Drobtinice
c> ®
S ©
t
!	XXIX. Letnik.
©
© i
j g	Uredil
v

^§vefa družina.
Drobtinice.
XXIX. Letnik.
Uredil
<1 r F r a n č i š o k L a ni p c „

m I VTV^T
Založila „Katol. družba" za Kranjsko. V Ljubljani.
Natisnila Katoliška Ti3karna. 1896.
Himni
^Sv. ©t Jezusu, Mariji in Jožefu

ufefii Kristijanov
izda

)
Predgovor.
cfako majhne niso bile naše 'Drobtinice še nikdar kakor letos. Zakaj? Lanski potres je pripadel hiši „Katoliške družbe" toliko škodo, da si lani ni upala ^alo^iti Drobtinic. Tudi letos si ni upala ^alo^iti jih v navadni obliki. A da le predolgo ne izostanejo in da udje „Katoliške družbe" dobe v roko vsaj nekaj spomina, prihajajo letos Drobtinice skromno in ponižno na svetlo.
Bo^ja previdnost je hotela, da se je veselje nad „Domom katoliške družbe" premenilo hitro v (alost. A obupati ne smemo. „Katoliška družba" namerja staro hišo do cela podreti i)i sezidati novo. Koliki bodo stroški! Zato mora biti gospodarstvo previdno, ^ato so letos Drobtinice majhne: a Bog nam bode v pomoč, da bodo kdaj \opet obilne, kakor so bile nekdaj. Zatecimo se v najlepšo, najsvetejšo in najbogatejšo družbo, v sv. Družino, ter iščimo pomoči, in naša nada nas ne bo osramotila.
"G - 6
II
Sveta družina.
(Poljski zložil J. B. Zaleski. Priobčil J. Bile.)
I.
Velika noč vesela je minula; Jeruzalem so romarji pustili, Domov se vračajo po znanih cestah. Tako potuje ljudstvo v Galilejo, Po dolu tje jednako bojni vrsti; Ob morskem bregu in ob Jordanu, Krog Nazareta, Najma in pri Kani, Krog Kafarnavma skupaj bivajo ; Zatorej so na potu se združili In srečne druščine se veselijo. Naj prenočč, naj drugo se primeri, Vse boljše v družbi je in laglje vedno.
Kraljuje že na tratah mila pomlad, In smokva lepša se z obilnim listjem, Cveti že mandelj, palmo zaljša cvetje, Poganja oljka, rožmarin vonja, In mlačen vetriČ širi duh po zraku ; Povsod se sliši ptiČic žvrgolenje.
Se človek na pomlad drugače čuti, Vesel, pobožen je in vnet ljubezni. Kamor ozreš se, srce ti navdaja Veselje, radost, in po morju mislij Se vozi duša kot na lahkih valih. Zbor starcev glasno peva: „Aleluja! Na veke slava Ti, Bog Abrahamov!" Poštene matere in brhke deve To slišijo in ž njimi zapojo. Možaki mlajši to ponavljajo In pravijo, kar slišali so v mestu, Kak grozen trinog je namestnik rimski; Mladiči neoženjeni trdijo, Da res je to, čeprav jim vse ni jasno. Otroci, oj, otroci pevajo, Letaje kakor lastavice v krogu. Krog njih osliči pametno gredo. Bežč jim ure; došel je večer; Glej oljke, log celo zelen, in tu Studenec bistri — vgodno vse počitku.
V	rudeČ oblak se vtaplja solnce že In razsvetljuje Tabor; griči nižji Odsevajo se krasno v rožnem svitu; In Magdala najlepše se blišči.
Tam v Magdale vinogradu se vije
Potok, ko svitel trak, med bujnim grmjem ;
V	vinogradu pozdravlja palma že Od daleč te v dolino s senco dolgo.
V	vinograd svoj samarijanska deva Beži plašni, celo pred jagnetom; Prestrašena zakriva nežno lice,
Ker jo prekletstvo v Izraelu spremlja : Očetov dedščina, razpor nesrečni Živi kot nekdaj in skeli kot nekdaj.
Posedejo se na pripraven kraj, Veččr jih vabi na večerjo prosto :
Ostanki pičli kruha, jagnjeta Velikonočnega, in suha riba. Kaj treba še r Saj ljudstvo ne izbira; Doma, kot zunaj, malo potrebuje. Mladina sem ter tje drvi se urno : Ta gre po vode, ta suhljadi znaša,
V	vasici koče dajo jim soli; Kak sučejo se matere in deve!
V	ptujini vsaka gospodinja je.
Tu kraj je gostoljuben, čred obilo. Glej mleka, veselč se ga otroci: Skakljajo, vriskajo, jim všeč je ogenj.
Mrači se že, v somraku vse potihne. Spustile so se trudne ptice v gnezda Prijetno sanjat. Zvezda tu in tam Zablčsketa sedaj na nebu nočnem, Sledč ji druge, nove, vedno več. Zlatoluskinasta za ribo riba Tako na dnu vodice bistre pljuska.
V	večernem mraku po večerji pičli,
V	šumljanju gozda dviga se h Gospodu Molitev hvalna — k Njemu, ki stoluje Tam gori in vesoljstvo napolnjuje Prečudno s čudi, v delih slavo kaže, Ljubiti Ga otroke svoje vabi.
Se mesec skriva se, a noč je gorka, In tiha, mila ; vabi v sladko spanje ; Saj tudi spd. In vendar se dviguje Vzdih marsikteri iz trpečih prs, Trepalnic solznih spanje ne zaprč. A zdaj čuj glas in jek tam v sredi loga, In nedoločen klic, tleskanje rok! Le-sčm doni in tje — na desno, levo,
V	daljino tje čez hribe in čez dole.
Kdor spal še ni, vzdiguje kvišku glavo In sluša pazno, kaj godi se neki. »Nekoga iščejo, ki se je zgubil." „Marija je", glasi se, „Nazarejka", „Ki naša je predraga, sveta sestra. Da — da — to ona je, ker davi že Fantiča ni nikjer na potu bilo, Sirota, ki bridko trpeti mora!" In marsiktera k njej hiti po rosi, In tu ime določno sliši „Jezus". Okolica se prebudi, povsod Odmeva že ime presladko „Jezus".
