljubicah?
Gruzinci: "Pastirjeva žena zasluži več spoštovanja kot cesarjeva priležnica."
Kitajci: "Pri ženi iščemo vrline, pri ljubici lepoto."
... ljubosumnosti? Arabci: "Ljubosumnost lahkomiselne žene se pokaže z nezvestobo, krepostne pa s solzami." Italijani: "Ljubosumni so navadno možje z umazano srajco." ... spominu na ljubezen? Francozi: "Kdor močno ljubi, pozno pozablja." Italijani: "Kjer je žgal ogenj, ostane bolečina."
... lepoti?
Nemci: "Lepi obraz imajo veliko sodnikov." Romuni: "Škorpijon se skriva pod najlepšim kamnom."
... govorjenju?
Tadžiški pregovor: "Ne glej, kdo govori, temveč poslušaj, kaj bo povedal." Slovaški pregovor: "Modrih ušes ne zanimajo besede neumnih ljudi."
... solzah?
Irski pregovor: "Grenke so solze, ki tečejo, še bolj grenke pa so tiste, ki ne morejo teči." Ukrajinski pregovor: "Ne obžaluj, ker jočeš, če imaš za čim."
... častiželjnosti?
Čehi: "Slab je tisti vojak, ki ne želi postati general."
Nemci: "Kdor ves čas v nebo gleda, ima hitro obtolčen nos."
Gostiteljica, ki je pripravila imeniten sprejem, je dan po sprejemu prejela pismo včerajšnjega gosta:
"Spoštovana gospa! Imel sem se zelo lepo in komaj čakam, da bom lahko spet v vaši mikavni sredini!"
PROTIJUNAK
AMERIŠKA MODNA KREATORKA
(DARYL)
PREDEL, PODROČJE
EDVARD KOCBEK
TVOR NA
PRSIH
SHAKESPEAROV JUNAK (NAŠA PISAVA)
NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC STENSEN
SL. TISK AGENCIJA
LEVINJA (DISNEY)
ČLAN ALIANSE
SILICIJ
PREBIVALKA IRSKE
OLGA REMS
LENINOVA LJUBICA ARMAND
PANJ, ČOK (NAR.)
MUSLIM. MOŠKO IME
ODPRTINA V STENI
ŽIDOVSKA DRŽAVA
SOBRAT, FRATER
PRAMERA
BAJKA, MIT
SIMON JENKO
VREMENAR (JANEZ)
NAR. PARK V ESTONIJI
DOMOVINA ILIROV
Štajerski TEDNIK
RUSKI DRAMATIK (NIKOLAJ)
IZDELOVALEC KOS
TEPČEK
PLEMIŠKI NASLOV
NOŽ VEJNIK
KRAJ V GOR. KOTARU
ROMAN DRNOVŠEK
KLEJ, LEPILO
"Se ne spominjam dobro, ker sem bil pijan."
"Ja, gospod Kovač, spet ste pijani! Kaj vam nisem rekel, da lahko popijete le steklenico piva dnevno?"
"Kaj mislite, da ste vi edini doktor, ki ga obiskujem?"
Zakonca ste si z uslužbencem agencije za nepremičnine ogledala družinsko hišo.
"Ta hiša je zelo lepa in prostorna. Vzela bi jo, če ne bi bila zgrajena nasproti tovarne eksploziva" rečeta zakonca.
"Na tovarno se ne ozirajte, ta bo tako ali tako kmalu eksplodirala in je ne bo več," ju tolaži agent.
Pri Kovačevih na vrata potrka župnik.
"Si ti, angelček moj?" vpraša Kovač.
"Ne ravno," odgovori župnik," sem pa iz iste firme."
Mož je bolan z nekoliko povišano temperaturo, toda kot je pri moških navada, je jokal in stokal, da bi se zasmilil svoji ženi.
"Draga, ali boš kaj jokala, če bom umrl?"
"Seveda, saj veš, da jokam za vsako malenkost!"
Gost je leta in leta prihajal v gostilno in vedno naročil dva konjaka. Enega zase, drugega za prijatelja, ki pa ga ni bilo. Tako je vsakič popil dva konjaka. Nekega dne pa naroči samo en konjak.
"Vašega prijatelja ne bo?" se pošali natakar.
"Bo, bo, ta je za njega. Jaz sem pa po priporočilu doktorja prenehal piti!"
Ko se je Miha vrnil iz šole, je njegova mama izpraznila njegovo šolsko torbo in presenečeno obstala: "Od kdaj pa ti kadiš?"
"Od dne, ko sem prvič sek-sal!"
"Kaj, tudi seksal si že? Kdaj pa se je to zgodilo?"
Policist je pristopil k prodajalcu pečk in ga vprašal: "Kaj prodajaš?"
"Pečke od jabolk."
"Po koliko pa so?"
"Sto evrov eno pečko."
"Zakaj so pa tako drage?"
"Ker ti po njih začnejo delovati možgani."
"No, bom pa kupil eno!" se je odločil policist.
Policist je pojedel pečko, odšel, nato pa se je kmalu vrnil. "Prevaral si me!" je rekel prodajalcu. "Za stotaka bi si lahko kupil deset kilogramov jabolk in tako dobil več sto pečk!"
