rosim na nfačana vgotoviru.
SATURNllJS CATYPI1yC
ZA INDUSTRIJU I2RADA IZ LIMA
LJUBLJANA
3A MHflYCTPMjy
W3PA£AM3JIMMA
/bVB^bAHA
NAROČNINA: LETNO 12 ŠTEVILK 100 DINARJEV, POLLETNO 6 ŠTEVILK 55 DIN, POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 DIN INOZEMSTVO LETNO 120 DIN ■ LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6/11. - TELEFON 2549 - ČEK. RAČUN POŠT. HRAN. 12.587
Na letovišču . . .
Vodice, vodice tihe...
Foto Ilustracija“ In I. Škertep
.. .pa hajd pod goro pod večer, tja v breg, kjer sl šepeče vir nem v svoje sanje, v mrak In mir...
In bisere blesteče po valih luna vleče...
l^se ure dneva, ki čez svod hiti, odsevajo v zrcalu le vodi, vse zarje vanjo omakajo perol, vse zvezde vanjo pišejo svoj pol.
Oton Župančič
.. .In v tihi samoti so hrepenele vodevprlčakovan/u, da bi kot pravljične meglice zakrožile lepe Undine nad njimi. V globino svoje
lepote bi risale vode ples bajnih teles ...
Magajna Bogomir
O wm O
Proslava 10 letnice univerze kralja Aleksandra /.
Zgoraj desno: Divizijski general Sava Trlpkoolč
Spodaj desno: Slavnostna seja in promocija dr. Danila Majarona za častnega doktorja tehniške fakultete
Zgoraj: Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič Spodaj: G. minister za promet dr. A. Korošec
Razstava na tehnični srednji šoli v Ljubljani
Levo zgoraj: V proslavo 40letnice ženske obrtne šole
Levo spodaj: Keramika
Desno spodaj: Kiparstvo
Nj.kr. Visočanstuo prestolonaslednik Peter
Na vrtu v cvetju	V	brzoteku
Solnce žge, žge, žge...	Kesanje	„Poglejte	kak’	pridne
Naši malčki
Preudarek
Na počitnicah. 210
Bodoči stavbenik
Pred nevihto V sredini: Razpelo v gozdu
Večerni zahod
rr
V skalovju V sredini: Pri vodnjaku
Mi,
- ' - ..
No metini
Pozdravi naših fotoamaterjev
„Ilustraciji*
Nakladanje tovorov na parnik
Splitske mlekarice
Levo:
Izlet slovenskega seminarja ljublj. univerze na Dolenjsko
Desno:
Slovenki z Goriške
Shakespeare:
Romeo in Julija
v dveh uprizoritvah v ljubljanski drami in v mariborskem gledališču V Ljubljani režiser Šesl, inscena-tor Vavpotič, v Mariboru režiser Pregare, scene Bofik
Zgoraj: Slavko Jan — ljubljanski Romeo; scena ljubljanskega odra z mariborskimi igralci, Zakrajškova, Skrbinšek, Rakuša; Vida Juvanova — ljubljanska Julija
Levo: Prizor na trgu v mariborskem gledališču
Foto »Ilustracija", Japelj In Pogačnik ml.
Prizor na balkonu v ljubljanski (levo) in v mariborski (desno) inscenaciji. Rakuša — Romeo, Kraljeva — Julija
212
Opereta „Grof Luksemburški“ d Ljubljani
Foto „llu*traclja"
Desno:
V glavnih vlogah: ga. Štefka Pollčeva in g. Ljubiša Illčič (kot gost)
Spodaj levo:
Zaključna scena prvega dejanja
Spodaj desno:
Iz zadnjega dejanja. *Nimava časa, sva že poročena!...“
(Iličič, Poličeva, Povhd, Vera Danilova in Peček)
RoHen Row v Hydeparku	Kriket
Velike konjske dirke u Epsomu
Donkey-derby. Najslavnejši jockeji jašejo na oslih
Hydepark
v
Londonu
Levo:
Tenis v Hydeparku
ignpori. norren xow ivu» mt
V Hy de-parku
Anglež racionelno gospodari tudi s svojimi telesnimi in duševnimi zmožnostmi, zato skrbi za menjavo telesnega in duševnega dela. Zaradi tega je šport v Angliji zelo razvit. Sredi Londona je deset ogromnih parkov, ki so deloma tudi igrišča. Na takih igriščih je poskrbljeno za zabavo zlasti mladini. Postavljene so gugalnice, vrtiljaki, opremljena so igrišča za nogomet, žoganje itd. Najobširnejši park v Londonu je Hyde-park, ki obsega površino 5 km2. Značilna je tako zvana cesta Rotten-Row, dolga 12 km, namenjena samo jezdecem. Tukaj srečavamo očeta, mater in otroke, ki so komaj prvič oblekli hlačke, pa so se že skobacali na konjičke. Skozi park se vijejo tako zvane Serpentine, to je malo jezero, polno živahne mladine in povodnih ptic. Na skali sredi jezera n. pr. dremlje labud ali pa opravlja svojo toaleto. Poleg njega stoji čaplja, v drugem kotu gagajo račke, prekopicavajo se debeloglavi ponirki; otroci jim mečejo hrane. V lahnih čolničkih veslajo od enega konca Serpentine do drugega, kjer so lepi spomeniki in vodometi. Par korakov nato zadenemo na dva in dvajset belooblečenih mladeničev, kateri so vsi zatopljeni v angleško narodno igro, kriket imeno-'ano; Ta igra zahteva raven prostor, pa tudi izvežbane igralce. Vsako leto se vrši hud boj za prvenstvo in tekma za to prvenstvo traja pet do šest tednov. Kar je kriket za moške, to je tenis za ženske. Vsak park ima do deset tenis-igrišč, katerih se poslužujejo dekleta od 12. do 18. leta. Prav ta igra daje lepo gibkost in elegantnost ženskemu telesu. Ni pa to igra privilegiranih stanov, prostor je brezplačno na razpolago tudi delavskim slojem. Zelo zanimivi so dalje dolgi »enodrevni« čolni, slični onim, katerih so se posluževali nekoč pokojni ljubljanski mostiščarji. Ti čolni hitijo kakor lahkokrilne lastovice po vodni gladini. V njih sedijo visokošolci, kateri na takt udarjajo z vesli. Višek športa dosežejo tako zvani dnevi konjskih dirk, ali kakor jih Angleži imenujejo Derby. Epsom se spremeni v ogromno taborišče radovednih gledalcev, ki pridejo celo iz daljnih angleških kolonij. Od pol do enega milijona ljudi sledi poteku konjskih dirk z vso športno strastjo. Milijone stavijo na najboljše konje dirkače. Zaključek velikih konjskih dirk je tako zvani »Donkey-Derby«, ko zajašejo najslavnejši jockeji svetopisemske živali — osle. Ker so pa osli bolj trmaste živali, zato se upirajo, rigajo, kar povzroča obilo smeha in zabave. Izredna zanimivost Hyde-parka je pasje pokopališče »Dogs-Cemetery«, kjer spijo razni »Fikselni« in »Fokselni« svoje večno spanje. Bili so to iskreni ljubljenci dam, ki so jim po »trudapolnem« življenju postavile lepe kamenite spomenike z zelo dvomljivimi napisi. Grobove pa so zasadile s svežim cvetjem. Marsikatera sirota bi bila hvaležna za tako udobno življenje, kakršnega so v Londonu v obilni meri deležne pasje mrcine. V. Z.
»Ilustracija*
Naslovna stran ovitka: prof. Albert Sirk, V pristanišču (risba).
Foto »Ilustracijac Marjan Pfeifer.
Ker nam prihaja čimdalje več slik raznih brezizraznih skupin, ponavljamo, da bomo prinašali le slike, ki so dostojen posnetek raznih prizorov iz življenja. Prosimo cen j. povšiljatelje, da to uvažujejo, da ne bo zamere I
Serpentine
Serpentine
Regala na Temzi
Pasje pokopališče
Med sezono
(Kopališko pismo iz Bukove Banje)
Fr. Ž.	ilustrirala	Mira Pregljeva
Z orjaškimi škornji se je tudi Bukovi Banji približala sezona.
V	restavraciji se je že pojavil moški natakar v črnih, slehernemu komfortu ustrezajočih hlačah in belem jopiču in je bilo pivo prvikrat nastavljeno kar iz sodčka in brez banderole; odslej bo izredni ta užitek večkrat na pipi, kar se bo vsakikrat pravočasno poprej razglasilo p. n. kopališkim gostom.
Tudi kopališka godba je ta teden že prispela in ni kopališka uprava štedila ne denarja ne truda, da si je izposodila klavir pri zajamčeno prvovrstni tvrdki v mestu. Žal je na potu zadela klavir majhna nezgoda: izpahnila se mu je zadnja noga, kar daje njegovemu glasu nekoliko šepav značaj. Toda ni dvoma, da bo v lekovitih naših toplicah skoraj okreval brez posledic in proteze in že se vrše velikanske priprave za svečano njegovo otvoritev s kumico, lepotno tekmo in ameri-kanskim zaporom.
Začasno opravlja posle kopališkega orkestra neutrudna kljusa gospoda župana Figarja. Ni pa ta kljusa nikakor ne resnična kljusa, nego je le dovtipni priimek gramofonu. Vrlemu gospodu županu, vsekdar vnetemu za kakršen koli napredek, se je bilo namreč posrečilo, da je svojo kljuso, resnično kljuso s kožo in kostmi, jako ugodno zamenjal za gramofon. Ta gramofon je drage volje dal na razpolago zabavi kopaliških gostov in kadar gramofon zapoje, gotovo ta ali
drugi velecenjeni poslušalec šaljivo pripomni: »Županova kljusa rezgeta!« — kar vsakikrat izzove silne salve smeha. Tako smo vedno dobre volje.
V gaju okoli toplic je obilno prvovrstnih slavcev.
V	nočnih urah se razlegajo njih srečno izbrane melodije, ki ob njih plešejo lahkonoge kresnice svoje prelestne plese. Oboje, ples in petje, je brez vstopnine in mora zadovoljiti tudi najbolj razvajene oči in ušesa.
