24®, Sfsv. —— memm——a—k—Bwgsts Uhaja rasen nesšcSJi In presnifcov v s e 3t tisa cb 10. urS d©po'^KS. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uHca št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopiso frankirati in podpisali, sicer ec jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X <35 mm po K 1*50. Uradni razgiasi, poslano ter no-p® »sti proBtor K 2-—. ll> večjem naročilu popust. PavSalnl Iranko v driavl SHS. Lfubllani, v sredo 27. oktobra 1i!l§. CliesiEo lugcsslov. secilalno • demokratične stranke. Peiamesna štev. 1 krono. Leto IV. ■ n "..n W Telefonska št. 312. Naročnino: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eio K 240, za pol leta K 120, za četrt e to K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Areerma K 360. Rek la in 8 ei je za Ust so poštnine proste, Upravniitvo ie » Liubljani Frančiškanska ulica št.6/I<> Učiteljska tiskarna. Velike demonstracije v Osijeku. Osijek, 26. Včeraj je tukaj izbruhnila splošna stavka delavskih organizacij v znak protesta proti upeljavi naredbe o „redu in radu“. Delo 3e ustavljeno v vseh tvornicah in obratih. Vse kavarne, gostilne in pro-dajalnice so zaprte. Edino cestna železnica še vozi. Delavci so poizkusili včeraj preprečiti obratovanje cestne železnice. Popoldne so imeli na trgu Kralja Petra skupščino, na kateri je imel govoriti profesor Jovanovič iz Belgrada, pa redarstvo je zborovanje prepovedalo. Stavkajoče delavstvo se je zbralo na trgu in se ni hotelo raziti. Ko je intervenirala policija, se je delavstvo zateklo v stranske ulice in se nato razšlo. *■0 drugih incidentov ni prišlo nikjer. Ldu. Italijanski vladni program o rešitvi jadranskega vprašanja. . i Belgrad, 25- Po neki brzojavki, poslani iz Rima v Pariz, bi se imeli italijanski ministri sestati pred dvema dnevoma, da bi odobrili program glede pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Kakor poroča list „Giornale d* ltalia“ bi bil program italijanske vlade nastopni: Meja bi šla od Julijskih Alp ter bi objela Volosko tako, da bi bila zagotovljena teritori-}alna zveza z Reko. Reka bi bila svobodna država, suverena, v nobenem oziru odvisna od zveze narodov, razpolagajoča popolnoma z luko, pristaniščem in želenico. Zadar s pristojnim zaledjem naj bi poslal svobodno mesto, ki bi naj ga diplomatsko zastopala Italija. Kvarnerski otoki in Korčula naj bi se razdelili. Šibenik in Kotor ter obmejni otoki naj bi se demilitariziran. Italijanskim manjšinam v Jugoslaviji bi se morala dati politična, verska in prosvetna svoboda Sforza upa na uspeh jadranskih pogajanj. Berlin, 26- »Vo&sische Zeitung** javlja iz Milana z dne 25. oktobra: Danes zjutraj se je v Rimu pod predsedstvom ministrskega predsednika Giolittija vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je grof Sforza pri poročanju o predstoječih italijansko-jugoslovanskih pogajanj izrazil v *elo optimističnem zmlslu ter naglašal svoje zaupanje v spravljive namene belgrajske vlade. Milan. 26. „Popolo d‘ ltalia" doznava iz verodostojnega vira, da je jugoslovanska vlada naznanila italijanski vladi, da pri pogajanjih ne namerava razpravljati o črnogorskem vprašanju, ker smatra to vprašanje za rešeno s priklopitvijo Crne gore h kraljevini Srbov, Hrvatom in Slovencev. Tudi v albanskem vprašanju zahteva belgraska vlada različne Pridržke. Prošnja tiranske vlade, da bi se smela udeležiti pogajanj ali bi ji vsaj naznanili potek pogajanj o Albaniji, Je bila odbita. MINISTRSKI SVET. Beograd. 26. Danes donoldne te bila seia ministrsekpa sveta na kateri sp ie raznravlialo o tekoč'h no-slih in o nespnrazumlieniu med finančnim in prometnim ministrom. JADRANSKA POGAIAN.IA. Zagreb. 26. »Narodno Dielo« iav-Ifa iz Belprada: Po nainoveiših vesteh ie pričakovati da nride sredi novembra do nopaiani z Italiio Trdilo da se udeleže nopaiani na eni strani Bonotni in prof Sforza na druei na dr. Trumbič in dr Vesnič. Poga-lania se bodo vršila v eradu na lsoli Belli. GRŠKI KRALJ UMRL. l.DU. Beoprad. 