"No, vidiš, da deluje! Možgani so ti začeli delovati!" je rekel prodajalec.
"Če je pa tako, mi prodaj še eno pečko!" je rekel policist.
"Gospod Koren, tožena stranka vam je rekla, da ste bik. Ali je to res?" "Ja, res je!"
"Zakaj ga pa potem tožite?"
Ugankarski slovarček: ADRAR = višavje v Alžiriji; ČOLJA = panj, čok (nar.); ERDMAN = ruski dramatik (Nikolaj, 1902-1970); HRING = utrjena obrska naselbina; KERRIGAN = ameriška modna kreatorka (Daryl, 1964-); LAHEMAA = narodni park v Estoniji; NALA = levinja v Disneyevem Levjem kralju; ZAHIR = muslimansko moško ime.
■ueiupj3
'ef|oo 'jbubj 'eirnii 'Bseu| 'o|ejo 'on 'SOULU 'e>jj| 'BJ9J 'U0|B}9 'JOAJ justd 'jbsc»I 'j|L|ez 'V1S '»3 'PJ0I
'09UBJN|B 'BUOO 'OAJSJBSO^ 'UB^J
-je» '^eso^JB|A| '^BuniuuB 'UJBJ§ -0JBq 'bu^b 'ujBH 'JBjpv 'eJHB|A| :ouABJopoA :9nueain aj /taj/say
íPoíHulajtz naí na iuitountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ZENICA
RANOCELNIK
Govori se ...
... da so si s pokopom pusta mnogi oddahnili, saj so bili po desetih dnevih rajanja že zelo utrujeni, medtem ko nekaterim to ni bilo najbolj pri srcu, saj se je tako spet vrnila stara mestna oblast.
... da je za marsikoga vremenska otoplitev prišla v zadnjem trenutku, saj bi sicer morali sneg pred svojim pragom celo lastnoročno očistiti,
... da je slogan »Ormož, srce Prlekije« zelo lep in obetajoč, a kaj ko prleški župani v holermouškem ne vidijo toliko sonca, da bi lahko svetil na čelu območnega razvojnega sveta Prlekije.
...da je bila zadnja seja sveta občine Markovci tako kratka tudi zaradi tega, ker se je vsem mudilo, da bi čim prej nazdravili z župano-
vim vinom ob njegovi 70-le-tnici.
. da so na nedavnem vi-demskem fašenku organizatorji poskrbeli za to, da so bili nekateri kar precej zmedeni, saj so srbske ma-žoretke plesale na slovensko polko, ki seje odvrtela v nemškem jeziku.
... da seje Tadej Toš na nedavnem Izboru športnika leta baje tako vživel v bor-
bo Dejana Zavca, da že išče primerne rokavice zase.
Vidi se ...
... da nekateri slutijo, zakaj nekdanjega prvega moža poetovionskega športnega zavoda ni bilo na proglasitvi športnika leta - menda je bil še preveč utrujen od aktivnega preživljanja pusta.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in Ai -cï^^P^	W§ fH www.DikaDolonica.com
Foto: Ksenija Majerhofer
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Ksenija Majerhofer in jo naslovila: »Mate kaj za pusta hrusta?« Na njej so njene štiri maškare - dvorni norčki Zala, Blaž, Iztok in Uroš Cebek.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		6	7				1	
4			9			6		5
	2	3						9
		5			8			
	8						6	
			1			7		
3						4	2	
5		7			1			3
	9				3	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	00
Bik.	VV	©©©	€€	000
Dvojčka	VVV	©	€	OO
Rak	V	©©©	€€€	0
Lev	VV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	VVV	©	€€€	0
Škorpijon	V	©©	€€	000
Strelec	V	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. februarja do 1. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 19. februarja, pošljite na naslov: Ra-dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti).
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Zoja Topolovec, Ob gozdu 15, Njiver-ce, 2325 KIDRIČEVO.
Anekdote slavnih
Koje bil irski književnik George Bernard Shaw še majhen, ga je vzgojiteljica oštela, ker se ni pripravil za pouk zgodovine: »V tvojih letih sem znala našteti vse angleške kralje.« - »To vam rad
verjamem. Ko ste bili v mojih letih, jih je bilo še zelo malo.« ***
Nemški skladatelj Ludwig van Beethoven je nekoč sedel v družbi, ki jo je domača hčerka »morila« s slabim igranjem na klavir. Ko so ga prosili, naj pove, kaj misli o njenem igranju, je dejal: »Vidim, da je vaša hčerka globoko verna.«
»Kaj s tem mislite?« so se začudili gostitelji.
»Ravna se po svetopisemskem načelu: levica naj nikoli ne
ve, kaj dela desnica,« je odgovoril skladatelj.
***
Filmska igralka Marlene Dietrich je v družbi dejala: »Priznam, da so ženske večinoma bolj nečimrne kot moški, vedno pa tudi ne. Zdaj na primer vidim med vami nekaj, česar si nobena ženska ne bi dovolila: najlepši med vami ima površno zavezano kravato...«
Okrog igralke je bilo pet moški in vsi hkrati so dvignili
roke, da bi si popravili kravato.