Kar se tiče kresnic, smo po srečnem naključju izvedeli iz jako izobraženega vira še sledeče:
Tukajšnje kresnice so take, da se ne svetijo vsaka in vse, nego so one, ki se svetijo, samci. Pa tudi samcem se ne sveti kar vse telo, nego tako rekoč le zadek. Služi
jim razsvetljava imenovanega organa v to zanimivo svrho, da z njo nase in na svoje vrline opozarjajo samice nežnega spola.
Ta prikazen je jako poučna, posebno za učenjake.
Priporočljiva seveda ni, da bi se posnemala. Naš moški svet je že sedaj preveč razkošen, posebno kar se tiče širine hlač in dolžine kravat. Pa recimo, da bi se vrgel še po zgledu tukajšnjih kresnic in bi se na ljubo mladim damam pričel šetati po Aleksandrovi cesti v Ljubljani s tako razsvetljavo kakor kresnice — ne bi bilo za to drugega izraza kakor ogorčeni: »Luksus!«
Tukajšnje toplice so jako tople in jih morajo celo hladiti, da niso prevroče. Če bi imeli ledenico, bi jih dajali na led. Tako pa imajo posebno hladilno napravo, ki ji pravijo »hladilna naprava«, kjer pada topliška voda skozi vrsto rešetk in se tako ohladi. Pa smo rekli gospodu restavraterju, naj še pivo da, da bo teklo skozi rešetke, kajti je tudi pivo pregorko in bi lahko bilo manj. Toda je to seveda le dovtip.
Naval topliških gostov je silen. So pa navzlic navalu vsi najtočneje postreženi pri kopališki blagajni:
oni, ki si žele kopeli, dobe bele listke, oni, ki si žele, da jim puščajo, pa rdeče listke — oboje točno po tarifi, in potem čakajo, da bo kadunja prosta, ali zdravnik in da pridejo na vrsto.
In gre med gosti en glas, da kaj takega še ne. Vsi so navdušeni, posebno nekateri, ki s seboj odneso kar žlice in vilice in rjuhe in karkoli za spomin in reklamo in priporočilo v krogih znancev in prijateljev širom sveta.
Vendar bodi omenjeno, da je tolikšno navdušenje zoper hišni red in niti topliška uprava ne vidi rada, da se ji odnašajo žlice in vilice in rjuhe in karkoli. Po pravici pravi: za spomin da so razglednice, ne pa žlice in vilice in rjuhe!
Sploh bi bilo v interesu hišnega reda želeti, da bi se hišni red bolj upošteval.
N. pr. so bili trije, ki so nedočakani kar sredi noči s krampi vdrli v shrambo in je bilo treba krika, streljanja in krvi, da so odnehali. Žandarska stanica jih je potem zasliševala, pa so odgovarjali, da sta jih edinole nezaslišani glas lekovitih teh toplic in v drugo roko bridka skrb za ljubo zdravje pripeljali semkaj; podnevi pa da je bilo vse zasedeno, tudi da so skromni in jih je bilo sram se kazati odličnemu svetu sredi belega dne. Zato da so počakali noči. — Lica so jim bila namazana s sajami in resnično niso bila za med boljšo družbo, nego so kričala po vroči kopeli.
Žandarska stanica je dejala, da v shrambi, ki so \anjo vlamljali, vendar ni kopeli. Pa so odvrnili, da so
tujci in da tega niso vedeli. Še so poudarjali, da je s tujci treba ravnati vljudno. Zato naj se vsaj sedajle puste v lekovite toplice, potem pa domov — Bog da bo plačal!
Kopališka uprava je odločno odklonila to zahtevo: brez tarife in belega listka ni kopeli niti za zamorca, takšen da je red! Enemu pa da je žandar itak že puščal in to žalibog celo zastonj in brez rdečega listka!
Nato so izjavili, da se bodo pritožili, in jih je žan-darska stanica resnično spremila na sodišče. —
Kar se tiče zdravilnih uspehov naših toplic, so ogromni, ne dosti drugačni, nego radioaktivni.
N. pr. so pripeljali gospo, vsa je bila hroma, le jezik ji je še migal. Imela je šele tri kopeli in je ležala baš nad ono shrambo z vlomom, s streljanjem in krvjo. Pa je sledeče jutro ves srečen pritekel njen soprog, češ, zdaj je ohromela še na jeziku in naj se to z zlatimi črkami zapiše kamorkoli.
Kopališki gospod zdravnik je jako priljubljen in ima včasi dela za obe roki. Zlasti radi iščejo kopališki gostje pri njem strokovnjaške pomoči, kadar pogrešajo blagodejno spanje. Kajti ima kopališki gospod zdravnik psa, ki vso noč tuli. In je za prospeh kopališča jako vneti gospod kopališki zdravnik obljubil, da si bo omislil še drugega psa.
Posebno privlačnost tukajišnjih toplic tvori običajna jesenska poplava. Lani je segala kuharici v kuhinji visoko črez kolena. Pa bi bila kuharica kuhala še naprej, da ji ni poplava ognja pogasila v štedilniku. Letos so štedilnik za pol metra dvignili in naročili daljšo kuharico. Tudi ostalo osebje se je izurilo v plavanju in bo lahko plavajoč ustrezalo vsem upravičenim željam slavnega občinstva.
Bukova Banja bodi vsakomur toplo priporočena!
Človek in bogatin
Miran Jarc
Ilustriral Olaf Globočnik
Gospod Gabrenja je sedel v naslanjaču in se odpočival od brezdelja. Tudi brezdelje je muka in breme, morda je celo najneznosnejše breme, ki ga je skoro še kot zlo občutil posebno gospod Gabrenja, predsednik, upravni svetnik in nadzornik mnogih podjetij, zdaj na letovišču v svoji vili sredi samotne pokrajine. Zares, gospod Gabrenja je bil preveč delaven človek, da bi se mogel navduševati ob tišini poletnih večerov, solnčnih zahodov, vzhajanju meseca in zvenenju nočnega vesolja. V svojem uradu je bil gospod, Gospod z veliko začetnioo. Vsi so se mu klanjali do tal, sledili naj neznatne jši njegovi kretnji z upom in strahom, lovili najbrezpomembnejšo njegovo besedo in ga sploh tako razvadili, da si je že celo sam začel domišljati, da je izbranec, ki vodi usodo po svoji mili volji. Tu na letovišču je vse drugače. Tu, kjer mu ukazuje narava. Solnce na pr. se kar na lepem potuhne in prikliče v zameno goste megle in temne oblake, ti pa privedejo s seboj dež in točo, vihar in nalive. Tudi družbe ni nobene. Prijatelj, ki ga je bil zaman pričakoval tri dni, mu je brzojavil, da je moral po nujnih opravilih odpotovati v Anglijo. Žena njegova živi v Nizzi. Otrok nima. Edino razvedrilo so mu knjige. Knjiga mu je sicer stvar, ki jo vzame v roke le mlad človek, poklicni pisatelj ali pa neživljenjski sanjač, toda čudo: celo gospod z veliko začetnico, gospod predsednik Gabrenja si je moral poiskati to »stvarc, da bi si preganjal dolgočasje zadnjih dni. Čita seveda z izrazom omalovaževanja. To, kar čita, je vse izmišljeno: vsa ta vzdihovanja, vsa razmotrivanja in ugibanja. Moj Bog: problemi! Kaj še! Problemi: plod bolnih možganov. Resnično je samo eno na svetu: kupčija. Pri kupčiji pa moraš biti ostroumen in bistroviden. Biti moraš detektivski mrežo-pletalec in svojo neisprosno odločnost in brezobzirnost moraš znati spretno zakrivati pod krinko silne vljudnosti in človekoljubnosti. Gospod Gabrenja pa pozna človeka do dna. Po njegovih zatrdilih je človek zver, ki jo je treba znati krotiti, varati, sužnjiti. Nikomur zaupati, za vsako besedo iskati njen nasprotni smisel in pomen. Vsako kretnjo smatrati za znamenje k napadu. Kadar pa človek, kakor je gospod Gabrenja, nima prilike za borbo, tedaj mu preti nevarnost, da se poleni in zanemari. Še več: zgodi se celo lahko, da se tak človek izneveri samemu sebi, in čeprav morda samo za trenutek.
V	tej soparni popoldanski uri bi se gospod Gabrenja skoro zares izneveril samemu sebi, kajti doživel je čudež. Ta čudež pa je stopil predenj v obliki in podobi plahega tridesetletnega moža dokaj skromne vnanjosti, toda neverjetno močno vplivajočega izraza. Njegove velike temne
Salda-konte
ŠTRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI
PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
' PREJ K*T* D«
V	LJUBLJANI, KOPITARJEVA
oči so zrle tako mirno in odločno (dasi je iz njih sevala globoka žalost), da je celo gospod Gabrenja osupnil in se ni niti zavedel, da bi moral tihega došleca osorno zavrniti, ker je bil prišel tako tihotapski. Moj Bog, ali bi ne bil ta človek proroške vnanjosti (močna črna brada in prav tako gosti lasje so 11111 obdajali obličje) prav lahko najet napadalec v službi nasprotnega kapitala, ki 11111 je bil indu-strijec Gabrenja nevaren tekmec? Ali na vse to predsednik v naslanjaču in s knjigo v roki niti pomislil ni, čeprav se je za trenutek neprijetno zganil, ko je videl pred sabo čudnega tujca, ki 11111 je izročil sinji letak in hotel takoj nato tihoma oditi.
Predsednik Gabrenja pa je razgrnil letak in ko je naglo z očmi preletel nekaj vrst, natisnjenih z debelimi črkami, je velel tujcu, naj počaka. Na letaku pa je bilo napisano sledeče:
Človek!	Človek!	človek!
Ustavi se in premisli! Ali je še v tebi duša? Tista duša, ki se je veselila lepote materinske ljubezni, bratske ljubezni in čiste radosti? človek, zamisli se v svojo otroško dobo in bodi spet človek, da se boš otel, kajti dan sodbe je blizu! Ne bo te uničila svinčenka, ne strup, ne bodalo! Ali uničila te bo praznota, ki jo je v tebi ostavila pobegla duša! Pokliči svojo dušo nazaj!