V šotorih ni miru, ker izmed spečih Budijo mnogi se iz težke sanje; Marijino nezgodo vsakdo čuti, Starejše pa se pogovarjajo : „Zares je srečna ta pobožna hiša, Marija, Jožef, z dečkom Jezusom, Iz Davida rodu mladika trojna, Ki cvete in vonja nebesom v slavo; Saj milost božja je očita tu, Ker videli, res videli smo čuda. Ta deček ni človeškega značaja; In Jožef — ta rojak je Nazarejec, Marija pa je dete kraljevo.
Sedaj se trese starčkov debelejši glas Po gozdu. To pa oče Jožef je, Iskanja truden, ki veli družici, Da naj počiva. Zdajci vse je tiho, Nevspešni klic, oh, se ne sliši več.
Počiva stan. Samo na eni strani Se sliši ihtenje in tolažilna Beseda: „Ah, vtolaži se!" Ta govor Resnoben in tak mil ponavlja se. »Vtolaži se! Kaj ti pomaga jok,
Marija, saj zgodilo zalega Se ni, zgodilo hudega ne bo se. Seštet je las človeške glave vsak, In saj varuje angel mu stopinjo. Da mu rednik sem, da si ti mu mati, To milost je Neskončnega velika, Da se izpolni sklep mu vekovečni. Kjerkoli je, Očetovi so sluge Pri Sinu, roka še Herodova Kraljeva — kaj storiti mu je mogla.' Zakaj pač se vznemirjaš, o Marija ? Ni bolje li, bridkost da v spanju zabiš? Gotovo deček ni od tebe daleč, In kar mu všeč je, kar je večkrat storil, V puščavi premišljuje sam in moli. Kar danes te boli, to zabiš jutri. In ako v mestu je, Ga najdeva."
Svetoval dobro je in modro Jožef. Pa kdo umiri materinsko srce ? Kdo mehkega srca pozna bridkost? Oko ji gorke porosč solzice, Da se sočutje v nebu širnem gane, Da svetli angeli, poslanci božji, K brezmadežni kraljici splavajo, Glav6 ovijejo ji v meglo tanko, In trudne ji oči zaprejo lahno.
Zdaj noč molči. V nebesju neizmernem Zvezdovja svetla pota rišejo, Od prvega stvarjenja dnč enaka; Gospod jih sam vrejuje in spreminja, In On ko reče, padajo kot listje.
In zdajci, glej, na kraju jutrovem Zarf nebo se vse v ognjenem žaru; Bežijo zvezdice, in zarja mila
Iz okna svojega pogleda jasno, In kot svetlobe žar trepeče dol, Dotakne se Mariji čela, vejic, In hči nebeška, v zgodnjem jutru sestro Pozdravlja, rožno lice ji poljublja.
Oči odpre Devica najsvetejša, Devica, svetu zgodnja je danica. Dobrotne sanje so jo vtolažile; Sladak smehljaj igra ji na obrazu. „Oj, vstani, Jožef! Cas je že na pot, Sele v Jeruzalemu najdeva Ga." In milo de: (,Zel6 sem žalovala, Preveč se dvomom včeraj sem udala, Ko mi bridkost je stiskala sreč."
Za zvezdo zvezda zdaj bledi, ugaša, In speči log, in travnik, dol in grič Dviguje se v svetlobo krasnih barv. Petelin včasih daleč se oglasi, Marija pa in Jožef sta že daleč. Drobi osliček pot ob jutru hladnem Veselo s svojim malim tovorom; SkrjanČki žvrgole. Krilati pevci Zapojte milo! Svet je ta trenutek.
Na strani jutrovi pa zlato solnce, Podnebja kralj, zastor rudeč razgrinja; In ptic sladkeje pesmica doni, Duhtč mileje cvetke pomladanske. Dviguje više se človeška duša — Vse, kar živi ob blagoslovu božjem Dviguje srce, glas dviguje k Njemu. In Jožef in Marija potovaje, Vrstč se svete psalme pevata; Nazaj hitita urno v sveto mesto.
N
Posamni zdaj pa zdaj v različnih družbah Srečujejo ju znani romarji. Ti vračajo se tudi v Nazaret, Spoštljivo jima kličejo pozdrave : »Pozdravljen Jožef, zdrava, o Marija!"
Pot dolga je. A duša se v molitvi Ne vtrudi, ne na potovanju dolgem, Jednako golobici; kar v spominu Imela psalmov sta zakonska sveta, Izpela sta že vse ; ko počivala, Spominjala sta svetega se Sina, In dalje vrsta zginja spet za vrsto, Že sta v predmestju, že skoz vrata gresta Iz ulic hrup in vrišč se sliši že. A Jožef misli, kaj mu je začeti : „Zdaj le naravnost k Caharijčvim! Kaj ne, Marija? Tamkaj ko na svojem Sva domu. Dete skor bo najdeno : Potem nazaj, prej ko zaprejo vrata!"
Osliček truden in zasopel ves, In komaj tavajoč, naravnost vbere Do hleva pot, kjer bode se okrepil. A Jožef spomni se živalce svoje In ovsa v jasli, v lestve pa send Napolni, saj po delu dovršenem Živalci tudi je postreči treba.
Marija nizke duri je odprla, Pozdravila: „Naj mir tej hiši bo! In moji Bogudragi bodi mir!" „Hosana!" Tihi sliši se odzdrav. Elizabeta zdaj iz izbe stopi, Pobožna teta, pridna gospodinja, Dasi že starost ji život uklanja. Pustivša delo, joka se veselja,
Ker dobro vč, kedo je zdaj nje gost; Zato poljubi le obleke rob ji, Kot služkinja ji ne poljubi lica. Marija ganjena objame jo.
Oj, božji mir nad hišo to kraljuje.
Kako Marija sluša, ko šepeče
Elizabeta ji o Sinu! Zopet
Veselo, jasno materno oko je.
„Tedaj je v templu rad;" „0, dečka vleče
V	resnici zmiraj v družbo pismoukov."
In dalje govori Elizabeta :
»Samotna sem; soprog moj stari
Od včeraj biva v Jerihi, in Janez,
Poklicu zvest zapustil je svoj dom.
Kod hodi zdaj — kdo vč, kdo nam povč ?
V	puščavah zdaj živi mladostne dneve, Posti se, moli. O predragi moji! Hudobnost grešnih glas njegov kaznuje, Saj prednik je Njega, kateri pride.