***
Francoski pisatelj in filozof Jean-Jacques Rousseau je bil znan po pozivu, da naj se človek vrne k naravi. Prisotni so vedno želeli slišati iz njegovih ust modrost. Ko je bil nekoč povabljen k pesniku Gressetu, ni spregovoril. Gresset ga je zbodel. »Težko je pripraviti medveda h govorjenju.«
Rousseau mu je odgovoril: »Da, da. Mnogo težje kot papagaja.«
***
Ko bi moral na nekem banketu v Parizu imeti govor, ga je italijanski dramatik Luigi Pirandello začel z besedami: »Toliko časa sem se učil pisati, da sem se pozabil učiti, kako je treba govoriti.«
***
Nekoč se je grški filozof Diogen iz Sinope brez denarja sprehajal in srečal bogatega znanca ter ga prosil za pomoč. Ko je ta nekaj omahoval, mu je Dioden dejal: »Zakaj se obotavljaš? Denar potrebujem za kosilo in ne za pogreb?«
Ptuj • Pogovor s Stojanom Kerblerjem
Za dobro fotografijo je tehnika drugotnega pomena
Za fotografa Stojana Kerblerja, ki velja za eno najvidnejših fotografskih osebnosti nekdanje Jugoslavije, predstavlja leto 2010 dvojni jubilej. Zraven tega, da smo v našem mestu praznovali 50 let Kurentovanja, ki je na delo Kerblerja izjemno pomembno vplivalo, sočasno fotograf praznuje tudi 50-le-tnico nepretrganega razstavljanja. Visoka jubileja je obeležil s še eno okroglo številko: 150. samostojno razstavo, ki je na ogled v galeriji Magistrat.
Mojster fotografije Stojan Kerbler se je rodil leta 1938 na Ptujski Gori. Čeprav je diplomiral elektrotehniko in je na tem področju tudi delal, je ob rednem delu zmeraj našel čas tudi za ljubiteljsko fotografiranje, ki že od osnovne šole predstavlja pomemben del njegovega življenja.
Svojo prvo fotografijo je posnel leta 1953, od leta 1960 do danes pa je neprekinjeno razstavljal, in sicer na 1284 razstavah, od tega na 641 razstavah v 136 krajih nekdanje Jugoslavije in na 743 mednarodnih razstavah v 52 državah sveta. Imel je kar 150 samostojnih razstav po mnogih državah sveta, prejel pa je tudi 128 mednarodnih nagrad.
Samo v lanskem letu je bilo na raznih razstavah na ogled več njegovih fotografij, med drugim tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, njegova serija Dvorišča pa je dosegla izjemno prepoznavnost tako v Sloveniji kot v tujini.
O Kerblerjevem življenju in delu je bilo posnetih tudi nekaj dokumentarnih filmov, zadnji leta 2008 ob njegovi 70-letnici. Je tudi raziskovalec fotografije ter potrpežljiv mentor in učitelj mnogih slovenskih fotografov.
Število njegovih posnetkov gre v desettisoče, posebej se je proslavil s serijami fotografij Portreti s ptujskega, Haložani, Koline, velik uspeh pa je požela tudi serija Dvorišča.
S svojim osebnim slogom, talentom, vztrajnostjo in trdim delom je pomembno prispeval k razvoju prepoznavnosti slovenske fotografije v svetu. Za vrhunske umetniške fotografske dosežke in velik prispevek k uveljavljanju slovenske fotografije v svetu je bil januarja letos odlikovan z redom za zasluge predsednika države dr. Danila Turka.
Izjemen fotograf pa tehniki nikoli ni pripisoval velike vloge, saj je prepričan, da je ta drugotnega pomena. V več kot pol stoletja dolgem ciklusu fotografiranja je zamenjal le peščico fotoaparatov.
Kdaj ste se pravzaprav prvič srečali s fotografijo in kaj je bila tista prelomnica, ki vas je pripeljala do spoznanja, da vas fotografija zanima?
»Leta 1953 sem dobil družinski fotoaparat, ker sem imel poškodbo noge in eno leto nisem mogel obiskovati pouka. To je bil začetek vsega. V četrtem razredu nižje gimnazije, kar bi bil danes deveti razred osnovne šole, sem se včlanil v Fotoklub Ptuj in še isto leto sem naredil svojo prvo pravo fotografijo. Prve filme sem nesel razvijat k Langerholcu, pozneje pa sem
vse delal sam. Ves čas gimnazije sem fotografiral in izdeloval fotografije. Fotografiral sem na raznih dogodkih, veliko tudi sošolce in sošolke. Nisem pa imel kakšnih velikih ambicij. Zatem sem šel v Ljubljano študirat elektrotehniko in sem ponovno zbolel. Takrat sem spet za eno leto prekinil šolanje, in ko sem si dovolj opomogel, sem hodil na sprehode, namesto na predavanja. Takrat sem ponovno fotografiral. To je bil čas, ko sem se zavestno odločil, da bom fotografiral za razstave. Od takrat, od leta 1966, sem razstavljal neprekinjeno.«
Prva fotografija, ki ste jo razstavljali, je bila fotografija zasneženega dimnika.