»Zveza bratov vesoljnega osvobojenja.«
»Kaj je to?« je zamrmral gospod Gabrenja in položil letak na mizo.
»Naš poslednji klic, svarilo ob dvanajsti uri,« je odvrnil neznani glasnik.
»In če se ne zmeni nihče za ta klic?« je vprašal Gabrenja.
»Tedaj je vsako upanje zaman... Dovolj je, da smo opozorili,« je pripomnil tujec.
Gabrenja, ki 11111 je slutnja povedala, da se 11111 ni treba bati neznanega gosta, čigar edino orožje je bila beseda, je privzel medel smehljaj in začel govoriti (tujcu je namignil, naj sede): »Vidite, dragi moj, vi ste zares zanimivost! Ne poznam vas, toda ne motim se, če trdim, da ste nekam pesniško navdahnjen človek...«
»Niti najmanj ne, gospod predsednik!« se je tujec branil, »kajti, če bi bil pesnik, bi težko vedel za vaše bivališče in za vaše visoko doneče ime, gospod predsednik. Nasprotno: jaz sem izvrstno podkovan v trgovskih vedah...«
»Tako?...« se je Gabrenja začudil.
»Še več,« je oni pojasnjeval, »jaz sem v razdobju osmih let mnogo preživel. Bil sem ravnatelj dveh trgovskih podjetij in ene banke. Bil sem duša koncernu, ki je ogrožal celo vaš obstoj, gospod predsednik. Bil sem, recimo, nevaren človek. Da, zdaj se smehljam. Zdaj sem spregledal in sem vam brat. Toda...« je tišje pristavil in se čudno nasmehnil, »morda sem vam tako še bolj nevaren...«
In na vso moč osuplemu predsedniku je »brat« pripovedoval svoje življenje kakor pravljico, ki je imela to prednost, da je bila od kraja do konca resnična. Pripovedoval je tako resnobno in obenem vzhičeno, da je bil celo ta hladni bankir očaran. Pripovedoval je o novem času in
o	novi vesti, ki se oglaša v človeku. O osvobojenju življenja iz spon greha in zla. O čistosti in srčnosti. O ljubezni do vsega živega.
Nenadoma ga je predsednik prekinil:
»In mislite, da niste samo vi spokornik v tej družbi?«
»Mnogo nas je!« je poudaril blagovestnik, »vedno večja je armada spoznavavcev in skesancev.«
»Tedaj vam tudi jaz obljubim svojo pomoč...« je predsednik nenadoma vzkliknil in potegnil iz listnice bankovec, 'ki ga je izročil začudenemu agentu vesoljnega bratstva.
»Ne, ne, ne! Mi ne sprejemamo denarja!« je vzkliknil neznanec, »zadošča nam dejstvo, da ste tudi vi sprejeli naše poslanstvo in upam, da bo tudi v vas obrodila naša beseda lep sad.«
»Vi ste čudovit človek!« se je predsednik razvnel in spremil tujca spoštljivo do vrat. In ko je tujec odhajal čez vrt, ves ginjen, ker je menil, da je obnovil v predsedniku že uspavano vest in ljubezen, se je predsednik Gabrenja sam pri sebi zadovoljno smehljal in si govoril: »Le tako
naprej! čim več bo teh bratov v ljubezni, tem silnejša bo naša moč, kajti mnogo lažje bomo ribarili v kalnem in osvojevali bogastvo, ki si ga bodo pustili brez odpora vzeti ti ponižni bratje v Gospodu.«
* * *
Resnično: Lažje je priti kameli skozi šivankino uho kot bogatinu v nebesa.
Spasite Vaš ukras Vašu kosu novom pronadenom francuskom p o.m'a dom
.Micher
Obustavi opadan je
i	sedenje kose Izleči kosno tkivo; odstrani perut i sve boljke, od kojih kosa opada i sedi
Depo za Jugoslaviju: Beograd, Vasina ul. 8, II. sprat, prodaje i apoteka Delini, Knez Mihailova ul. br. 1
Bled, ki ga ljubim
A. Chapiera
Kadar mi drhti bolna duša v zastrti boli in brezbrižni sreči in hočem biti v zvezdnatih nočeh in žarkih solnenih dneh sam, popolnoma sam, grem na Bled.
In ničesar drugega ne vzamem s seboj, kot svoje prepolno srce, svoje mračne misli in svojo težko, težko ranjeno dušo.
Ljubim lično blejsko vasico, kadar v razipaljenih dneh leži na njej svinčeno težka tesnoba. Ljubim planine, kadar dviga mračni predvečer svoje meglene koprene, da ljubeče zasitre njegove tajne.
Ljubim jezero, kadar zagori v pokojnih valovili srebrni lesket tisočerih zvezd.
V	takih nočeh tiho diha jezerska gladina. Ti pa moraš pozabiti svet in nositi nedogledno gorje v svojem srcu, tvoja duša mora biti brezbrežna v svetem hrepenenju, da te povedem s seboj v ozdravljenje.
Ves oddaljen od sveta leži začaran košček čudokrasaie zemlje; kamoir te popelje hrepenenje moje duše.
Sledi mi onstran bele ceste, skozi sveto, tiho šumo.
In ker si ves truden od hrupa življenja, te osrečujoč objame tajinstveni mir.
Le v krošnjah dreves pošelestevajo veje in zamolkli odjek stopinj se plaho izgublja v zasenčen gozd.
In korakaš dalje kot po svetlem, svetem božjem hramu. Odkriješ se in moliš in se ne zavedaš, da si sam, v svojem svetem občutju popolnoma sam.
Iznenada pa se zaprta šuma razmakne in kot potopljena bajka zažari zvezdnato jezero pred teboj.
Večerno solnce razsipava svoje rdečkasto žolte odseve po umirjenih valovih.
Ustaviš se in zadržuješ dih, da ne užališ svetega molka
—	in osuplo strmiš.
Široko razpreš oči in srce in iz večernih temin prihaja mehki pokoj gozda v tvoje srce.
To je Bled, ki ga ljubim; moja druga domovina. Semkaj nosim svojo dušo, kadar si želi v boli in sreči samote.
Še se svetlika v daljavi iz prosojnih meglenih kopren pozlačena konica stolpa otoške cerkvice, nekaj hišic in bohotnih prastarih lip.
To je moj Bled, ki ga ljubim.
Počasi, tiho in pokojno pada večen' z neba.
In še vedno strmiš s svetlimi, srečnimi očmi, držeč v rokah to plaho, pokojno srce.
Ozdravel boš kot sem ozdravel jaz in tvoja duša bo zvenela kot ta krasna, krasna noč.
In molčeče jezero ne bo izdalo gorja in boli, ki si jih pokopal vanj.	Prevela	M. Grošljeva.
Razstava ob 40 letnici ženske obrtne šote na tehn. srednji šoti v Ljubljani
V. M.
Ornamentika, vezenine, perilo in obleke na tej razstavi odgovarjajo popolnoma sodobnim zahtevami in okusu. S temeljitim tehniškim in umetniškim šolanjem spojeno hotenje in stremljenje se zrcali v vseh teh razstavljenih predmetih. Že dela začetnic gredo preko mere šolarskih del. Perilo, pod vodstvom učiteljic narisano in prikrojeno po naj novejši modi in vendar praktično, je izdelano lepo in zelo natančno. Preprosti vzorci v najrazličnejših tehnikah vezenja so dovršeno izvedeni.
Učenke višjega letnika in ateljejev si pod umetniškim vodstvom prof. Šantla rišejo predloge za okras perilu, oblek in vezenje; pri vezenju se poleg modernega upošteva tudi narodni ornament in tehnika, posebno aplikacija in zlato vezenje, ki se uporablja ne samo za avbe, temveč tudi za predmete, ki jih zahteva sedanja doba. Tudi druge tehnike umetnega vezenja niso zanemarjene in pozabljene, kakor slikanje z iglo i. dr; saj se je že pred 40 leti ob ustanovitvi šole za umetno vezenje poudarjala ohranitev in pospeševanje vezenja. Šola se je pozneje razširila z oddelkoma za šivanje perila in krojenje oblek. Kako je bilo to potrebno in dobrodošlo, je razvidno iz razstave in obiska šole. Poleg potrebnih teoretičnih -predmetov se izuči vsaka učenka toliko v svoji stroki, da more izvrševati tudi samostojno obrt.
Pogled na to pestro polje, na katerem se udejstvuje naš mladi ženski svet, nam vzbuja želje, da bi ga vzljubil še v višji meri, poleg zadoščenja, da sebe in svojce lepo obleče in svoj dom okrasi, prinašal naj bi mu tudi mnogo gmotnih koristi.	(Glej sliko v bakrotisku.)
I
	
Ivan Čargo: Gregor Perušek
Gregor Perušek
Dr. R. Ložar
O slikarju Perušku, slovenskem umetniku iz Amerike, nismo do letos prav nič vedeli. Šele ena izmed številk letošnjega Doma in sveta nam ga je prvič predstavila v besedi in sliki in to baš toliko, da smo dobili približen pojem o tej zanimivi osebnosti. Kmalu zatem pa nas je naš amerikanski rojak sam prišel obiskat in nas potrdil v domnevi, da je v njem shranjen lep kos slovenskega kulturnega dela.
Ko je Perušek pred davnimi leti odšel iz domovine, je odšel na ono stran morja tako rekoč brez nje. Kaj je vendar mogel mladi fant, ki ga je kmalu nato zaneslo k umetnosti, vedeti o naturi in življenju slovenskem, kaj o domovini in njenih križih in težavah in kaj je bil mogel dotedaj nabrati izkušenj? Bil je pač Slovenec in samo Slovenec in da je to bil, občutimo tudi danes spričo onih podob, katere so nam tu na vpogled: tangirajo nas v neki višji meri nego
S
*
Perušek: Cvetje s steklenico
zgolj estetsko, v njih je tudi kos našega poetičnega duha, naše folklorne mistike in našega naturnega občutja. A vendar je vse to jako malo izrazito spričo indijansko-pri-initivnega miljeja, katerega te slike sicer predstavljajo in v katerem so nastale. In kako naj bi tudi bilo drugače! Vagabundovsko življenje dveh desetletij širom ameriških držav, borno plačana tlaka pri najrazličnejših podjetjih, samotarsko in divjini prirode izpostavljeno bivanje v pra-gozdih gora so morale biti za mladega Peruška stvari, ki so mu domovino popolnoma otemnile, zlasti še, ko niti s slovensko naselbino v Ameriki ni imel nobenih stikov. In v vsem tem kaotičnem križarjenju križem sveta je imel Perušek en sam pravec, vselej en sam pravec: nagon oblikovanja, poklic, biti umetnik.