26. okt. (ZNU.) P'.‘ročaio iz Aten da >e danes ob 6. Ziutrai umrl grški 1o meščanski listi, se novicam o voiaškem nuču ne nrinisuie noben nomen. Očitno pre za poizkus naci-innal;stov da bi ored nopalanii z Ju-posliviio pritisnili na vlado. — V Carrari so na vojašnico vrPli bombe, ki pp so povzročile Ip stvarno škodo. Pri Genovi so na vozeči se vlak vrpli dve bombi: eksplodirali sta na lokomotivi in razbili samo neka! šin PRED REAKCIJO NA ANGLEŠKEM London. 25. V debati o zakonskem načrtu e!e»*p iziemnifi določb ?e iziavil Bonar Law. da se bodo določbe uporabljale, ako bi bila učinkovitost zkona v nevarnosti. Minister le pohvalil zudržanie rudariev izza Iz-bruhn stavk«. N-^osled le bil oo odklenil vi resnlucile naperiene nroti zakonskemu načrtu, soreiet ta načrt v drugem braniu. ŽALOVANJE ZA SWINYJEM. Amsterdam. 26. Povodom smrti župana mesta Corka si le mesto Dublin nadelo žalno lice. Washington. 26. Smrt corškega lordmaioria »e med newyorškimi Irci povzročila veliko razburienie In oporčenie. Irska društva nrlreiaio skupščine, na katerih se sestavliaio’ protestne resoluciie. London 26. Po vesteh iz Irske so povzročila poročila o smrti corške-ea župana no vsci deželi velikansko razburienie Več kot 10.000 corških meščanov i^si žalne trakove. V Belfastu ie došlo do nemirov. Pred strankinim zborom. * # Pripravimo se za složen nastop pri volitvah! V nekai dneh bo zboroval strankin zbor v Celiti. Sociialna demokra-cih Slovenite bo na niem začrtala svoie nadafinie delo Važen oa ?e ta strankin bor zlasti tudi zaradi tesra ker se nahajamo pred volitvami^ v konstituar.tr. in z ozirom na politični ooložai v Jueo’niuie više in više do s vok' noooIn-*,*>' kvalitativno in kvamiiativija? f^akd smešno a|J na zločinsko ie torei vse tisto defova-nie oosameztiih liudH ki se hočeio. nr>tQ^» ko so nahujskali nanitali maso s frazami, naslaniati na mase M?sa ie dobrohotna masa čuti bedo. spoznava cili toda oota razvoia. naravnih zakonov ne nožna in iih ne more poznati, ker ni imela nrilfkc da bi se bila izobrazila ZaradHe?a v vsei svoi poštenosti lahko imenu-iemo Hudi. ki to nevednost, ki io ie zakrivila huržoaziia izrablialo v svoie osebne ali na drupo namene navadne sleoarie Socialna dempkraciia ima danes staniu sociiaji/ma oovsem odpovar-tainč nroprgtn. Delavstvo vidi v »lem svovo not oo kateri hodi zdru-*pn« v orpanizaci^ah Ako bodo or- panizaeiip m treznem nrctirlHrku uvidele, da »e treba oroeranj revidi- rati. bodo to storile v slopi. n?fcdar oa ne bodo delavci sami razhliall svoiilt orpanlzaeli ker sl « lem oško-dtiieio samo svoin fizično in duševno moč. Mislimo, da nač ni nikogar med delavstvom ki bi menil da ie raz-biianie orpanizacil za delavstvo koristno delo Tudi v praksi vidimo da to delaio le razni liurMe ki niso resni so nepošteni ali k večiemu naivni. Vzemimo na Drimer Manbor! V Mariboru želi delavstvo sloge. To le neštetokrat dokazalo Prepričani smo tudi. da organizirano delavstvo raiši oožene liuhlianske in belpraiske komisarle kot da bi trnelo razkol v svoiih orpanizaciiah Z Mariborom hočeio oa sedai naoraviti komunisti hudobno ipračo Ker ne unalo na Kranjskem žeti usoehov nrj volitvah, so zanesli razkol v Maribor na ta način, da hočeio kand:dirati na Štajerskem pol imenom stranke in potem če bi bili izvolieni Da izdati mariborsko delavstvo. To rokovnaško delo komunistovjfKih komlsariev ie zločin ki pa zavedno delavstvo ne sme na noben način tmeti zakai delavstvo ne sme oostgH iprača doH-tičnih špekulantov ker lo delavstvo In ker le zavedno. V Sloveniji mora nastonhi enotno. Imamo že dovell drupih sovražnikov. Ali iih ne vidite? Ali ne de-la>b komunisti samo nrotl soeiialno demokratičnim orpanizaciiam? Ali ne onravlaio razdiralnepa dela za kJeriValce. liberalce In