On pride, — Rešenik sveta, Mesija, Doznali smo z neba prihod Njegov, On pride — On je žc — On je med nami. Da, Jezus, Jezus Vaš, Gospod je moj! Že- Farizejev duše okamnele Ponižno se h kesanju klanjajo. Najvišjega se klanjajo imenu: In Jezus, Jezus — je šele otrok!"
Marija s čutom materskim posluša,
In polna svetega navdušenja
Roke povzdigne in oči prot nebu,
In zahvaljuje se Bogu klečč:
»Gospoda duša mi poveličuje,
In v Bogu, v I?ogu duh se moj radujc:
Ker On si revno deklo je izbral,
In milost je neskončno daroval, Da sveto bode zemlja me slavila, In blaženo me ljudstva vsa častila."
A Jožef in Elizabeta ž njo Sočutna hvalnico prepevata.
»Mogočnost Svojo skazal je Gospod, Njim, ki se Ga boje, je vir dobrot; Njegove močne je desnice sila Ljudij ošabnih srca razkropila; Mogočne vrgla, vzdignila pohlevne, Dobrot je napolnila male — revne!"
Tako doni v presladki harmoniji Triglasna pesem. Pevčeva pa harpa Trepeče, ko spominjam se, kaj davno Preroki svetu so prerokovali.
II.
Visoko solnce bliža se poldnevu. Po mestnem trgu kot mogočna reka Valč se ljudstva raznega valovi, In v struge mnoge se kroje bučeči. Hite trpini na vsakdanje delo, In bogatini na pohajkovanje. O tem in onem suče govor se, Zdaj je vesela, tužna zdaj beseda. „Glavar deželni", govorč, »priredil Je igre, kakoršnih še Rim. ne gleda."
Poslopje krasno, velikansko dviga Se proti nebu na mogočnih stebrih. Od vrha stolpa do zemljč opleta Zidove kamenit umeten venec, Ko pajČolan kraljičine deviški.
Tu modri Salomon Bogu sezidal Je slavni tempel; tukaj Izrael Se zbira, da Jehovo počasti. Stopnice in dvorišča polna so Trgovcev, ki prodajajo cvetlice, Golobe, zelišča. Okrog stoje Sladčic, igrač otročjih polne koče. Saj taka je navada. Semkaj v hladu Drvijo skupaj trume nikdar mirne Otrok, — veseli so jih prodajalci. Starejši pa resnobno govorijo O čudežu, ki v templu se godi: „Med učeniki deček mlad uči, Strmijo — čudijo se učenjaki. O Bogu govori, razlaga pisma, Pogumneje, ko stari pismouki ; Kar on razlaga, više, boljše je."
A nepoznan tam hodi po preddvoru Visok, resnoben starček, belobrad, In njemu je na strani mila žena, Devištva cvet, nedolžna in ponižna; Skoz pajčolan ji vidiš včasih lice, In svit očes premih se pokaže — Marija je in Jožef.
Kakor zvonček Doni v visokih templovih obokih Nad glavo njim, ki polnijo svetišče, Mladenča glas z nevidnega prostora. Spoštljivo vse molči in ga posluša. Otrpla srca ljudstvu se mehčajo, Budi se up, ki davni so preroki Znanili ga: Da pride Rešenik, Da skoro, skoro bode jih odrešil. V gorkoti nove milosti se taja Ledeno jim srce, pokleknejo. Skesani brišejo oči si solzne.
Z lahko stopinjo stopa Mati sveta Solznih očij, pa blažena in srečna, Med množico prot sredi poslušalcev.
Pred »najsvetejšim", kjer se v skrinji hranil Nekd&j je zakon, svilena preproga Visi in v svitu solnčnem se odseva, Pazljivi pismouki tu sedijo; Stoji na klopici med njimi deček, Oblečen v oblačilo bledo-modro. Preneha v govoru nekoljko včasih, Oči obrne proti nebu; lasci Igrajo mu krog čela, kot meglice, Rumeni kodri padajo na rame.
Prikloni deček se in nadaljuje; Pa jezik govora ponavljati In pamet razumeti ga ne more. „V začetku", reče „bila je Beseda; Pri Bogu bila je. Bog je Beseda; Beseda Bog je bila!" Dalje pravi: »Beseda luč je bila in življenje, Postala je meso in včlovečenje. Človeštvo pa je ne pozna!" Tako Govoril je, in čudo glej prečudno, Ne kakor moder pismouk iz pisem, Temveč kot On, ki ima moč, oblast, Kot Gospodar, kateremu spoštljivo Nebo in zemlja skor se bo vklonila. Oj, ganjenost okrog stoječih kaže, Da jim pretresla srca je resnica: Uč<S šele se sivi učeniki Nebeški, blagi nauk prav spoznatj, Poslušajo in tilio šepetajo, Vgovarjati ne upa si nikdo.
In Jezus dovrši klečč molitev, Proseč za pismouke in neuke.
Končavši, deček zopet vstane, Smehljaj mu blaženo igra na licu, In v maternem pogledu, ki ga sreča, Zagleda tugo, vidi že bridkost. Kot ribica vesela šine k vabi, Tako veselo hitro pride k Njej. In res! Besedice ne zine Jožef, A mati: „Kaj tako si nama storil.' Po Tebi bridko sva že žalovala." „Zakaj sta me iskala, draga mati: Ne vesta li. da združen sem z Očetom ? Kjer moj je Oče, biti moram Jaz." In Jožef gre z Marijo, ž njima Jezus. In koder hodijo, glasno postane. Ker mlado, staro, vse si šepeta : »Poglejte, gre! On je Obljubljeni: Nov up in milosti ti nosi, Sijon! Gospodov prerok Njega oznanjuje." Resnice uka novega navdan Prihaja ta in oni v duhu vbog Poljubit Sinu, Materi obleko; Dišeče cvetke dajejo dekliči, Vesčl jih sprejme Jezus, in z ročico Ozdravljajoč se zahvaljuje vsem.
In stolpov senca vedno daljša se ; Ponavljajo že na stopnicah v senci Premnogi: „l)eček ta odkod, kdo je? Iz Nazareta ! Je-li Nazarejec? Je-1 i mogoče? Kdo je slišal že, Da prišel je kak prerok 'z Nazareta?"