»Tako je. Ta fotografija je bila razstavljena na medfakultetni razstavi v Beogradu.«
50 let neprekinjenega razstavljanja je izjemno dolga doba. Kaj se je na področju fotografije najbolj spremenilo v teh letih? Je sploh možno primerjati fotografsko delo nekoč in danes?
»Sem mogoče ena zadnjih generacij, ki je lahko avtorsko fotografijo gojila zraven službe. Bil sem energetik v Kidričevem in ves čas sem se ukvarjal tudi s fotografijo. Danes se mladi ne morejo profesionalno ukvarjati s fotografijo, če ne končajo tega študija. Trenutno sta v Sloveniji dve šoli, višja v Sežani in visoka v Ljubljani, kjer izobražujejo smer fotograf. Samo fotografijo se sicer goji še na nekaterih fakultetah.«
Kaj je pomembnejše: končati šolanje in si pridobiti ustrezno izobrazbo ali imeti talent za fotografiranje?
»Talent mora biti, pri mladih pa jaz vidim drugi problem: imajo talent, končajo šolo, velikokrat pa niso pridni. Poleg tega, da končaš šolo, moraš ogromno delati, da se uveljaviš. Lahko si dober pisatelj, a če ne napišeš knjige, te ljudje ne poznajo. Zato uspejo samo tisti, ki so izredno aktivni, na natečajih, razstavah in podobno. Velikokrat pa so mladi preveč pasivni.«
Morda pa enostavno ne dobijo priložnosti?
»Mislim, da to ni bistveno, saj gre za igro značaja. Priložnosti si moraš ustvariti preko uspeha, zanj pa moraš delati. Verjemite, ni lahko 50 let razstavljati brez vpliva drugih. To enostavno moraš delati iz veselja. Kar se mene tiče, je bilo pomembno to, da nisem šel v vojsko, veliko fantov je namreč ravno v tem obdobju prekinilo s fotografijo.«
Kakšen je vaš pogled na razvoj fotografije? Kaj so bistvene razlike?
»Največ razlik je v tehniki. Ta me sploh ne zanima. Zanima me samo fotografija. Problem digitalne fotografije je v tem, da tisti, ki proizvaja tehniko tudi promovira le to. Vsi se radi pogovarjajo o kvaliteti fotoaparata, photo shopih in podobno. Mene to ne zanima. Drugi problem pa je v tem, da lahko vsak naredi tehnično precej dobro sliko. Res pa je tudi, da na računalniku fotografija zgleda drugače kot na papirju. In mnogi mislijo, da so dobri fotografi.«
Vsekakor pa je za dobro fotografijo pomemben tudi izbor motiva. Najraje ste se lotevali ljudi, njihovih obrazov. Veliko časa ste posvetili tudi Haložanom. Zakaj?
»Stvar je enostavna. Leta 1956 sem se iz Ljubljane vrnil na Ptujsko Goro, nato sem se preselil na Ptuj. Razmišljal sem o tem, kaj je vredno fotografirati in na eni strani sem ugotovil, da so to romarji in njihovi obrazi na žegnanju na Ptujski Gori, na drugi strani pa ljudje na sejmih. Vedno sem slikal ljudi. To je bilo tisto, kar se mi je zdelo vredno slikati. Potem pa sem ugotovil, da je mesto tem ljudem tuje. Istočasno sem prešel tudi na široki kot in sem se odločil, da bom ljudi slikal tam od koder prihajajo. Odločil sem se, da bom fotografiral Haložane in tako sem začel. Fotografiral sem ljudi, a dane v svoj prostor. To je pomembno, ker so ljudje sproščeni, saj se vedno dobro počutijo v svojem prostoru. Šlo je pravzaprav za druženje. To, da je bil
široki kot in da je slika ostra do neskončnosti, je bilo zame najpomembnejše. Čeprav je to bilo takrat prepovedano, sem figuro postavljal v sredino in velikokrat je gledala mene. To sta dve stvari, ki ju v klasičnem portretu takrat ni bilo. Čeprav je bil na začetku nek upor, sem v tem uspel. To je bilo kasneje sprejeto kot nek prispevek jugoslovanski fotografiji.«
Najbrž bi se težko odločili, a vendar, vam je katera vaša fotografija posebej pri srcu?
»V vsaki seriji je običajno kaka fotografija, zaradi katere sem serijo nadaljeval. Taka je na primer Deklica iz Haloz leta 1972, ki je bila zelo uspešna in je med 35 tisoč slikami dobila prvo nagrado. Takrat sem se odločil, da fotografiram s širokim kotom. Tudi pri Kolinah iz leta 1977 je ena fotografija, ki je nad vsemi v tej seriji.«
Koliko fotografij, ki so po vaši oceni izjemno dobre, ste ustvarili?
»To je nekaj sto kvalitetnih fotografij. Bistvo fotografije je tudi izbiranje, saj vedno izbereš tisto, ki se ti zdi najboljša. Res pa je tudi, da sem od upokojitve naprej veliko starih fotografij izdelal prvič.«
Prejeli ste tudi ogromno nagrad, med drugim tudi priznanje predsednika države dr. Danila Turka. Kaj vam več pomeni: priznanja raznih zavodov in inštitucij ali je večje priznanje tisto, ki vam ga z obiskom vaših razstav izkažejo ljudje?