Danes njegovih del še ne poznamo v originalih, nego le v fotografskih posnetkih in o njihovem umetniškem značaju mi ni zato mogoče reči besede. Dve, tri slike, ki so mi znane, pričajo o močni potenci; posebno so izrazita tihožitja, a če sodim po posnetkih krajinskih slik, so te nemara
Perušek: Cvetje s sadjem
Gregor Perušek
še močnejše. Eno na vsak način že danes lahko razberemo iz njegovih del in v tem nas je potrdil še on kot človek: da imamo tu opravka s celo individualnostjo, z osebnostjo, ki je umetniških izrazil svest si gospodar.
Tekom kratkega bivanja v Ljubljani in na Dolenjskem se je Perušku jelo odpirati ono, brez česar je bil svoj čas šel v Ameriko: domovina. Da jo doživi, jo gre marsikdo in jo je šel Župančič nekoč iskat v tujino. Podobo domovine iz tujine torej. Pri Perušku pa imamo v početku
» ... Pa so ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme nasilnik — nosil ga bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha in močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje —
kot da se niso rodili iz matere,
kot da goram se iz bokov izvili so:
morajo v svet, in tujina se diči
z deli njihovih rok;
tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji
so nam izginili — več ne doseže jih
naše oko . . .
Kje domovina, si ? Ali na poljih teh ?
Se pod Triglavom, okrog Karavank?
Ali po plavžih si, ali po rudnikih?
Tu? Preko morja? In ni ti meja? . .". «
Perušek u ameriški karikaturi
Miha Maleš: Študija h diplomi pesnika O. Župančiča (detail) katero mu je lani izročila mestna občina Kamniška kot suojemu častnemu someščanu. Mollu za diplomo je uzet iz nDume“
Oton Župančič: „Duma“ (pesem moža in žene)
Perušek: Gozd
opravka s tujino in kar bomo po njegovem povratku v Ameriko srečali v njegovem umetniškem delu, bo, sodim, podoba tujine iz domovine. In to doživetje utegne do dna spremeniti lice Peruš-kovih del, morda manj v onem, kar pripada skoro povsem tujini (to je dodelani slikarski stil), kot v onem, kar pripada čuv-stveno obema. — Utegne, pravim, ker je Perušek Perušek. Kakteje	domovino	užival z
duhom. On je ni.
kakor navadni slovenski Amerikanec, meril s kilometri cestnih železnic, ni je cenil s številom taksijev ter z dolarjem. nego jo je motril skozi prizmo svojih misli in čuvstev, svojega prebogatega osebnostnega življenja. To pa je bila nam v stari domovini največja radost pri občevanju ž njim.
Ob desetletnici slovenske univerze
I. ž.
Takoj ko se je narod po svojih kulturnih glasnikih zavedel svoje individualnosti, je že zaživela misel na slovensko univerzo. Saj je skoro vsakomur znano, da smo
Recitatorji na večerni proslavi 10letnice univerze v „Unionu"
imeli v Ljubljani prvo univerzo že v času Napoleonove Ilirije, ki pa nam jo je po odhodu Francozov Dunaj zopet polagoma odvzel. Od tedaj ni klic po njej nič več zamrl. Posebno glasan je postal zadnja desetletja pred svetovno vojno, ko je bilo narodno prebujenje že izvršeno, ko je že tudi široko ljudstvo črpalo iz lastnih domačih kulturnih vrelcev, ko so bili torej položeni že skoro vsi temelji za narodno osamosvojitev. Prav takrat in zato pa so se v najbolj vidni luči pokazali kvarni vplivi tujih kultur na naše življenje. Vsi, ki so se hoteli posvetiti znanostim, so morali črpati svoje znanje ob tujih ognjiščih, ki so bila le tujcem prava in prikladna duševna vrela. Tistega, kar je najbolj naše in za nas najbolj pomembno, tega tam niso našli. Tuji vzori — tuji nazori, za nas nejasna, zato neprava gledanja. Vse individualne narodne vrednote so ostajale vsled tega več ali manj zakrite, mnogim tisočem nedostopne.
Še slabše seveda se je godilo onim, ki si zavoljo gmotnih razmer niso mogli privoščiti študij v dragih tujih mestih. Ostajati so morali doma v nižjih službah, često podrejeni gospodarjem — tujcem.
Kaj čuda torej, da misel na lastno univerzo ni zamrla niti med vojno in da se je z vso silo zopet javila po prevratu, ko smo bili v lastni državi. Stoletna želja se je takrat uresničila. Toda boj še ni bil dobojevan. Kdo se ne spominja neprestanih groženj z ukinitvijo in naporov za njeno ohranitev. Toda vkljub tem težkočam se je njen blagodejen vpliv silno razrastel in že danes se kažejo sadovi tega dela. Kar poglejmo knjižne publikacije, ki bi jih brez univerze nikdar ne bilo, poglejmo število delavcev, ki delujejo v domovini, in one mlade, ki so izšli kot gojenci iz tega našega zavoda. In nazadnje poglejmo njene, knjižnice, institute i. t. d.
Letos praznujemo šele desetletnico njenega obstoja. Kakor vse kaže, je prav to leto zanjo eno izmed najsrečnejših. Zdi se, da je odstranjena s pota najtežja ovira za njen razvoj: zopetna ukinitev. Tako mislim, da smemo razumeti visoko pokroviteljstvo, ki ga je dobila z imenom: »Univerza kralja Aleksandra I.c. (Glej sliko v bakrotisku.)
Slovo univ. prof. pr. Pitamica pred odhodom za poslanika v 1Vashington
Iz slovenske umetnostne bogatije
Ljubljančana rado zanese v Kamnik in naprej v Bi-strico._ Mimo Sv. Primoža greš na Veliko Planino; ko se obrneš proti Ljubljani, stoje po polju kakor vojaki: Kamnik. Komenda, Skaručina, Groblje itd. itd. Množica cerkva, vsaka izmed njih majhen lokalen muzej. Razen tega še gozdovi: Habah, Križ in drugi. Ti seveda ne več majhni, nego pravi veliki muzeji, polni dragocenih umetnostnih zakladov. Samo malo časa in poti te stane, da vse to obiščeš: Izplača se.
Naš spomeniški konservator Fr. Stele pa je zdaj izdal \ se te umetnostne spomenike kamniškega okraja v samostojni knjigi, opremljeni z impozantno vrsto slik (okrog J? ,^° •hagocena knjiga, ki ne lx> samo v kras vsaki knjižnici, nego tudi vir stalnih užitkov in spoznanj. Obdelana je imenitna vrsta krajev in turistu, ki rad peš izletu je po okolici Ljubljane in Kamnika, je ta publikacija še posebno priporočena. Saj jo je napisal človek, ki pozna Slovenijo' bolje nego najpoklicnejši turist, kateri mimo kilometrskega kamna ne pozna nobenega drugega spomenika.
France Stele, Umetnostni spomeniki Slovenije. I. Politični okraj Kamnik. Založilo in izdalo Umetnostno-zgodo-vinsko društvo v Ljubljani. 1929. Cena izvodu v platno vezano 120 Din.
Leta 1926. je sklenila celjska mestna občina restavrirati zunanjščino stare grofije, zgodovinsko najvažnejšega poslopja v Celju. Pri delih v veliki dvorani so pa opazili, da se pod stropom iz platna nahaja starejši poslikan strop. Konservator Fr. Stele je uvedel restavracijo tega pokritega stropa, katero je financirala celjska mestna občina, in tako je Slovenija po vestnem restavratorskem delu Mateja Sternena obogatela za odličen umetnosten spomenik.
Glavna slika na stropu znaša sama 8-50mX6m in predstavlja perspektivično zasnovano iluzijonarno arhitekturo. Na obeh krajših stranicah stropa se nahajata upodobitvi antičnih bitk, na daljših pa slike letnih časov po znamenitih predlogah slikarjev konca XVI. stoletja. Razen tega obsega najdba še druge slikarske kompozicije.
Štele datira ta slikarski dekor v začetek XVII. stoletja in trdi, da je to najvažnejši naš umetnostni spomenik tega
Celje, Stara grofija. Pomlad
Grad Križ, Madona. Florentinska renesansa (2. pol. XV. stot.)
časa. Izvedel da ga je neki mojster, ki se je naslanjal na zgornjeitalijanske vzorce one dobe.
Na stroške požrtvovalne in zaslužne celjske mestne občine je zdaj Stele to odkritje objavil v posebni okusno izdani knjigi s 26 slikami na umetniškem papirju, ki na-vaja pomembnost najdbe tudi v francoskem in nemškem jeziku. Knjiga bo služila izvrstno vsakemu tujcu, da se
Grad Križ. Valentin Metzinger: Triptihon
upozna z našim spomeniškim bogastvom, a tudi vsakemu domačinu, da spozna, koliko ima naša domovina dragocenosti.
Fr. Stele, Celjski strop. Celje, 1929. Izdal in založil mestni magistrat v Celju.
Celje, grofija. Poletje.
Celje, Stara grofija. Arhitekturna perspektiva srednjega polja
Brezmotorno lefalo
Ing Slavko Leuičnik
Na pobudo ljubljanskega aerokluba se je tudi v Ljubljani zgradilo brezimotorno letalo, ki ima vse bistvene elemente motornega letala. Razlika je pa le v tem, da imenovano letalo nima motorja in da se vzlet (start) izvrši potom posebne sprave, ki da brezmotornemu letalu le početno brzino. Seveda je za to potreben poseben teren, prav tako pa ugoden veter.