Družina sveta pa se ne ustavlja, Hiti ponižno skozi množico.
Že vabi gostoljubna hišica Elizabete; dim se dviga kvišku ;
Na dvoru mlada trava zeleni, In čedno, snažno je, kamor pogledaš. Kot pristojf se skrbni gospodinji, Tako s sorodniki Elizabeta Z družicami pred hišico jih čaka. Vesel pozdravi Jezus jo od daleč; Potem pa one. ki krog nje so stale, Veroniko in Marto in Salomo ; Prijazno daje jim detfnsko roko; A one vračajo pozdrav ljubezni. Poljubljajo spoštljivo Mu desnico. In prav prijateljsko hite k Mariji, Ljubezen vsaka hoče ji skazati.
V stanico gostje stopijo. Kako Je tukaj vse lepo, vabljivo, čedno ! Napolnjena jedil je tečnih miza, Pokriva tanek prt jo, bel ko sneg. In skozi okno solnčece se smeje, Posodo borno z zlatom oblivaje. Lepo je tu, vabljivo in veselo! In rož je mnogo. Všeč je Jezusu Duhtenje cvetek, pisana krasota. Najlepši rožni venec spletel je, Marijo venčal ž njim in djal ljub6: „Kako lepo Te rože zaljšajo!"
Presveta Mati s cvetjem venčana. In Sin in Jožef, nje soprog. Na prvo mesto posajeni so; Ob strani druge čakajo žene. In vstane sveti starček, blagi Jožef, Blagoslovi poprej darove božje, Ker mož izkušen, poglavar družine, Nebesom všeč jc v svečeniški časti. In Jožef dela po ukazu pisma. A Jezus dokonč;U je, zlomil kruhe
V	molitvi. Kruhe pa potem delila Iz koša gostom je Veronika; Častitljiva Elizabeta pa Dolžnost je gospodinje spolnjevala.
In Jezus jim dajal k telesni jedi Jim dušno hrano naukov nebeških, Govoril je o tajstvu najsvetejšem, O kelihu nam danem, da nam bode
V	daritev in zaveze nove znamnje. Govoril zopet o Melkizedeku:
V	človekovi podobi rajski angel Prehodil zemlje širne je dežele Pred leti davnimi, povsod razširjal Najvikšega je čast in večno slavo. A ljudstva zapustila so resnico, Malike so častila, kakor nekdaj. Pa tu in tam od svetega je vira Ostala čista kapljica resnice,
Kot nauk razodenja nam jo hrani. Ta kaplja se prečudno bo množila, Postala bo morje — rodu Zveličar Prišel na svet je božji Sin, včlovečen.
Že zdaj se svetil je obraz mladenču
V	bliščobi božjega Odrešenika, Da gledali so komaj ga mrljivi. Priklonjeni mu kličejo: „Hosana!
Na vekomaj češččn naj bo Gospod!"
V	zamaknjenju trepečejo jim srca, Ker čudo slišali so dečkovo.
Kak' srečno tukaj čuti se sreč! A zopet zaigrd otročje — ljubko Krog Jezusovih rožnih ust smehljanje. Vesčl otroško razvedruje zbrane, Saj radosti nedolžne on ne brani.
Pa že na potovanje Jožef kliče: In srčno, zvesto vdane dragim gostom Nekoljko pota spremljajo jih vse.
Raduje mesto se. Terpsihora Cesarjev slavni dan okrog oznanja: Pijani vrišč, bliščoha ničeva! V oklepih lesketajo se vojaki, Rojijo tu mogotci sprijeni, Mehkuži bahajo se s kožami Mogočnih levov. Ajdom pa sledijo Na konjih, zlata, biserov blesteči Najbogatejši Judje. Kruha, iger In krika, radosti dovolj je danes, Premilostljiv je rimski Jupiter! Radujte se, da srce vam se smeje! Saj nad človeštvom brez preneha suče Pregrozen bič, nabrušen meč Tiberij, Pošast s cesarskim lovorom krog glave. Njegov namestnik je mogočni Pulili j, Neizrečeno divji, krut in skop. Kot tiger pije kri iz divjačine, Tako odira izraelski rod. Zdaj je mogočen; a čez dvajset let Ne bo ga več, ker take Bog kaznuje.
Kakor v nevihti ptič plašn6 se skriva, Kotiček varen da v samoti najde: Tako pobožna družba se preriva. In vedno še hrumi poganov slavnost, Sumi čimdalje bolj. Borilen čast Razlega se junaškemu Kazarju: „S pesti udarcem prvim v prah podrl je Na mah podrl je junca groznega! Tako junaško ljudstvo je evksinsko!"
In nihče ni ozrl se na mladenča Slabotnega, ki ljudstvo to, ki svet
V	podnožje slave svoje položi. Se Lazar, Nikodem, ki bila sta Voditelja gosposkim someščanom, Ne brigata se zanj, ko mimo gresta.
Blišči v livadah se zelenih Cedron, In čisti ribnjak se jasni ob bregu, Mekečejo ovce, skaklja mladina, In koplje si nožice v vodi bistri; Vesele deklice tam pevajo In vijejo iz rožic nežne vence. Povsodi je le smeh, brezskrbna radost. Tu Jezus svetuje počivati, Ker čaka jih še dolgo potovanje. In komaj sedejo po travi, glej ! Predrzni, kot iz gnezda vrabčki, se Jim bližajo tu deklice in dečki; In vedno več jih je krog Jezusa. Sicer boječi, brez strahu so danes. Lepo sprejemlje Jezus otročiče; Otroci gledajo ga, čudijo se. Dozdeva se jim, da jim znan je davno, Kot da jim je tovariš, vrstnik iger. Starejša deklica drži v naročju — Pokaže bratca si najmlajšega, A vse dobrikanje in trud zastonj je. „Oj tiho, tiho, drago dete bodi!" Pa Štefan joka, joka se še vedno. Pa ko se Jezus z roko ga dotakne, Slabotne brž ročice kvišku vzdigne, In skrije v mehkih kodrastih se lascih, Kot ptica drobna v maternih perutih. Poljubi Jezus ga. Poljub ta sveti Nebo je videlo: za ta poljub Prelil boš, deček, ti življenja kri,
V	zakonu novem prvi mučenik.