»Oboje je izjemno pomemb-
no. Priznanja mi veliko pomenijo. Predvsem ta, ki niso zgolj fotografska. Od priznanja predsednika države do občinskega priznanja in podobno. Nagrade v okviru razstavljanja pa so pomenile priznanje za vztrajnost. So kot ocene v šoli.«
Pri vas izstopa črno-bela fotografija. Se vam zdi ta bolj izrazna?
»To je nekako moja avtorska fotografija. Vsi so potrdili, da je to prav. Moja fotografija deluje na principu dokumentiranja. Vsi imamo preteklost v glavi kot črno-belo. Če sliko naredim danes in je črno-bela, ima vtis dokumentiranja. Vedno spominja na tisto, kar je bilo, in ne, kako stvari vidimo danes. To je nekako tipično za moje fotografije.«
Kar nekaj časa namenjate tudi arhivskemu delu. Kolikor vem, tudi trenutno delate na nekem projektu.
»Prvo revijo sem kupil leta 1956 in takrat sem vse, kar se je o fotografiji dalo v Jugoslaviji dobiti, zbiral in se preko tega učil. Hitro sem dojel, da če ni urejeno, ni uporabno in sem začel zbirati v obliki map. Ves material, okrog 2,5 tone, sem leta 1994 predal Arhitekturnemu muzeju v Ljubljani. Do takrat pa sem pomagal veliko študentom, med drugim tudi prvi Slovenki v Ljubljani, ki je diplomirala na Umetnostni zgodovini iz fotografije. Sem pa se ukvarjal tudi z zgodovino fotografije. Tako rekoč sem 'odkril' Frana Kraševca, izjemno pomembnega fotografa. Čeprav se niso ohranile fotografije, so se ohranile plošče in sem preko teh naredil fotografije. Pripravil sem tudi nekaj razstav na temo zgodovine in razvoja fotografije. Tudi trenutno delam na nekem projektu.«
Dženana Becirovic
schudo,mep * telefon •
Utol23

iitfenonotW|,!A
Želite spoznati bogastvo prostovoljska? Imate občutek za sočloveka? Mu želite prisluhniti, kadar ¡e v težavah? Potem vas vabimo, da se pridružite številnim prostovoljkam in prostovoljcem in ob zaupnem telefonu prisluhnete ljudem v najrazličnejših stiskah.
Če želite izvedeti kaj več o uvodnem izobraževanju, ki bo marca v Ljubljani in Mariboru, pokličite na GSM 041/628 619, ali pišite na: samarijan@gmail.com
Prireditvenik
Torek, 23. februar
17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica Krtek Gregor in košček neba 18.00 do 19.00 Kog, vadba pilatesa
-	Ptuj, Kinološko društvo, vpis šolanja psov vseh pasem od starosti štirih mesecev naprej
-	Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
-	Ptuj, CID, tečaji španščine, italijanščine, znakovnega jezika, literarna delavnica, tečaj orientalskega plesa
-	idiPtuj, CID, na ogled je razstava likovnih del Gregorja Samasturja Objem spomina
Sreda, 24. februar
18.00 Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Podravje, vabi člane
društva in druge zainteresirane na predavanje Uvod v biodinamiko, v prostorih Waldorfske šole, Wilsonova ulica 18, Maribor.
Četrtek, 25. februar
17.00 Ptuj, pravljična soba Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča,
pravljica Ni zime za Eskime 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera predstave Prava baba
Petek, 26. februar
18.00 Slovenska Bistrica, Društvo Feniks, zvočna kopel z gongi - sproščanje 18.00 do 19.00 Kog, vadba pilatesa
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 23.2.
8.00 Bal na Destrniku 9.20 ŠKL
17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kronika občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 24.2.
8.00 Kronika občine Hajdina 9.00 Živi življenje 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 Super hiti
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Košicn bal v Slovenija vasi 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 25.2.
8.00 Fašenk po Dornavsko
9.20 Živi življenje 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 Super hiti 19.00 Pri Gašperju 20.00 Kronika občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 26.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Lenart - Ob dnevu kulture 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM brejo telico simental-ko. Tel. 051 316 591.
HIDRAVLIČNO ZLOŽLJIV pred-setvenik širine 3,60 m in kiper prikolico, dvoosno, prodam. Tel. 041 521 863.
V BREZPLAČNI najem dajemo vinograd na lepi sončni legi, z 800 trsi ter manjšo leseno hišico s kletjo, v občini Juršinci. Inf. na tel. 031 668 909.
PRODAM suho krmo v malih balah in vzamem dva konja v rejo. Tel. 031 764 327.