Vzlet (start) se izvrši približno takole: Na vzvišenem mestu ali na vrhu kakega griča se postavi letalo. Ugotovi se potem točno smer vetra. Nato se letalo postavi z glavo proti vetru, na sprednjem koncu trupa se zatakne gumijasta vrv, ki je dvokraka in dolga približno 20 metrov. Ko je vsa posadka na svojih mestih, se gumijasta vrv nategne in v ugodnem trenutku se letalo izpusti. Nategnjena gumijasta vrv v tem trenutku potegne precej razantno avijon, kar tudi povzroči, da letalo zadobi potrebno početno brzino in da se dvigne (odlepi) od tal. Dolžina leta pa je odvisna od vetra kakor tudi od uspešnega manevriranja s krmili.
Na vsak način bo vsakdo vprašal, kakšno korist imamo od tega letala, kakšno praktično vrednost nam nudi to letalo itd.
Da je brezmotorno letalo postalo zelo važen faktor v letalstvu, nam je že v dokaz, da so države kakor Francija, Nemčija in Rusija uvedle brezmotorno letenje kot obligaten predmet in pogoj za pilotažo.
Znano je, da je vsakdo, ki je želel postati pilot, bil po zdravnikih pregledan. Zdravnik je na vsak način mogel ugotoviti dober vid in sluh kakor tudi telesno brezhibnost
— nikakor pa ne individualne sposobnosti za letenje.
Po tej ugotovitvi je dosedaj prišel učenec takoj na aparat in učitelj je toliko časa letal z učencem, dokler mu ni popolnoma vtisnil vseh potrebnih gibov krmila avtomatično v glavo. Na vsak način je bilo to šolanje dolgotrajno in vezano z različnimi uspehi in tudi neuspehi. Poleg tega problematičnega šolanja so pa še stroški povečali neprak-tičnost in primitivnost takih šol. (Za izučenje ene osebe je bilo potrebno okrog 60.000 Din in to samo na gorivu, učitelj itd., eventuelni popravki ali še celo uničenje celega aparata, kar se tudi redno dogaja, v tej vsoti niso upoštevani.)
Z brezmotornim letalom si je pa pilotska šola pridobila siguren način šolanja, kakor tudi vsak nesposoben učenec je bil že v začetku izločen.
Učenec mora imeti poleg zdravniškega izpričevala o spo: sobnosti, tudi individualno siposobnost za letenje. Komisija, ki prisostvuje temu poizkusnemu letanju, ugotovi takoj sposobnost letalca, to je prožnost posameznika pri krmarjenju
— v glavnem, ali učenec pravilno reagira na različne lege letala v zraku, povzročene po atmosferi itd.
Po tej preizkušnji je mogoče izbrati sposobne ljudi za nadaljnje šolanje v pilotaži.
Učenec preide po predpisanih letih na izvajanje krivulj, višinske lete, pristajanje na določenem mestu itd., to pa vse še z brezmotornim letalom, šele potem preide na mala motorna letala s približno 20 KS in stopnjevaje naprej do velikih potniških letal z dvema ali tremi motorji z 800 do 1200 KS ali več.
Tako zvani dril odpade, kar je umevno in tudi stroški na gorivu itd. se v veliki meri zmanjšajo, kar pa je za današnjo dobo najglavnejše.
Krito
Krilo
Trup	Letalo	sestavljeno,	še	ne	preoblečeno	Foto	.Ilustracija"
<5f a r k c p e C e t j e
boste uživali le v lahkih platnenih ali svilenih oblekah, a brez težkih skrbi, kako boste prali svoje obleke. - Tkanina bo zadržala tudi po pranju svojo barvo in sijaj, ako vzamete za pranje SCHICHTov
RADION ki varuje perilo.
A/.
Jahfa gospoda vojvode
Sl)en Elvestad	Ilustriral	Albert Sirk
(Dalje)
II.
Sven Elvestad ima besedo.
Seveda sem bil zelo vesel, ko me je prijatelj Asbjorn Krag naprosil, naj obiščem pustolovca Thomasa Buscha v ječi, da bi mi pripovedoval svoje neverjetne prigode po tujih deželah. Slišal sem že večkrat prav pravljične zgodbe
0 njem. Vsi listi so prinašali cele kolone o njegovih činih. Mnogi novinarji so se obupno trudili, da bi ga mogli obiskati v njegovi celici — zaman.
Zato mi pač ni treba reči, da sem bil kar hitro priprav—
1 jen ugoditi detektivovi želji, še tisti popoldan sem šel v jetnišnico. Ko sva korakala s Kragom po dolgih koridorjih, mi je rekel znameniti detektiv:
»Vse zavisi od tega, kako bomo izrabili veliko domišljavost jetnikovo. Poleg te svoje lastnosti, ki je posebno očitna, in njegove strastne želje po senzaciji pa je ta mož samovoljen do skrajnosti in prav posebno zakrknjen. Izjavil mi je, da ne bo odgovoril niti na eno vprašanje, če ga bodo zaslišali na samem, temveč zahteva, da ga čuje i polna dvorana. Skoro se bojim, da ga nobena sila na svetu ne bo mogla prisiliti, da bi zinil le besedico. Pač pa mislim, da bo baš to potolažilo njegovo veliko domišljavost, če bo pripovedoval svoje romantične prigode pisatelju, ki mu obljubi, da ga poveliča v romanu. Prosim te zato! da se kar
resno razgovarjaš ž njim. Karkoli bo že pripovedoval __________
midva mu morava obljubiti, da bova vse točno zabeležila.«
V	par minutah torej naj bi videl lopova, ki je tako vznemirjal in strašil Oslo. Številka njegove celice je bila 33. Paznik nama je odprl vrata in vstopila sva — Asbjorn Krag prvi, jaz za njim.
Še vidim celico pred seboj: zamreženo okno, revna svetloba, skoro rumene stene, kar nič salonska miza, orjaški paznik sredi sobe — in končno klop. na kateri je ležal jetnik.
Priznati moram, da se mi pustolovec v moje veliko začudenje ni zdel kar nič neprijeten mož, ko sem ga videl prvič iz oči v oči. Pač pa sem takoj opazil, da iz njegovih oči švigajo komaj vidni ostri bodljaji. Počasi je vstal. Kretal se je tako neprisiljeno, da sprva nisem opazil verige na njegovih rokah. (V skrbi, da ne pobegne, so ga še vklenili.) Oblečen je bil v elegantno promenadno obleko — bogme, bil je od glave do pet gentleman, vsaj po obleki.
»To je pisatelj in novinar gospod Sven Elvestad,« me je upoznal detektiv z zločincem. »Evo, po vaši želji, Thomas Busch: temu gospodu pripovedujte, kaj tare vaše srce. Brez dvoma bo napisal dober roman iz snovi vaših pustolovščin.«
Busch se mi je nasmehnil in mi podal obe roki. Niti malo ga ni vznemirilo rožljanje verige in rekel mi je, da
mu je izredno milo, da se je mogel seznaniti z menoj. Povedati sem mu moral še enkrat svoje ime, moj naslov in moj poklic.
Po svoji navadi sem nato takoj potegnil iz žepa svinčnik in vprašal:
»Kako naj uporabim vaša izvajanja, ki si jih bom zabeležil?«
»Kakor hočete. Ali v obliki časniških člankov ali v obliki romana — to mi je vseeno. Prav nič se ne protivim, da zve o mojih činih tudi široka javnost — nasprotno, še želim to. Sicer mislim, da vam bo v tem pogledu vaš... hm... prijatelj, detektiv v pomoč. Trdno sem sklenil, da to pot ne bom skušal pobegniti. Eno poglavje mojega življenja je zaključeno, začenja se novo. To ni kar nič prijeten položaj, kakor živim danes. Toda tudi življenje v ječi ima svoje majhne radosti poleg vsega trpljenja.«
»Ali mislite takoj začeti s pripovedovanjem?«
»Da. Toda sam ne vem, kje in kako naj začnem, s katerim odlomkom svojih sijajnih spominov?«
»Ali bi ne bilo najprimernejše, da začnete kar od začetka?«
»Kako mislite to — od začetka?«
»Nu, morda od rojstva — ali od takrat, ko ste začeli... ko ste napravili prve korake ... hm ... hm ...«
»... na svoji razbojniški poti,« je hitro nadaljeval Busch sam. »Kar recite, kar že hočete reči! Ne imeite nikakih ozirov na mene.« Zamislil se je za par trenutkov. »Hotel sem pripovedovati o doživljajih v tujih deželah. Kar sem zagrešil tu doma, to vse je preveč vsakdanje. Ker hočete slišati o mojih inozemskih prigodah, vam bom najprej povedal, kako sem nekoč sam prisilil celo mesto, da se mi je podalo na milost in nemilost.«
Deiektiv in jaz sva planila presenečena s svojih sedežev, Busch pa naju je gledal s svojimi ravnodušnimi očmi.
III.
Thomas Busch prične s pripovedovanjem svojih fantastičnih prigod.
»Ne, ne, to je preveč,« je vzkliknil Krag jezno. »Vem, da ste marsikaj zagrešili, toda to, da bi izropali celo mesto
— pojdite, pojdite! To je malo preveč neverjetno.«
»Priznam,« je nadaljeval Busch mirno, »da sem se izrazil prebahavo. Nisem bil namreč sam — imel sem pomočnike.«
»Bržkone cel polk.«
»Ne, dosti so mi bili trije moderni topovi, to je bilo ' se. Priznam, da sem izmed vseh prigod v svojem življenju na to najbolj ponosen.«
Skušal sem pomiriti detektiva, ki je hodil ves divji po sobi gori in doli. Mislil je seveda, da naju ima pustolovec za norca. Jaz za sebe pa sem bil tega mnenja, da govori čisto resnico.
»Moj finančni položaj ni bil vedno tako slab, kakor je zdaj,« je začel Busch znova. »Posebno veselo sem živel po velikem vlomu v bruseljsko podružnico ,Credit Lyonnais‘.
