45 POSVET O VROČ INSKIH VALOVIH Conference on heatwaves Tanja Cegnar, Mojca Dolinar, Andrej Vuga a Agenciji za okolje je 31. marca potekal strokovni posvet o vroč inskih valovih, ki sta ga pripravila Agencija RS za okolje in Slovensko meteorološko društvo. V meteorologiji spremljajo ekstremne temperaturne razmere in vroč inske valove z različ nimi kazalci. Enotnega kazalca za spremljanje vroč ine na svetovni ravni ni, ker je pri tem odloč ilen uporabniški vidik. Na vroč ino se tako ljudje kot ostali živi svet ter tudi kulturna krajina do neke mere lahko prilagodijo. Sposobnost prilagodljivosti pa je različ na, zato so tudi kazalci za spremljanje vroč ine prilagojeni različ nim ciljnim skupinam. Slika 1. Udeležence sta nagovorila predsednik Slovenskega meteorološkega društva Jožef Roškar in direktor Urada za meteorologijo dr. Klemen Bergant (foto: Andrej Vuga) Figure 1. Slovenian Meteorological Society President Jožef Roškar and Director of the Meteorological Office Dr. Klemen Bergant addressing the audience (Photo: Andrej Vuga) V Sloveniji zaradi redke ogroženosti zaradi vroč ine v preteklih desetletjih ni določ en enoten kazalec za spremljanje vroč ine. Vroč inski valovi v preteklem desetletju in grožnje vroč inskih valov v prihodnosti pa nas silijo k določ itvi kazalca (ali več teh), s katerim bi lahko spremljali vroč ino na državni ravni. Enotna definicija je pomembna za opozarjanje na vroč ino in za spremljanje znač ilnosti ekstremnih temperaturnih razmer ter pripravo ustreznih ukrepov prilagajanja. V zadnjem desetletju je huda in dolgotrajna vroč ina v poletnih mesecih tudi v Sloveniji postala pereč problem. Zelo znan je primer poletja 2003, ko so hudi in dolgotrajni vroč ini v zahodni in srednji Evropi pripisali več deset tisoč smrtnih primerov. Tudi Slovenijo je takrat prizadel eden moč nejših vroč inskih valov. V naslednjih letih so se ti valovi več krat ponovili. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kronič nimi obolenji. V č asu vroč inskih valov se je poveč alo število umrlih. V letu 2013 je bilo v obdobju vroč inskih valov povpreč no 52 umrlih/dan ter 48 umrlih/dan v obdobju brez vroč inskih valov. Podnebni scenariji kažejo, da se bosta jakost in dolžina vroč inskih valov v prihodnosti še stopnjevali, kar pomeni resno grožnjo z vidika javnega zdravja in kmetijske pridelave. V literaturi je opisanih 161 mer za vrednotenje toplotnega okolja. Mnoge izmed mer so bile razvite za specifič no podnebno okolje in/ali za posebne potrebe, zato niso prenosljive. N Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 46 Ker se odzivamo na vpliv ozrač ja v celoti, lahko le sestavljene mere za vrednotenje poč utja opišejo uč inek ozrač ja na ljudi v celoti, upoštevanje vsake komponente posebej nam ne daje pravilne slike, saj ne upošteva skupnih uč inkov. Priljubljen je sinoptič ni pristop, ki združuje množico različ nih meteo- roloških spremenljivk v sestavljene znač ilnosti zrač nih gmot. Ta metoda ima veliko prednosti in je razširjena predvsem v Združenih državah Amerike. Kljub temu je analiza vpliva posameznih komponent za razumevanje povezav nujna. V Evropi je bolj uveljavljena raba energijsko bilanč nih modelov telesa, za lažje razumevanje pa rezultate obič ajno prerač unamo v temperaturo v standardiziranih razmerah, ki bi povzroč ila enako obč utje toplotnih razmer. Na znanstvenem posvetu smo pregledali zgodovino spremljanja ekstremne vroč ine v Sloveniji, njene vplive in posledice. Seznam predavanj: • Tanja Cegnar, ARSO: Kdaj so vroč inski valovi postali javnozdravstveni problem? • Neža Ključ evšek, ARSO: Pregled kazalcev za spremljanje vroč ine • Jožef Roškar, ARSO, DMCSEE: Poskusno spremljanje in napovedovanje vroč inskih valov z dvema kazalcema s pomoč jo meteoroloških modelov • Janez Markošek, ARSO: Operativni proces opozarjanja ob visokih temperaturah zraka • Simona Perč ič , NIJZ: Analiza povezanosti med umrljivostjo in vroč inskimi valovi v Sloveniji • Tjaša Pogač ar, BF: Obravnava vroč inskih valov na Biotehniški fakulteti v okviru projekta Heat- Shield Predstavitvam je sledila razprava, za oblikovanje priporoč il za kazalce za različ ne namene pa smo ustanovili posebno strokovno delovno skupino. Slika 2. Udeleženci strokovnega posveta (foto: Andrej Vuga) Figure 2. The participants (Photo: Andrej Vuga)