PRODAM kalana bukova drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356.
vsak CBTRTHK ob 20.00 uri
"äPh
m
ŠOPEK poskočnih
1.	KRAJNCI - Na planci je na hišca
2.	Ans. SAŠE AVSENIKA - Vsi zapojmo
3.	Ans. SPEV - Tvojeoči
4.	ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE - Stari muzikant
5.	GIANI RIJAVEC IN ZIDANIŠKI KVINTET - Lojtrca
6.	Ans. JELEN - Jelenov ruk
7.	Ans. PEPELNJAK - Prijatelji

POP 7 TOP
1.	BOŠTJAN KONECNIK- Brezizpitasemostal
2.	ELA - Kakor magnet
3.	ZLATKODOBRIČ - Mehankar
4.	ATOMIK HARMONIK - Pivo mi dej
5.	TANJA ŽAGAR IN BORIS KOPITAR - Lepo je v dvoje
6.	OBJEM - Odšel bom
7.	ROKKOSMAČ - Šelahkoljubim
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 22SS Hajdina
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late 4x5, 5x8 cm, ladijski pod, opaž, 12-20 mm, obloga, bruna, 21 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM telico, brejo 8 mesecev. Tel. 041 868 692.
PRODAMO telico simentalko v devetem mesecu brejosti, možna menjava za kravo ali telico za zakol, z doplačilom. Tel. 041 240 003.
NEPREMIČNINE
V OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
DOM-STANOVANJE
DO 5 % POPUSTA pri nakupu trisobnega stanovanja, 63 m2, na Ptuju, do 25. 2. Tel. 030 396 757.
MENJAM enosobno občinsko stanovanje za dvo- ali trosobno na Ptuju. Tel. 031 893 200.
STORITVE
DO 60 % ZNIŽANJE AVTOPLA-ŠČEV. Ponudba velja do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž na Dravskem polju, tel. 02/ 629 62 77.
ZA POMOČ na kmetiji rabimo mlajšega upokojenca ali upokojenko. Tel. 051 321 925.
IŠČEM zanesljivo, urejeno osebo za varstvo otroka na našem domu, zaželene izkušnje. Tel. 041 764 445.
RADIOPTUJ
89,8'98,2H04t3 www.radio-ptuj.si
ravljBza
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
a prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v februarski številki med ostalim preberete o varstvu koščičarjev s priloženimi škropilnimi programi za marelice, breskve, češnje in slive, nadalje o zimski rezi od toče poškodovanih trt, pa o tem, kaj postorimo v kleti, v prilogi Vrtnine pa o ustreznosti semena zelenjadnic in o gojenju paradižnika.
Revija Sad - 21 let z vami. NaroSila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StP_______
NAUOCILNICAZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d...o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene. Edini val, ki se ne razbije.
SPOMIN
22. februarja je minilo leto od izgube žene, mame, babice in sestre
Marije Dolinar
IZ VITOMARCEV 5
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer nov dom rože ji krasijo in sveče v spomin gorijo.
Žalujoči: mož Anton, otroci Tone, Slavek, Marta in Srečko z družinami ter sestra Štefka z družino
Dan, ki nam je zarezal bolečino, dan, ki je naredil praznino.
V SPOMIN
23. februarja mineva eno leto žalosti od neizprosne resnice, da si za vedno odšel od nas, ljubi in nepozabni mož, ata, dedi
Joža Cvetko
MEZGOVCI OB PESNICI 13
Nikoli ne bo pozabljen ta kruti dan, ko smo ostali brez tebe, brez tvoje neizmerne dobrote ali ljubezni, ki si jo znal dajati. Dom, ki si ga imel tako rad, je ostal prazen, odet v žalost in samoto ter s solzami oblit.
Ostalo je le bridko spoznanje, da se ne boš nikoli več vrnil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prinašate cvetje in sveče.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
V	življenju le skrb in delo si poznala, zdaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V	91. letu nas je zapustila draga žena, mama, sestra, stara mama, prababica, tašča in botra
Ema Jurenec
IZ DOBRINE 32
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani. Iskrena hvala za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku Cirilu Čušu in Štefanu Zveru za opravljen obred, hvala govornikoma g. Borisu Jazbecu in Janiju Vodušku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve.
Hvala vsem, ki ste jo v lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: njeni najdražji
Je čas, ki daje, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. Je tudi čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine!
SPOMIN
25. februarja mineva osem let žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Dušan Ilec
Z GRAJENŠČAKA 90
29. februarja pa minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi
Stanislav Ilec
Z GRAJENŠČAKA 91
Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, postojite ob njunih grobovih, jima poklonite cvet in prižgete svečko.
Vajini najdražji
www.radio-tednik.si
Glasujem
Glasujem
Naslov
priimek
Ptuj • Z ginekologinjo Tatjano Kolar o raku materničnega vratu
Cepljenje priporočajo mladim in starejšim
V	Sloveniji letno za rakom materničnega vratu zboli blizu 200 žensk, najpogosteje stare med 35 in 45 let.
V	50 do 60 primerih se bolezen konča s smrtjo. Ob raku na dojki je rak materničnega vratu druga najpogostejša vrsta raka, za katerim zbolijo mlajše ženske.