— Zakaj ste tako zaprepaščeni, gospod Krag? Razumeti morate vendar, da sem samo jaz mogel izvršiti ta rop po tako genialnem načrtu.«
o o o
»Kdaj?« je vprašal detektiv.
»Maja ali junija 1904. Ne vem več natančnega datuma, toda bilo je v vročem poletju, neke nedelje, ko so bili vsi ljudje v cerkvi... Nu, kakor rečeno, denarja je bilo več ko preveč. Ker pa nisem eden onih ljudi, ki ljubijo denar zaradi denarja samega, sem sklenil v svojo zabavo in razvedrilo, da ga ali pomnožim za še enkrat toliko, ali da ga brž ko mogoče poženem.«
»Aha, hoteli ste igrati.«
»Da. Namenil sem se v Ostende, da tam poženem po zakonitem potu banko k vragu (želel sem biti multimili-jonar) — ali pa, da izgubim vse in da opljačkam kakšno banko druge sorte. Niti malo nisem mislil na to, da bo en mesec kasneje mesto Ostende kapituliralo in se mi predalo na milost in nemilost... Ne smejte se, zgodba je resnična od začetka do konca. Če mi ne verujete, informirajte se. Še danes odpošljite brzojavko na banko in izvedeli boste vse.«
»To hočem,« je odgovoril detektiv.
»Dobro. Toda dovolite mi, da nadaljujem... Sklenil sem, da nastopim v Ostende z imenom portugalskega vojvode. Zbog svoje elegance v nošnji in ponašanju, kakor tudi zbog tega, ker sem znal razmetavati denar, sem bil naenkrat zelo popularna oseba. V mestu in v vsej okolici so me poznali samo z imenom ,vojvoda*. ,Glej, vojvoda gre!‘ ali .Vojvoda gre na svojo jahto!* — tako in’ podobno sem slišal povsod, kamor sem le prišel.«
»Ali ste imeli jahto?«
»Seveda. Vojvoda pač mora dati nekaj za luksuzno opremo in udobnost potovanja. Nisem prišel v Ostende po meščanski navadi z vlakom, temveč na svoji jahti, elegantni beli jahti, ki sem jo najel od bankrotiranega Angleža. Najemnina je znašala — seveda brez dnevnih potreb, hrane itd. — borih 10.000 kron.«
»Dovolite, koliko denarja ste imeli tisti čas?«
»Prosim, prosim! Tisti čas sem bil milijonar.«
vaP1 bilo dovolj?« sem vprašal zaprepaščen.
»Kje neki! Če ima človek moje vrste en milijon, ga želi takoj pomnožiti za še enkrat toliko.«
»Ne razumem, kaj ste hoteli s topovi, ki ste jih prej omenili,« je pripomnil detektiv.
• *P°čas*’ počasi. To boste že še slišali. Cena tistih topov je bila 10.000 kron za komad — imel sem torej malo manj kakor en milijon, ko sem prišel v Ostende. Približno 100.000 kron je manjkalo... Nu — izkrcal sem se in kar brž sem našel pot v igralnico. Začel sem takoj s tako velikimi vsotami, da je vzbudilo to obče zanimanje.«
»Gotovo ste dobivali?«
»Ne, izgubljal sem.«
»Koliko približno?«
»Prvi večer okroglo 250.000 kron.«
»Pa niste nehali igrati?«
»Ne, tega pa ne. Sem igralec in pravi igralec nikdar ne ostane na sredini poti. Vrli tega je danes že matematično pravilo, da brezdvomno dobite, če stavite naslednji večer na baš isto barvo, na kateri ste prejšnji večer izgubili. To je izračunal francoski astronom in matematik Camille Flammarion ...
Ko sem izgubil svojih 250.000 kron, je prišla osemnajst-krat zaporedoma rdeča barva. Računati že prej na kaj takega je baš tako riskirano, kakor da bi iz števila 1365 rdečih	in samo ene črne	kroglice pri	prvem	poskusu	izvlekel	črno. Sodite o tej	moji smoli,	ki sem	jo	imel.	Izvlekel	sem črno kroglico	izmed vseh	rdečih.«
»Zakaj ste ostali ves	čas pri črni	barvi.«
»Igram po svojem lastnem sistemu. Ker me po vsej priliki ne bo nikdar več v Ostende, vam hočem razložiti, v čem tiči skrivnost tega sistema. Po mojih navodilih moreta poizkusiti srečo.«
»Hvala.« sva vzkliknila oba.
»Torej-igram igro, ki ima v slučaju dobitka največ dobička.«
»In v slučaju izgube največ izgube !«
v »Seveda, na vsak način. Začel sem s par kronami, počasi sem prišel do tisočaka. Sklenil sem, da bom ves časi igral na črno. Moj sistem nosi ime ,rdeči hudič*. Temelji na tem, da vložite vsakikrat več, kakor ste pri prej-nji igri izgubili. Če ste n. pr. izgubili 15.000 kron, vložite nato 16.000 kron itd. Ne morem točno razložiti, kaj prav za prav mislim, toda v najsrečnejšem slučaju morete dobiti petkratno vsoto tega, kar ste vložili. To je pač nekaj edinstvenega ...
Toda jaz sem izgubljal in izgubljal. Izgubil sem že
31.000 kron. Vložil sem 32.000 kron — in izgubil, izgubil sem torej že 63.000 kron. Po pravilih ne bi smel zdaj več igrati, toda croupier mi je dovolil, da še dvakrat igram, lakoj sem vložil 64.000 kron — in izgubil. Skupna izguba
127.000 kron. Vložil sem še enkrat 128.000 kron — in zopet rdeča barva proti moji črni.
izgubil sem 255.000 kron in odšel sem smehljaje iz dvorane. rlo je vzbudilo obče začudenje. V obednici sem nato malo večerjal in prebral liste. Ves večer so me spremljali radovedni pogledi. Prav nihče ni mogel videti, da bi bil zdaj za celo premoženje revnejši nego pred eno uro, ko sem vstopil v igralnico. V luki je bila zasidrana moja jahta, krasno razsvetljena in jaz sem se vozil ponoči v pozlačeni gondoli...
Naenkrat sem bil mož dneva.
Drugi dan sem zopet šel v igralnico in začel igrati po Kljub mojim računom sem izgubil tudi ta dan približno isto vsoto, kakor prejšnji dan. Pa tudi ta izguba mi je bila tako malo mar kakor izguba prejšnjega dneva. Vsi gledalci v igralnici so se zbrali okoli mene, čutil šeni sto oči uprtih vame. Toda nihče ni mogel zapaziti niti najmanjšega razburjenja v mojih kretnjah. Nisem bil niti bled. Na žalost sem imel spremljevalca, ki ni bil kos situaciji. To je	bil eden izmed	mojih mož z moje	jahte.
Ko	je izračunil,	da sem izgubil	pol milijona kron,	je na-
enkrat vzkliknil:
,Ne, to je preveč!*
Zdrobil sem ga skoro s svojim divjim pogledom, toda besede so že bile izgovorjene in oni, ki so stali okrog, so jih morali razumeti. Bil sem blamiran. Moral sem. nekaj f. j1.*1’™ zaclobiin zopet rešpekt in častno distanco teh ljudi, io tem bolj, ker sem slišal tu in tam šepetati, češ, da sem docela uničen... In zdaj, gospoda, kaj mislita, da sem napravil?«
Zmajala sva	z glavama, da tega pač ne moreva	vedeti.
»Pognal sem	banko k vragu,«	je pojasnil Thomas	Busch.
(Dalje prihodnjič.)
Filozofija.
Dva prijatelja se srečata po dolgem času. *
A: Kaj pa kaj delaš?
B: Vpisal sem se na filozofijo.
A: Kaj pa je prav za prav to: filozofija?
B: Filozofija je veda, s katero moreš dokazati vse na svetu.
A:	—? (Se silno čudi.)
B:	N. pr.: morem ti dokazati,	da	tebe	ni.
A: Ni mogoče...!
B: Poglej: Tebe zdaj ni v Londonu, niti v Parizu, niti v Belgradu —
A: Ne------------
B:	Torej, če te ni v Londonu,	ne	v Parizu,	ne	v	Belgradu,	si pač nekje drugod in če	si nekje	drugod,	potem
nisi — tukaj!!?
A: (Gleda debelo, potem pa da znancu krepko zaušnico)
B (osupel): Ali si prismojen, zakaj me pa klofutaš?
A: Jaz, jaz, da te klofutam? Kako te pa morem, če nisem tukaj?
Vedno v svojem elementu.
Mlad Žid je v službi. Enkrat zakasni. V urad pride šele deset minut pred deveto. Razjarjen šef potegne iz žepa težko uro in zavpije:
»Oseim — petdeset!«
»Bazar! Ni jih vredna!« se odreže žid.
Vrzel.
»Ta človek je zapustil vrzel v mojem življenju.«
»Ali sta bila prijatelja?«
»Ne. Troje zob mi je izbil pri nekem nogobrcu.«
Rihard Levosrčni je stal nekoč pred sultanom in rekel: »Kako moreš dopustiti, o sultan, da tvoji podložniki nazivi je jo nas kristjane neverne pse?«
Sultan mu je odgovoril:
»In kako moreš ti, o častivredni borec, dopustiti, da tvoji podložniki nazivljejo svoje pse ,Sultane*?«
DEL PRVOVRSTNO UREJENEGA
ZOBNEGA ATELJEJA
V LJUBLJANI,
KI GA JE PRED KRATKIM OTVORIL
BEVC JOŠKO
GOSPOSVETSKA C. 4/II
Japonski humor.
Neki pijanec se je v templu zaobljubil, da ne bo tekom treh let prav nič vina pil. Domov grede sreča znano družbo, ki ga je vabila k polnim kozarcem. Povedal je, da se je zaobljubil, da ne bo pil. Tedaj mu je nekdo svetoval tole: »Pij tekom šestih let samo vsak drugi dan, to bo zneslo skupaj tri leta in obljube ne boš prelomil!« Ves vesel je šel pijanec ž njimi in začel piti. Drugi dan so ga vabili iznova, a on je moško odklonil. Tedaj se je oglasil nov svetovalec: »Mesto da bi pil tekom šestih let samo vsak drugi dan, pij tekom dvanajstih let vsak dan, pa boš na istem.« Pijanec je ubogal.