Pa čas beži'. Ljubezni svete vneti Jokaje poslove se dobri starci. Živalco jedno Jezus in Marija Zasedeta, in drugo vzame Jožef: In zdaj domov tje proti Galileji!
V nebo pogled otrokov je obrnjen, Potem na desno zre, potlej na levo : Tam je Getsemani, tu Golgota! Tu ljudstvo vse nekdaj bo rešeno, Ko bo na križu visel ta otrok! In ko se spomni bolečin, ponižno Očetovi se volji vkloni; solza Mu kane na zemljo kot rosna kaplja. A kmalu dete razvedri se zopet, In misel stopi mu na ustnici : „Oj Mati, slabo tratijo si dneve Ljudje na potu kratkega življenja, Dasi krog njih je čudapolno vse; Ne gledajo na desno ne na levo. Nikdo ne misli: Kdo je svet ustvaril? Kdo neki krasno je oblekel ptice? Kdo pač jih hraniSaj ne sejejo, Ne žanjejo krilatci v visočini ! Glej sestro svojo, lilijo sneženo! Iz peska sivega je krasna vzrastla. Saj še kraljica krasna ni tako. In slavni Salomon v največjem blesku Ni bil oblečen kakor ta cvetlica. In ona.' Kaj je? Nič kot pusta slama; In vse okrog, le prazen, mrtev prah. Le človek sam obdarjen po Najvikšem Z neumrljivo dušo, z umnim duhom, On v milosti živi in v varstvu božjem. A on gasi si iskro prirojeno In si navlašČ zatira um, sreč! Dan sleherni na grehe greh naklada,
Poslušen nikdar, ne skesan hudobnež, Od luči daleč, v večno noč pogreznjen, Od lica Stvarnikovega pregnan. A ne na vek! Spolnjuje se obljuba, Prelivala se bo nedolžna kri!" In lhtenje ustavi mu besedo. Molči zdaj dolgo — dolgo. Slednjič reče: „Ti, mati, zvezda si izvoljenih ! Obdajala Te angelov bo vrsta, In v luči krasni svetu boš sijala Srednica rajske milosti jedina! In Tvoj odsev razsvitljeval bo brezdno."
V	večernem hladu vabi oljkov log; Tu zopet sedejo prenočevat.
Že vtaplja solnce se v rudeč oblak, In razsvitljuje Tabor; nižji griči Blestijo v rožnem svitu milo se, A Magdala najlepše, najsvetleje. In v Magdale vinogradu vali se Potok, ko svitel trak, v aloje grmju.
V	vinogradu pozdravlja palma že
Od daleč tje v dolino s senco dolgo;
V	vinogradu samarijanska deva Beži plašnii celo pred jagnetom,
In blago, milo lice v strahu skriva Preganja jo prokletstvo v Izraelu: Očetov dedščina, razpor nesrečni Goji sovraštvo med rodovoma Dokler ne zgine, spremlja jo s pogledom
V	globokih mislih Jezus. A iz ustnic Doni' ljubezni nove oznanilo, Ljubezni, ki kot mavrica prezala Kraljestvo solnčno na zemljč meglo Pripela je, kot dar najlepše sreče ; Ljubezni, ktera v Bogu ljudstva vsa Združila bo. In dalje govori:
»Človeštva slika je Samarijanka;
V	razporu otcev stoče tudi ona, In kletev ne miruje. Toda spet Zavlada vera, upanje, ljubezen, Ker zdajci spolnjena je vrsta let
V	zavezo novo na vseh vekov včke!"
In srebrolasi starček pri rejencu Poln radosti, krepčan po rosi rajski Ljubezni čiste tiho solze lije, In čela gube si z rokami krije. In tiho je ; tem;\ se razprostira, In zvezdica že tu in tam miglja. K molitvi na kolena pade sveta Družina; Jezus moli že glasno „Oj, Oče naš, kateri si v nebesih!" Za ljubljenih blaginjo in za Svojo.
Zadremljejo. In sanj skrivnostna megla Prečudno jim nad glavami se ziblje. Iz milijonov zre očes noč tiha, In blizu, daleč, koder krožijo Svetovi, na zemljo doni njih petje : „Oj, slava Sinu Božjemu na veke!"
„Katoliška družba".
Cesar si je »Katoliška družba" vedno silno želela, posrečilo se ji je predlansko leto: kupila je namreč pre-potrebno lastno hišo v Ljubljani na Turjaškem trgu št. i od dedičev grofa Gallenberga za 26.000 gld. Na tej hiši je bilo dolga pri kranjski hranilnici 14.300 gld. in drugodi še 3000 gld. Da bi se hiša poplačala, došlo je društvu od več dobrotnikov v darilih in brezobrestnem posojilu 5800 gld. A lani je hišo zadel potres. Sedaj se mora popraviti in predelati, zlasti ker mora zaradi mestne regulacije odstopiti mestu nekoliko hišnega prostora, seveda proti primerno obljubljeni majhni odškodnini. Od državne podpore dobi 2000 gld. in 12.000 gld. brezobrestnega posojila. — Delo se ima pričeti bodočo pomlad. Zakaj želeti je, da se postavi »Katoliški družbi" dostojen dom, ki bo središče katoliških društev v slavo in Čast vernemu in pobožnemu slovenskemu ljudstvu.
Priporočamo torej vnovič prijateljem in dobrotnikom prevažno to stvar v blagovoljno podporo in pomoč. Stroškov bo mnogo, mnogo več, kakor ima dobiti družba vsled potresne nesreče.