Raka na materničnem vratu lahko povzroči okužba s humanim papiloma virusom (HPV). Po podatkih strokovnjakov naj bi se z njim najmanj enkrat v življenju okužilo med 70 in 80 odstotkov prebivalcev, pri 90 odstotkih žensk se te okužbe v nekaj mesecih pozdravijo same od sebe in ne potrebujejo nobene terapije. Pri okrog 10 odstotkih žensk je okužba trajna in lahko povzroči celične spremembe na materničnem vratu, vendar je tudi pri teh tako, da pogosto izginejo same od sebe, pri enem do treh odstotkov žensk pa razvijejo predraka-ve spremembe in v sedmih do desetih letih maligni tumor. Rak nastane v globini nožnice, na vidnem prehodu med zunanjo in notranjo sluznico materničnega vratu. HPV se najpogosteje prenaša s spolnimi odnosi, tveganje za okužbo pa je večje pri tistih, ki s spolnimi odnosi začnejo že zelo zgodaj, in pri tistih, ki pogosto menjajo spolne partnerje. Med dejavnike tveganja spada tudi kajenje, ki povzroča poškodbe celic materničnega vratu. V Sloveniji je za deklice 6. razreda cepljenje proti raku na materničnem vratu v letošnjem šolskem letu brezplačno.
S cepljenjem se je mogoče dodatno zaščititi pred okužbo s HPV. V Sloveniji cepijo deklice s štirivalen-tnim cepivom. Ginekologi še posebej priporočajo cepljenje mladim dekletom, ki še nimajo spolnih odnosov, zato tudi ne morejo biti okužena, priporočajo pa ga tudi starejšim ženskam. Zaščita s cepljenjem traja najmanj pet let. Ker zaščitno cepljenje ni učinkovito proti vsem tipom HPV, so redni obiski pri ginekologu, najmanj enkrat letno, in PAP-test še vedno med najučinkovitejšimi oblikami preventive pred nastankom raka na materničnem vratu.
Tatjana Kolar, dr. med., spec. ginekologinja, predstojnica Službe za zdravstveno varstvo žena v ZD Ptuj, je povedala, da je primarna naloga ginekologov preven-
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Kolar, predstojnica Službe za zdravstveno varstvo žena v Zdravstvenem domu Ptuj: »Cepivo je varno in se ga ni treba bati.«
tivna, torej preprečevanje raka na materničnem vratu. Na ravni Slovenije že od leta 2003 poteka državni preventivni program Zora, kar pomeni, da delajo aktivno in da ženske aktivno vabijo na preventivne preglede. V okviru tega programa vabijo na preventivne preglede vse ženske, stare med 20 in 64 let, ki v zadnjih treh letih niso opravile pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu. Odkar poteka ta program, se je število žensk, ki hodijo redno na ginekološke preglede, povečalo. Odzivnost na vabila je okrog 70-odstotna. Še vedno je nekaj žensk, ki se tudi na vabila ne odzovejo. Ambulantni ginekologi, citologi in zdravniki z onkološkega inštituta so skupaj razpravljali tudi o tem problemu, kako ga rešiti, ker problem niso ženske, ki se odzivajo na vabila, problem so tiste, ki ne prihajajo. Še večji problem je, ko se pri kateri ženski ugotovi slab bris, a se na vabilo za ponoven pregled ne odzove. Če se ženska ne odzove na preventivni pregled iz programa Zora, ji vabilo ponovno pošljejo čez devet mesecev, če se tudi na drugo vabilo ne odzove, ji pošljejo še enega s povratnico. Potem je več ne vabijo, če se ne odzove, ker niso policisti, pravi Kolarjeva.
Strah pred cepljenjem je odveč
»Ker je nesporno dejstvo, da je eden od dejavnikov nastanka raka na materničnem vratu okužba s HPV, smo zadovoljni, da je tudi na državnem nivoju to cepljenje za deklice 6. razreda, ki sicer stane okrog 300 evrov, brezplačno. V ginekoloških ambulantah se cepijo tiste deklice, ki niso zajete s šolskim programom, starejše od 11 let, saj se s temi mladimi dekleti ginekologi ne srečamo pogosto. K nam najpogosteje prihajajo dekleta po 15. oziroma 16. letu starosti, predvsem zaradi zaščite pred neželeno nosečnostjo, o raku na materničnem vratu pa v tej starosti še sploh ne razmišljajo. V okviru predavanj po šolah na temo spolne vzgoje govorimo tudi o kontracepci-ji, cepljenju, preprečevanju spolno prenosljivih bolezni, vendar pravega odziva na to zaščitno cepljenje še ni. Pogosto so mame tiste, ki pripeljejo svoje hčerke na cepljenje. Iz izkušenj lahko povem, da v času, ko še zaščitnega cepljenja proti okužbi s HPV ni financirala država, so tri občine na Ptujskem zagotovile denar za to cepljenje. A kljub predavanjem, na katerih smo predstavljali to zaščitno cepljenje, želenega odziva
ni bilo. Tudi letošnji teden boja proti raku na materničnem vratu, potekal je zadnji teden v januarju, je bil posvečen preventivi. Rak na materničnem vratu je eden izmed redkih, ki ga je mogoče aktivno preprečiti.
Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji, je namenjeno vsem ženskam in deklicam od 9. do 26. leta. Vsaka država posebej se sama odloči, katera dekleta bodo cepljena. Na-jidealneje bi bilo, če bi bila cepljena vsa dekleta, ki še niso prišla v stik s HPV, ki se najpogosteje prenaša s spolnim kontaktom. Slovenija se je pač odločila, da bo zaščitno cepljenje proti okužbi s HPV plačala šestošolkam, s čimer se bodo obvarovale pred rakom na materničnem vratu, pred zelo neprijetnimi in nevarnimi genitalnimi bradavicami, HPV pa povzroča tudi nekatere
druge vrste raka. Cepivo je varno in se ga ni treba bati. Kot pri vsakem cepljenju se tudi pri tem lahko pojavijo stranski učinki, a hitro minejo. V Sloveniji se deklice cepijo s štirivalentnim cepivom, ki ženske v 70 odstotkih zaščiti pred tipi virusov, ki povzročajo raka, in v 90 odstotkih pred genitalnimi bradavicami,« je o cepljenju proti raku na materničnem vratu povedala ginekologinja Kolarjeva.
Zaskrbljujoč je podatek, da ginekologi odkrivajo vse več predrakavih sprememb pri mladih dekletih, ki še niso rodila. To je po eni strani pozitivno, da se spremembe ugotavljajo v zgodnji fazi, ko je tudi več možnosti za popolno ozdravitev, problem, s katerim pa se pri tem soočajo sami ginekologi, je izbira načina zdravljenja, ali jih samo opazovati in jemati brise ali se odločiti za konizacijo, ki jo je mogoče opraviti lasersko ali z električno zanko. Po ugotovitvah študije izolskih zdravnikov naj bi namreč preveč agresivne metode zdravljenja predra-kavih obolenj vodile k prezgodnjim porodom. Glavni razlog za pogostejše predra-kave spremembe pri mladostnikih je način življenja, mladostniki med 15. in 25. letom so rizična skupina. Deklice so prezgodaj spolno aktivne, vzrok so tudi menjave partnerjev, ki jih ne poznajo in za katere se ne ve, ali so okuženi s HPV, prav tako kajenje.
»Če želimo zmanjšati obolevnost za rakom na materničnem vratu oziroma ga
Osebna kronika
Rojstva: Maja Kopše, Gere-čja vas 93, Hajdina - deklica Zala; Martina Valenko, Tibolci 5, Gorišnica - deklica Valentina; Petra Habjanič, Vinski Vrh 81, Miklavž pri Ormožu
-	deček Anej; Mojca Prelog, Zabovci 35, Markovci - deklica Maja; Vesna Laluna Jacks-teit, Cesta 8. avgusta 13, Ptuj
-	deček; Maja Osojnik, Vito-marci 42 a - deklica Andreja; Mojca Emeršič, Mali Okič 50, Cirkulane - deček Aljaž; Nežka Fifer, Brunšvik 28, Rače - deček Gal; Petra Ilic, Anželova ul. 6 a, Ptuj - deček Blaž; Janja Kolarič, Krčevina pri Vurbergu 3, Ptuj - deček Vid; Dunja Radičevič, Rogaška cesta 2 a, Ptuj - deček Žan; Živa Gašperšič, Arbajter-jeva ul. 4, Ptuj - deček Marko; Darinka Vildin, Gradišča 1 a, Cirkulane - deček Domen; Nataša Rak, Cesta 25, Rogaška Slatina - deček Gabriel; Tatjana Bedenik, Planjsko 12, Majšperk - deček Matic; Suzana Butolen, Tržec 31, Videm pri Ptuju - deklica. Umrli so: Ana Murko, rojena Murko, Sela 6, rojena 1925
-	umrla 11. februarja 2010; Ana Kos, rojena Štebih, Grlinci 34, rojena 1927 - umrla 12. februarja 2010; Franc Žam-pa, Levanjci 20, rojen 1929
-	umrl 10. februarja 2010; Martina Kampl, Zagrebška c. 28, Ptuj, rojena 1937 - umrla 9. februarja 2010; Liza Mur-šec, rojena Hrga, Dornava 14, rojena 1922 - umrla 15. februarja 2010; Marija Roškar, rojena Šmid, Zabovci 101, rojena 1933 - umrla 18. februarja 2010; Marija Roškar, rojena Plohl, Bukovci 171, rojena 1915 - umrla 18. februarja 2010.
spraviti na minimum, moramo delovati na tri načine, s cepljenjem, preventivno zdravstveno vzgojo (zdrav način življenja) in z rednimi ginekološkimi pregledi,« pravi ginekologinja Kolarje-va. Za zaščitno brezplačno cepljenje šestošolk je čas še do avgusta letos, do takrat morajo dekleta dobiti prvi odmerek, da bosta tudi dva druga še brezplačna. Ni jih malo, ki so mnenja, da bi bilo pametno, če bi proti raku na materničnem vratu cepili vse spolno aktivne ženske, ne glede na to, ali imajo samo enega partnerja.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Matija (24.) led razbija, i, ga pa naredi,
Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, v zahodnih, južnih in osrednjih krajih bo občasno deževalo, meja sneženja bo na okoli 1000 metrih. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem do 6, najvišje dnevne od 5 do 11 stopinj C.
V noči na sredo se bodo padavine prehodno razširile tudi nad vzhodno Slovenijo in čez dan povsod ponehale. Popoldne se bo delno razjasnilo.