Neki plemenitaš je bil izredno nagel tekač. Nekoč ponoči ga je videl znanec, kako drvi po ulici naglo kakor puščica in vpije na vse grlo: »Tat, tat!« — »Kje pa je tat?« ga je vprašal znanec, »saj ni nobenega človeka na ulici.« — »Sem ga že davno pustil za seboj,« je odgovoril brzi tekač.
K duhovniku je prišel delavec in mu potožil, da mu žena noče kuhati riža in da porabi ves denar za lišpanje. Ko je prišel včeraj h kosilu, mu je rekla, da je pes ves riž požrl. Duhovnik je pozval ženo k sebi in da naj privede s seboj še psa. Položil je psa na tehtnico (tehtal je dva kilograma) in vprašal ženo: »Koliko je bilo riža?« — »Dva kilograma.« — »Tu sta dva kilograma riža — kje pa je potem pes?«
Prijatelj Ja ji je prišel k svojemu prijatelju Kiti: »Brž z. menoj, tvoje mrtvo truplo sem videl.« Šla sta v bližnjp vas in tam sta našla mrtvega človeka, ki je bil prijatelju Kiti na las podoben. Kita je naložil truplo na ramo in ga nesel domov. Med potjo pa se je zamislil, ustavil se je in vprašal: »Da je truplo na mojem hrbtu moje, o tem ni dvoma. Toda, kdo je mož, ki me nese??«
Oče in sin sta bila pijanca, toda mislila sta, da drug za drugega pijančevanje ne ve. Nekoč pride sin tako pijan domov, da se mu vse vrti. Oče ga zmerja: »Tako pijan prideš domov! Čemu se pa vrtiš neprestano. Ne bom ti zapisal svojega premoženja, če se ne poboljšaš.« — Sin mu odvrne: »Niti malo nisem pijan, take hiše pa, ki se tako vrti, niti ne maram ne!«
Grafološki kotiček
Priobčuje Stanko Šproc
Način vezave. Pisave ločimo po načinu vezave v dve veliki skupini, in sicer v pisave z izrazito in v pisave z neizrazito vezavo. Pod obliko vezave razumemo način, kako so spojene posamezne črke med seboj v besedno celoto. Najbolje bomo v stanu spoznati in ločiti posamezne značilne vezave, če si jih predočimo na primerih. Slika 1. predstavlja izrazito vezavo dvojnih ostrih kotov, zgoraj in spodaj. Slika 2. izrazito vezavo arkadnih lokov, slika 3. izrazito vezavo girlandnih lokov. Neizrazito vezavo pa predstavlja slika 4., kjer si izmenoma neposredno slede arkadni in girlandni loki v obliki nekake valovite črte. Slika 5. predočuje tkzv. nitno vezavo, ker sliči tenki, krotovičasti niti. K neizrazitim vezavam prištevamo končno tudi vezavo, ki je uporabljena v normalnih šolskih lepopisnih predlogah.
nm ul c VZ
<	Z.	3.
-T.
Starejši grafologi niso pripisovali načinu vezave kake posebne važnosti. Šele moderna grafologija, psihološko poglobljena, je odkrila važno dejstvo, da je način vezave za vsakega posameznega človeka nekaj popolnoma stalnega in za vsak individij prav posebno karakterističnega. Iz nešteto primerov je razvidno, da človek dosledno uporablja vedno le njemu odgovarjajoč način vezave, ki mu je duševno najbolj soroden. Ugotovitev načina vezave je ena izmed prvih nalog modernega grafologa, ker ima način vezave dalekosežen vpliv na skoro vse ostale lastnosti pisave. Ugoden ali neugoden pomen posameznega grafo-loškega znaka zavisi v veliki meri od načina vezave.
Analogija v naravi: Oblike in gibanja, ki jih opazujemo v naravi, ločimo lahko v dve veliki skupini: oblike in gibanja s premimi, ostrimi obrisi ter oblike in gibanja z zaokroženimi, mehkimi konturami. V mineralnem svetu vlada izključno prema črta in oster kot, rastlinstvo ima že mešane forme, dočim dominira pri najviše razvitih organizmih, pri ljudeh in živalih mehka krivulja in valovita črta. Tudi gibanja in kretnje delimo lahko v pre-mo-sunkovita, n. pr. blisk, ali pa v mehka, valovita, kot n. pr. valovanje in kroženje.
Prema črta, ali pa ostri kot napravi na nas vtis trdote, ostrosti in določnosti, zaokrožen gib pa občutek mehkote, popustljivosti in neodpornosti. Premočrten gib je izraz notranjega stremljenja, usmerjenega naravnost na cilj, iz zaokroženih gibov pa govori v prvi vrsti duševnost, ki išče stikov .in skuša objeti objekte svojega stremljenja.
V	naši shematični skici znači črni krog predmet ali cilj našega hotenja in ravna pšica omenjeni primer I., krožna psica pa primer II. Med tema dvema tipičnima primeroma leže pa gibi, ki se ogibljejo vsaki določni izrazni obliki. Taki gibi nam dado tako zvano »nitno pisavo« ali pa celo »labilno nitno pisavo«.
Nit navezava (sl. 4., 5.) razkriva značaj, čigar nagonsko življenje se nahaja v razbitem, anarhičnem stanju. Človek z nitno labilno pisavo beži vedno pred končno odločitvijo, njegovo čuvstvovanje in hotenje je brezciljno ter mu manjka vsake usmerjenosti. V javnosti ne pokaže nikoli svoje prave barve, to pa vsled tega, ker je enostavno sploh nima. Manjka mu zmožnosti in tudi notranje potrebe, da bi se odločil za eno ali drugo stvar. Zanima se za vse in tudi za nič, navduši se za eno in tudi za drugo stvar.
Poudariti pa moram, da ima tak človek lahko močno razvit egoizem, ki se javlja v častlihlepju, jaki želji po moči in želji, da bi bil čim bolj upoštevan in cenjen v javmem življenju. Tak človek smatra sebe po navadi za jako dragoceno stvorjenje in željno gleda na to, da ga tudi okolica temu primerno upošteva. Ve pa tudi, da javnost najbolj ceni značaje, ki se z resničnim ognjem posvete uresničitvi jasno začrtanih, konkretnih ciljev in problemov. On nima tega ognja v sebi, zato pa je njegova navdušenost in interes le navidezen, le lažna krinka, ki prikriva duševno odvisnost in neodpornost, znak nepristnega, histeričnega laži-značaja pri osebah z večjo duševno aktivnostjo.
Nitna vezava ima torej v glavnem predvsem negativen pomen. V pisavah visokega nivoja pa jo moramo tolmačiti za mnogovrstnost nagonov in raznovrstnost interesov. Take osebe so izredno občutljive, njih razpoloženje je zelo nestalno, z lahkoto se prilagode poljubni okolici in razmeram. Zato pa opazimo nitno vezavo tako pogosto pri pesnikih in muzikih, na drugi strani pri politikih in sploh ljudeh hitre nagonske odločitve.
Preidimo na pisave z dvojnimi ostrimi koti. Ostri koti nastanejo le tedaj, če roko pri potezi navzgor ali pa navzdol za hip popolnoma ustavimo in šele nato nadaljujemo v nasprotni smeri. To vedno zaustavljanje peresa in roke pa je psihološko utemeljeno, in priča
o	jaki energiji, stalni notranji napetosti in močni odporni sili. Običajno so osebe s takim načinom vezave v občevanju zelo trde, nepristopne in brezobzirne; mehkih, toplih čuvstev skoro ne poznajo. So pa zvesti principom in le redko spreminjajo svoje nazore.
Nadaljnji obliki vezav sta arkadna in girland-n a. Arkadna sliči oboku ali nekakšnemu pokrivalu, ki pokriva predmete pod seboj. Pomeni molčeč, zaprt značaj, neodkritost in zamolčavanje. Girlandna vezava je pa znak dobrosrčnosti in mehkosti, a tudi znak nesamostojnosti in neodpornosti. Človek z girlandno vezavo je v splošnem odkrit, zaupljiv in vesel značaj.
Risarski
pogreški
Našugankar Domen je narisal uro, toplomer in noziček.
Površnemu očesu se vidi ta risba dokaj čedna. Ako pa gledaš delj časa te predmete, opaziš, da je na njili nič manj ko deset stvarnih pogreškov. - Poišči jih 1
Uganke
Kitajska pisava
*
DOMSV
Iz galerije filmskih igralcev
Ioan Čargo: Dolores deI Rio
Moda v filmu
Moda v filmu je večje važnosti, kakor bi si to na prvi pogled mogli misliti. Moda v filmu je merilo pravega, primerno gojenega okusa, dokaz razumevanja za to, kar zahtevata čas in priložnost.
Istočasno z 'razvojem filma je zrasla tudi zahteva po lepi filmski obleki. Poleg raznih drugih napak, .ki spremljajo vsak začetek, je bila tudi »filmska« obleka ena onih stvari, ki bi zaslužila več razumevanja. Le malo je bilo dam, ki so razumele brž, kaj in kako je s celo zadevo. Večinoma pa so stremele za večjimi efekti, ki so naenkrat postali grobi, na nespreten način so stopnjevale eleganco do groteske, bile dekoltirane podnevi in se sprehajale v plesnih toaletah. Teh napak pa so krivi samo in edino režiserji ter igralke. Dober režiser mora to zadevo točno poznati, mora biti tako izvrstno izkušen v stvareh okusa, da pouči igralke, če so te brez pravega pogleda in izkušnje.