»Katoliška družba" obstoji sedaj iz teh-le udov:
Odborniki:
Gosp. prošt dr. Anton Jarc, predsednik, „ prelat dr. Andrej Ce-bašek, podpredsednik, „ Barborič Franc, „ Dogan Ivan, » Egger Anton, „ Kndlicher Rudolf, „ dr. Janežič Ivan,
Gosp.	kan. Kalan Andrej,
„	dr. Karlin Andrej,
„	dr. Arek Ivan,
„	Lahajner Karol,
„	dr. Lampe Franc,
„	Ledenik Alfred,
„	Mrak Matija,
„	Oblak Ivan,
„	Pichler Josip,
Gosp.	Polak Karol,	Gosp.	dr. Ušeničnik Franc>
	Povše Franc,	TJ	Zupančič Anton,
	kan. Rozman Ivan,	n	Žitnik Ignacij.
n	Šiška Josip,		
	Udj	e:	
Gosp. A h čin Jeray		Gosp.	Barbo Miha,
n	A h lin Jera,	n	Barbič Joliana,
v	Ah lin Fani,	»	Bartol Baltazar,
»	Andrejah Franc,	n	Bavdek Helena,
r>	Androina Anton,	Bralno društvo v Gorjah,	
	Antosiewic\ Anton,		Postojni in Šmaiiji,
»	Aleš Anton,	Gosp.	Bec Miha,
y)	Aljančii Valentin,	n	Beden Katarina,
7)	Ar ko Matija,	n	Berlič Ivan,
yy	Ar lic Marija,	n	Belar Marija,
n	Aschacher Viktorija,	»	Benkovič Josip,
n	Avbelj Anton,	„ f Berčič Peter,	
rt	Avbelj Jurij,	n	Bernard Jernej,
»	grotica Auersperg	n	Bernard Franc,
	Gabrijela,	»	Bernard Franc,
	grolica Auersperg	n	Bernard Marija,
	Marjana,	n	Bernard Valentin,
n	Auguštin Franc,	n	Bergant Franc,
»	Aiman Iran,	n	Bergant Marija,
n	Aiman Simon.	D	Bergant Lorenc,
		n	Berlič Ivan,
	liabnik Antonija,	n	Bernik Valentin,
»	Bahar Apolonija,	p	Benedik Ivan,
n	Bahovec Terezija,	„	1'. Bi^avičar Jo'eJ,
n	Bahovec Josip,	»	Bi^jan Ivan,
>t	Bahovec Ivan,	»	Bla^ir Miha,
n	Ban Franjo,	v	pl. Bleiireis- Trsteniška
n	Baraga Jernej,		Karolina,
n	Barborič Franc,	n	Blatnik Alojzija,
Y)	Barborič Marija,	n	Blatnik Lorenc,
Gosp. Bile Ivan,	Gosp. Cik Jakop,
n	Bogolin Miha,	n	Cinkole Marijana,
v	Bohinjec Peter,	n	Činkovec Marijana,
it	Bore Terezija,	n	Cudin Marija,
tt	Boštjančič Josip,		
tt	Bo^ja Johana,	n	Dane Frančiška,
tt	Brajer Jožefa,	n	dr. Debevec Josip,
tt	Branke Ana,	ti	Dedič Franc,
tt	Brate Eli^a,	ii	Dejak Henrik,
ti	Breme Vincencija,	n	Dermota Marija,
tt	Breme Melhijor,	n	Dernovšek Jurij,
tt	Brence Josip,	n	dr. Derč Josip,
tt	Brešar Josip,	tt	Derčar Martin,
tt	Breskvar Antonija,	jj	Dimnik Miha,
tt	Breskvar Johana,	n	Doberlet Ivan,
tt	Breskvar Marija,	ji	Doberlet Eli\a,
tt	Breskvar Franc,	n	Dogan Ivan,
n	Briški Marija,	n	dr. Dolenec Josip,
ti	Brus Marija,	n	Dolenc Jakop,
tt	Brus (Steffe) Marija,	a	Dolenc Oroslav,
n	Bulovec Miha,	tt	Dolenc Fani,
tt	Bukovnik Miha,	jj	Dolenc Re^a,
n	Busič Josip.	tt	Dolinar Ivan,
		tt	Dolinar Uršula,
tt	Cerar Apolonija,	JI	Dolinar Franc,
ti	Cimperman Fani.	ji	Dolinar Josip,
		n	Dolinar Uršula,
n	Canipar Julijana.	ji	Dolgan Ivan,
ti	Carman Andrej,	n	prošt Dovgan Franc,
it	Larman Simon,	ji	Drinovec Ana,
tt	dr. Uebašek Andrej,	n	Driquet pl. Ehrenbruck
ii	Cemaiar Marija,		' Virginija,
li	(Jerne Jakop,	J1	D robni č Andrej.
ti	Cernivec Anton,		
ii	(^erin Katarina,	n	Eberl Fani,
n	Cešnovar Lorenc,	ji	Kder Josip in a,
n	Cibašek Anton,	it	F.der Ivan,
Egger Anton, Eggenberger Rudolf, dr. Elberl Sebastijan, Endlicher Rudolf, Erjavec Matija, Erker Josip, Erker Ferdinand, Er^en Tomai, Er^en Valentin.
Fabian Ivan, Fabian Amalija, Fabian Marija, Fabian Uršula, P. Fabian Benjamin, P. Fabiani Placid provincijal, Faukal Regina, Ferjančič Franc, Fertin Ignacij, Filer Vencelj, Fik Franc, Fischer Uršula, Flis Ivan, Frank Rihard.
Gaber Terezija, Gams Ivan, Garich Gustav, Gabrič Anton, Gartner Matej, Gasparič Viljelm, Gerdov Miha, Gnjezda Ivan, Gnjezda Apolonija, Gerčar Franc, Gerčar Marija, Gerber Josip,
Gosp.	Gerber Ana,
„	Germ Ivan,
„	Ger^in Matija,
„	Golob Ivan,
„	Goršič Franc,
„	Goričnik Franc,
„	Gospodarič Ana,
„	Giit* Kristina in
Johana,
„	Goli Franc,
„	P. Gregorič Tadej,
„	Gracelj Fani,
„	Gornik Franc,
„	Grivec Franc,
„	Gruden Josip,
„	Gruden Jakop,
„	Grobnih Franc,
„	Haberle Celestina,
„	Hauptmann Helena,
„	Herbla>i Marijana,
„	Hiti Ne (a,
„	ITIadnik Josip,
„	P. Hlebec Gottfried,
„	Hofer Ana,
„	Hofer Karol,
„	Htirman Helena,
„	Hren Ana,
„	Hren Anton,
„	P. Hribar Angelik,
„	Hribar Martin,
„	Hribar Jerica,
„	Fr. Hostnik l.udovik,
„	Hudovernig Friderik,
„	Hočevar Josip.