Iz proste želje, da oslepe gledalca po svoji bogati opravi, so se kazale lepe igralke tudi v vlogah meščanskih žena v razkošnih plesnih toaletah, ki so po svoji zunanjosti bile baš zaradi tega docela neresnične in so same po sebi ubile tudi najboljše igranje. Poznanje položaja v igri, jasnost in razumevanje vloge, ki naj jo igralec igra — to je najvažnejše za določitev filmske obleke. Obleka sama po sebi je prepričevalna, podpira in veča in podčrtava dogodke, da so v očeh gledalca tem bolj resnični. Ženi, ki je okusno napravljena, veljajo simpatije mož in žena gledalcev. Mnogi moški se ne bavijo baš mnogo z vprašanjem, zakaj se jim to ali ono dopade. Ne razmišljajo o problemu obleke, samo prijetno občutijo pogled na lepo oblečeno damo. Drugače ženske. Obleka jih ne odvrne, da bi ne opazovale poteka dejanja, temveč še vse bolj stopnjuje njih zanimanje in pozornost na dotično osebo. Kolikor časa lepo oblečena dama ne razburi svojih krogov in se ne pojavi kot tekmovalka, toliko časa je vsem, ki jo vidijo, učiteljica. To je glavni del one naloge, ki naj jo vrši lepa obleka v filmu. Film je namenjen masi in v največji meri more ugodno vplivati na maso z ozirom na vzgojo okusa. Moda ni luksus, temveč gonilni motor premnogih dragocenih industrij. Zato ne more in ne sme biti privilegij pro-težirancev. Za vse je in odvisno je saino od spremnosti posameznika, v kakšnem odnosu je napram materiji. Za sebe izbrati najpripravnejše, to je rešitev problema.
Obleka naj se v prvi vrsti prilagodi miljeju. Mnoge igralke zadenejo pravo. Toda še vedno je polno pretiravanj, n. pr. tipična frfotajoča koprena na ženitovanjskem potovanju. Danes takega zastarelega dodatka ne nosi več nobena resnično modno napravljena mlada nevesta.
Kakor je šminkanje v filmu umetnost svoje vrste, tako je tudi izbira obleke za film mnogo težja nego za oder. Fotografija ponekod uničuje razne efekte, zopet druge poglablja, izmenjuje barve, razpršuje razne disonance ali jih podčrtava. Kakor vemo, v filmu dobro učinkujejo ostre konture, ki bi bile sicer v resnici nelepe. Na drugi strani retušira fotografija konture. Recimo naglavek, ki bi v svetlem salonu učinkoval kar najlepše, morda v močni svetlobi filmskega ateljeja postane tako kičast in pseudoele-ganten, da nam mora biti nesimpatičen. Vse te stvari seveda otežkočajo prikaz lepe obleke v filmu. Zato nalog, ki jih morajo v tem pogledu reševati i režiserji i igralci obeh spolov, ni podcenjevati.
Iz izkustva vemo danes, da more biti film i umetniški
i	vzgojen. Tudi z ozirom na modo, da more in mora vzgajati in pospeševati primeren in lep okus svoje publike, je film danes izredne važnosti.
Miha Maleš: Deklica iz Prage, lesorez (1927)
Narodna Galerija o Ljubljani
Mary Kyd
Helena Steels
Eliza la Porta
'riv«^vX
'VCuJ-vt/T.
Elegantni F rottč-kopalni plašč
Desno:
Elegantni
beige-kopalni
triko
V	sredini:
Novi solnčnik (založba Pa-tek)
Belo-modri triko s kratko Frottč-jopico
Desno:
Bel iemper s hlačami
Zadnje kreacije mode
233
f Dr. Gregor Žerjav
bivši predsednik deželne vlade v Ljubljani, minister v p., bivši narodni poslanec in voditelj Slovenske demokratske stranke, je umrl dne 27. junija v Poljčah na Gorenjskem
Na levi: Pri delu za osvobojenje medvojno; razgovor med dr. Korošcem, dr. Žerjavom in dr. čingrijo v Splitu
Na desni zgoraj: Prijatelji s pokojnikovo krsto pred Kazino
Na desni spodaj: Žalni sprevod pred justično palačo
Foto .Jutro',
Matičičeva „Kalvarija“. Igra iz svetovne vojne, ki se igra širom Slovenije na prostem. Prizori so posneti pri predstavi o Mladinskem domu na
Kodeljevem pri Ljubljani
m
%
Razvitje zastave pevskega društva u Start Kantži; Od zastave proti desni: mestni načelnik Suetomtr Coljovtč, veliki tupan beogradske oblasti dr. Vilko Baltlč s soprogo
Foto K. S. Pa f mar
Naši Orli na slavnosti sv. Vaclava v Pragi
Rajalni pohod članov na Stadionu
Prihod jugoslovanskih Orlov v Prago
Sprevod češkosl. Orlic čez Karlov most	Slovenske	Orlice	korakajo	na	Stadion
Zgoraj: Jugoslovanski Orli in Orlice na Vdclavskčm	Zgoraj:	Skupni obed — Spodaj: Češkosl. Orli in
ndmestl — Spodaj: Proste vaje jugosl. Orlov	Orlice	proizvajajo	,Tri dobe češke zemlje“
iK-AP* 1
nimnnio nnnnr&n&nn fUmn Tehnika za snimanje govorečega filma zeto napreduje. Pri tem je treba ommunje yuuurttutfyu Jll/llU mnogo ze/0 modernih in kompliciranih prlprau — Zgoraj desno: Pri
zgodovinskem filmu v Nemči/I — Spodaj levo: Pri filmu črncev v Ameriki — Spodaj desno.: Pri dramatičnem filmu v Angliji
Diplomacija
Levo zgor“j : Senator conte de Vecchi. prot Italijanski poslanik o Vatikanu, do soojl svečani aodljencl o Vatikanu - Desno zgoraj : Kardinal Oasparrl orne obisk pri senatorju conte de Vecchi — Levo ob strani: Stresemann In Brland pri tasebnl konferenci o Madridu■
Svetovna razstava v Barceloni
Levo: Jugoslovanski paviljon — Desno: Zanimiv prizor Iz vaških narodnih Iger: „ Velikani In pritlikavci“
Levo: Solnčenje malčkou v amerikanski bolnici
Desno: Nemec Schmelling In Španec Paolino v boju za svetovno boksarsko prvenstvo: zmagal je Schmelling
Levo: Italijanska konjenica Desno: Sloni na počitku po predstavi
Izhaja vsakega 25. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (za inozemstvo 120 Din), polletno 55 Din (za inozemstvo 65 Din), številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. Čeč & cons.). Urednik Narte Velikonja. Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6/11. Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. Čeč).
Kipar Ivan Zajec 60 letnik
Levo zgoraj: Prešernov spomenik o Ljubljani (1905) — Desno zgoraj in spodaj: Borlieljo, žgana glina (1928j Dobe človeškega življenja, marmor (nagrobni spomenik, 1928) — Levo spodaj: Starka in starec (1929)	Foto Hlbier
Ta mesec obhaja 60letnico Ivan Zajec, profesor kiparskega pouka na ljublj. tehniki. Njegova dela pozna danes pač vsak Slovenec, dasi Zajec sam ne stoji v prvih vrstah javnega zanimanja.
Rojen 1. (869. v Ljubljani se je učil kiparstva najprej pri očetu, znanem ljublj. kiparju, po čigar smrti je odšel na dunajsko akademijo, ki jo je obiskoval od 1.1889. do 1896. Z Dunaja se je vrnil v Ljubljano, kjer je izvršil več del, nakar je 1. 1905. odšel v Pariz, kjer je ostal do 1. 1908. Svoje ponovno bivanje v domovini je prekinil 1. 1913. s potovanjem v Rim, kjer ga je zalotila vojna, ki mu je donesla internacijo na Sardiniji. Po prevratu se je vrnil v domovino in je sedaj nastavnik na tehniki.
Zajčevo najznamenitejše starejše delo je »Prestrašeni satir« (Nar. muzej), za katero je bil na Dunaju nagrajen. L. 1905. je dovršil Prešernov spomenik, 1906. Kozakove sanje (Nar. gal.), 1908. kipe za oltar sv. Frančiška pri frančiškanih v Ljubljani in razen tega še veliko vrsto drugih plastičnih grup, kipov in plaket.
Modernist Zajec ni bil nikoli, nego je njegovo kiparstvo bolj podobno zelo umerjeni pesmi, poeziji. V svojih delih je vedel ohraniti in izraziti čuvstvo antične lepote in harmonije, v katero se je mimo vrvenja današnjega časa zopet in zopet zatekal. Danes gleda lahko nazaj na bogato in vztrajno delo, ki mu materijalnih koristi skoro ni dalo nobenih.
Adler Standard 4
Adler Standard 6
Adler Standard 8
Ita Rina na »Adler Standard 6<
GLAVNO ZASTOPSTVO:
ING. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA, AHACLJEVA CESTA 10
P. n.
o
Prve številke .ILUSTRACIJE", ki smo si jo dovolili poslati Vam na ogled, nam niste vrnili in smo mnenja, da ste si jo pridržali z namenom, postati naročnik te revije.
Danes Vam pošiljamo 2. številko tega, že v vseh krajih države zahtevanega mesečnika, obenem Vas prav vljudno prosimo za poravnavo naročnine, ki je označena na prvi strani lista'.
Ako si opremo »ILUSTRACIJE" natančno ogledate, morate priznati, da se ta list ni ustanovil z namenom, da bi donašal dobiček. Pač pa bi »ILUSTRACIJA" zelo rada dala vsaj malo kruha in možnosli za udejstvovanje našim mladim umetnikom in literatom, ki pri majhnem slovenskem narodu že itak težko žive.
Zaradi tega smo uverjeni, da boste k vzdrževalnim stroškom naše ilustrirane revije tudi Vi z veseljem prispevali svoj delež v obliki naročnine. Če ste našo položnico (priložili smo jo prvi številki) kam založili, izvolite zahtevati drugo ali pa se poslužite položnic, ki se dobe pri vseh poštnih uradih, ter nam nakažite naročnino na poštno-hranilnični račun št. 12.587.
Ako bi lista le ne naročili, Vas najvljudneje prosimo, vrnite nam obe številki, da moremo z njimi postreči onim, ki se za »ILUSTRACIJO" zanimajo.
%
UPRAVA.
Ako ste medtem naročnino morda že plačali, smatrajte, da Vam je bil ta listič pomoloma poslan in nam pomoto blagohotno oprostite.
922 29