„	Jakelj Vaclav,
„	Jan Simon,
Gosp. Janež Dominik,	Gosp. Kalan Ivan,
dr. Janefič Ivan,	n	Kalinšek Helena,
Jankovič ( Vodnik)	n	Kalinšek Margarita,
Jožefa,	11	Kaline Jernej,
Jankovič Apolonija,	n	dr. Karlin Andrej,
Jager Johana,	11	Kar lin Jurij,
Jagonak Terezija,	11	Klemenčič Josip,
Janša Jernej,	n	Klein Anton,
Jakopič Terezija,	n	Klešnik Ana,
Jančar Jožefa,	n	dr. Klofutar Leonhard,
dr. Jarc Anton,		prošt,
Jarc Marija,	n	Klobus Valentin,
Jaklič Štefan,	n	Knoblocher Marija,
Jeglič Josip,	n	Kobilica Ivan,
Jenko Alojzij,	n	Knific Josip,
Jenko Marija,	11	Kobilica Jakop,
Jeločnik Marija,	n	Kobilica Marija,
Jereb Josip,	n	Kobilica Jožefa,
Jereb Marija,	11	Koblar Anton,
Jerič Ivan,	n	Koblar Josip,
Jeriha Matija,	n	Kogej Katarina,
Jeriha Marjeta,	n	Kogej Ivan,
Jerina Nefa,	11	Kodela Anton,
Jeršič Franc,	n	Komati Marija,
Jerman Anton,	11	Koman Helena,
Jevačič Anton,	11	Kokalj Lorenc,
Jung Emilija,	n	Kopač Barbara,
JuŠič Anton,	ii	Koračin Ludovik,
Juteršek Marija.	n	Korošič Ana,
Indof Franc.	n n	Koren Ignacij, Košir Antonija,
Kajdi^ Toma	ii	Košir Katarina,
Kačar Ivan,	n	Košir Franc,
Kadunc Marija,	n	Košir Matej,
Kadunc Franc,	ii	Koprivec Terezija,
Kafov Marijana,	ii	Kovač Martin,
Kalan Andrej,	ii	Kotnik Miha,
Gosp.	Kotnik Jovana,
„	Kozel Miha,
„	Kramar Karolina,
„	Ker^e Marija,
„	Kr^ič Anton,
„	Krese Josip,
„	Kramarič Josip,
„	dr. Krek Ivan,
„	Krajec Ivan,
„	Ko^jek Ivan,
„	Krašovec Ivan,
„	Kregar Franc,
„	Kregar Franc,
„	Kiichler Viktor,
„	Kukman Ne^a,
„	dr. Kulavic Ivan,
„	Kuhar Gregor,
„	Kukec Marija,
„	Kumer Franc,
„	Kutnar Ignacij,
„	Kukelj Anton,
„	Kunčič Jurij,
„	Kunstl Helena,
„	Kunstl Franc,
„	Kušar Franc.
„	Lahajner Karol,
„	Lahajner Ana,
„	dr. Lampe Franc,
„	Lavrič Josip,
„	Lavrič Marija,
„	Lavrin Alojzija,
„	I.a^nik Frančiška,
„	La\nik Josip,
„	dr. Leben Matija,
„	Ledenik Alfred, .
„	Leskovec Franc,
Gosp.	Leskovec Eli^a,
„	dr. Lesar Josip,
„	Levičnik Alf on
„	Lohkar Marija,
„	Lorenc Marija,
„	Lotrič Alojzij,
„	Lukman Barbara.
„	Malenšek Miha,
„	Malenšek Alojzija,
„	Mali Anton,
„	Mali Fani,
„	Mandič Marija,
„	dr. Marinko Josip,
„	Marinko Ivan,
„	Marolt Anton,
„	Marolt Jovana,
„	Mate Jovana,
„	Matjan Jera,
„	Ma^gon Valentin,
„	P. Medic Kalist,
„	Medic Terezija,
„	Medved Marija,
„	Medved Ignacij,
n	Medved Anton,
„	Merčun Rok
„	Melile Alojzija,
„	Melile Ana,
„	Meglic Josip,
„	Mekinec Franc,
„	Mekinec Marija,
„	Melcer Eleonora,
„	Mencinger Josip,
„	Merhar Marija,
„	Mervec Ivan,
„	Merzel Anton,
„	Milielič Miha,
Gosp. Mihelič Marija, „ Milavec Alojzija, „ Milavec Jovana, „ Milic Ludmila, „ Mikelj Ana, „ Mikota Marija, „ Mlakar Anton, „ Močnik Katarina, „ Mikš Ivan, „ Mohar Peter, „ Molek Martin, „ Muhar Matija, Mulaček Franc, Mulhar Marija, Munda Franc, Murnik Ignacij, Muhovec Blai{, Muller Ivan.
Na d 1 iS e k Jožefa, Nadrah Ivan, Nagode Ivan, Narobe Martin, Nemec Andrej, Novak Katarina, Novak Marija, Novak Josip, Novak Matija, Narobe Martin, Novljan Anton,
Oblak Ivan, Oblak Ivan, Oblak Ivan, Oblan Ivan, Obreza Anton, Ocepek Marija, Ogrin Peter,
Gosp.	Omahen Marija,
„	Ostanek Katarina,
„	Orel Josip,
„	Oven Marija,
„	Oven (Smole) Marija,
„	P. Opmek Evstahij,
„	Opna Josip.
„	Pangerčič Miha,
„	Panliol^er Dora,
„	Palovec Jera,
„	dr. Pape^ Franc,
„	Paternoster Josip,
„	Pavšner Franc,
„	Pavlin Franc,
„	Pavlič Franc,
„	Pavlič Damijan,
„	Pavlič Ko^ma, „ f Panker pl. Glanfeld
Henrik,
»	Pfejjerer Jovana,
„	Pe^dič Valentin,
„	Pe^dič Ana,
„	Poljak Martin,
„	Pečnik Valentin,
„	Pibernik Marija,
„	Picliler Josip,
„	Pichler Katarina,
„	Piano Josip,
„	Plečnik Andrej,
„	Pirnat Marija,
„	Pirkovič Marija,
„	Pire Marija,
„	Peterca Franc,
„	Peterka Eli^a,
„	Pili ta r Matej,
„	Pel le Jožefa,
Gosp.	Pole Marija,	Gosp. Rihtar (Ahlin) Fani.	
n	Pogačar Karol,	n	Rodman Josip,
ti	Pogačar Simon,	n	Rtiger Ivan,
n	Pogačar Katarina,	n	Rozman Ivan,
n	Poč Anton,	»	Rozman Ne^a,
n	Podčrtaj Frančiška,	n	Rozman Marija,
»	Poder^aj Josip,	n	Rozman Lovro,
n	Polak Karol,	n	Rubana Otilija,
n	Povše Franc,	»	Mnsgr. dr. Rumpler
n	Povše Henrik,		Luka.
n	Poljanec Jera,		
n	Pregelj Ivan,	>»	Sadar Ivan,
>3	Pregelj Matej,	n	Sa/ran Franc,
n	Premk Vincencij,	n	Savinc Marija,
n	Pristov Jakop,	n	Sešek Ana,
»	Pokom Franc,	n	Selan Franc,
M	Porenta Franc,	n	Selan Jera,
n	Potočnik Ivan,	n	Sedler Eli-a,
»	Potočnik Jovana,	n	Seunig Josip,
»	Premeri Ivan,	n	Seunig Marija,
n	Primoiič Jernej,	n	Skerjanec Ivan,
n	Pukelstein Apolonija,	n	Silvester Radoslav,
		n	Simonič Marija,
}>	Ravnikar Marija,	n	Sitar Matej,
n	Razboršek Josip,	n	Silvester Johana,
n	Ratpotnik Jakop,	n	Slanovec Marija,
n	Reich Adolf,	«	Slovša Ne*a,
n	Reich Marija,	n	Smole Marija,
n	Rekar Marija,	n	Spendal Franc,
n	Reya Anton pl. Castel-	n	Smrekar Josip,
	letto,	n	Smrekar Jerica,
n	Reichman Marija,	n	Smrekar Ivan,
»	Riglar Ivan,	n	Souvan Franc,
»	Riglar Jernej,	n	Stare Alojzij,
n	Rihar Ana,	n	Stadler Ana,
n	Rihar Franc,	>1	Spindler Ivanka,
M	Rihar Leopold,	t)	Štele Marija,
Gosp.	Stenovec Anton,
„	Stenovec Jera,
„	dr. Sterbenc Jurij,
„	Sterbenc Josip,
„	Sternad Anton,
„	Stepančig Marija,
„	Srakar Jožefa,
„	Srakar Ana,
„	dr. Svetina Ivan,
„	Svetlin Marija,
„	Strupi Jakop,
»	Stroj Alojzij,
„	Sterle Terezija,
„	Str i tih Marija,
„	Sušnik Ivan,
„	Strah Uršula,
„	Suhadolec Andrej,
„	Sabec Luka,
„	Safar Ivan,
„	Šalehar Ignacij,
„	Sarabon Mavrilij,
„	Sare Katarina,
„	Sare Andrej,
„	Schundelen Bofidar,
„	Schitnik Franc,
„	Schrey Sidonija pl.
Sare Marija,
„	SUbar Martin,
„	Šiška Josip,
„	Šiška Ivan,
„	Šinkovec Avguštin,
„	Šivic Marija,
„	Škof Marija,
„	Skotelj Helena,
„	Skvarča Marjeta,
,,	Smitek Simon,
„	Štrucelj Matilda,
Gosp. Štrukelj Marija,
„	Šubelj Anton,
„	Subelj Barbara,
„	Šuster Franc,
„	dr. Šusteršič Ivan,
„	Šušteršič Johana.
„	Tavčar Jernej,
„	Tavčar Miha,
„	Tavčar Ivan,
„	Terček Ivan,
„	Tenente Rudolf,
„	Tenente Marija,
„	Thomas Franc,
„	Thomas Johana,
„	Tome Jaka,
„	Tome Ivan,
„	Tome Helena,
„	Tome Uršula,
„	Tomšič Antonija,
„	Tonich Jovana,
„	Teran Ivan,
„	Toma|ič Ivan,
„	Treven Franc,
„	Treven Valentin,
„	Trost Pavel,
„	Trontelj Marija,
„	Triller Martin,
„	Triller Marija,
„	Tork Matija.
„	prošt Urli Peter,
„	Urbas Anton,
„	Uršič Anton,
,,	dr. Ušeničnik Franc.
„	Vagaja Ivan,
,,	Valjavec Anay
Vari Tomaj, Vdovi Marija, Več Jovana, Velkaverh Pavel, Velkaverh Rotija, Verbajs Anton, Vehovec Andrej, Verliovec Apolonija. Verhovec Frančiška, Verliovec Ivan, l 'erhovec Katarina, Verbič Hrabroslav, Vertnik Marija,
V	i!ar Helena, Villiar Ivan, Vilman Gašpar, Vesel Ivan, Voh Jernej,
I	onča Anton, Vodnik Marija, Vondrašek Vencelj, Vrhovnik Ivan, Vrhovni k Marija,
Wartol Peter,
VI	'idmaier Ludovik,
II	idmaier A ntonija, \Vohinc Franc,
Zabukovec Ivan, Zadergal Katarina Zagorc Marija, Zagorjan Ivan, Zajec Franc, Zajec Ivan, Zajec Alojzija, Zajec Terezija,
Gosp.	Zajec Ivan,
,,	Zakrajšek Ivan,
,,	Zakrajšek Josip,
,,	Zalar Fli^a,
.,	Zala^nik Marija, Zaletel Leopold,
,,	Zalokar Ana,
,,	Zamejic Andrej,
,.	Zavodnik Feliks,
,,	Zdešar Lorenc,
,,	Zdešar Jo-efa,
,,	Zelnik Josip,
,,	Ziegler Ignacij,
,,	Zupan Tomo,
,,	Zupane Ignacij,
.,	Zupančič Anton,
,.	Zupančič Ivan,
,,	Zupančič Ana,
Zor Ignacij,
,,	Zoreč Franc,
„	Zoreč Jurij.
,,	Zoreč FJi^a,
„	Zoreč Marija,
,,	Zorko Avguština,
,,	Zorman Ivan,
,,	Zorman Marija,
,,	Zorman Alojzija,
,,	Zorman Marija.
„	Žagar Josip,
,,	Železni kar Ivan,
,,	Ženko Josipina,
,,	dr. Žitnik Ignacij,
,,	Žitnik Franc,
,,	Ž logar Anton l
„	Ž.uiek ,Simon, 1