drupe? Delavci ali st« še slepi? Kdor se ie dal zavesti nal vendar iznrepleda! Na strankinem zboru moramo jasno novedati da ie v stranki mo-eoče različno naziranie.. toda mogoč le en nropram motmče različno mnenie 0 takijki. joda nopol le dlscl-n»lna in noštena od tritosrčna s:|'. darnost »ned nristašl. Teh stvari na tem strankinem zboru ue smemo prezreti ker vidimo.. da hoče nai-zlobneišj sovražnik delavskepa razreda razdirati naše orpanlzaeiie v naihuiših časih boia in v naših vrstah Taitn delo ni nošteno Vsakdo more biti ali nošlen pristaš ali na sovražnik: kdor ie glede na nro-pram in disciplino v sredi ie ali ne-zavednež ali Da luma ^Csvcbcdilni44 pregr^m Slovenske Ljudske Stranke, Slovenska Liudska Stranka ie stopila včerai na elan s svoiim volilnim nropramom katerega imenuie sama »osvobodil,iec,a*- Česa nas hoče osvoboditi? m s *eru ofici-ielno pričela volilno borbo katero ie v resnici že zdavnai otvorila oreko svoiih organov z naitežiimi kalibri hudobnega zaviiania in zlobneca ohrekovania Tem slavnim principom ie os'?l zvest tudi oficiielni kle-rikalui volilni okl*c v kolikor se ne dotika verskepa yor^ar,,3 Slovenski Ljudski Stranki le plavna stvar vera ^sak državnik ve dandanes, da 'e versko nreoričanie mase nač važen činiteli državnepa in družabnepa živJienia nikakor na ni eiavni in edini činiteli kakor bi to hoteli naši klerikalci Pred nekai sto leti ie bila vem res Plavna stvar v razvotu narodov in drž-*v ko se ie v im'3Mu vere v notokih prelivala človeška kri. Danes ie oa svet vendar že toliko napredoval da verskepa nazirania ne smatra več za Plav-no in edino podijo državnepa in socialnepa živbenia. Ce bi bili klerikalci zarisali: Vera ie privatna stvar katero kot litidie snoštuiemo pri vsakem človeku kot niepnvo zasebno nrenričanie in naziranie. bi bilo to mnopo modernejše in splošnemu luoderemu razumevanju pomena ve- re Prikladneiše. Dober državlian in nnšten človek le danes lahko tako k? tolik kakor pravoslavec ali na musliman. Za državo in človeško družbo vera ni plavna stvar in na-plaševanie ravno katollškepa verskepa momenta v naši državi ki le mnopoverna ie znak velikepa nerazumevanja državnh notreh in ne-umevania duha časa. Katoliki tu, pravoslavci v sredi muslimani tam — ali le sedal treba še kai druzepa kot izoremeniti letnico 1920 v 1320? —• Svetovno nazorno zastooa SLS Dro-pram in načela skraine teakciie oo IrmsVpm diktatu Nfič novepa nam ne Dove klerikalni volilni oplas. ko nravi da te b:Ja slaba in ie šf slaba naša uprava. Kletikalci nrinisinVio sevedn vso krivdo na rezultatih te slabe uprave samo svoiim političnim nasprotnikom. ne oovedo na da so bili sami lene mesece na vladi in da so še danes na vladi v zvezi rpvno z on:ml. katerim očitalo nainuiše nreprehe. Oni so imeli in imaio še danes v rokah važna ministrstva v katerih le unrava ravno tako dobra ali slaba kakor v drupih in vendar oni nodti-kaio vso krivdo samo svoiim političnim nasprotnikom čeorav dobro ve~ d'"> da nravi vzroki dnnašnie slabe uprave ne tiče le v političnih na- snrotstvih. amnak mnopo rloblje. Vse to Oni nrav dobro večjo, in vendar bliuieio oeeni in žvenlo na socl-falis^ na demokrate nred vsem pa na »Beoerad«. Sami pa sede skoro neprestano na vii»di! To ni odkrito, ni pošteno in ni loialno! Neloialen ie poskus naših klerikalcev loviti kmetske glasove * agrarno reformo. »Zemlia nal bo last :astepa ki io obdehiie« — ponav* Ha oklic. Priznamo da le mogoče, da so nsvoiili to moderno zahtevo tudi naši klerikalci. Včasih se na ne pre toliko za nrinchi ampak boli za niegovo izvedbo Pri agrarni reformi ie niena izvedba plavna stvar. — Kako nai nrideio kmetie do zem** He. ali nal io dobe zastonj ali nai io veleposestnikom nlačaio? Vse dose-danie držanie SLS in nienih vodite-* ljev kaže na to. da so oni za odnla-•»:!o: kmetie nai ne dobe fevdalne fcemlie breznlačno amnak nai Io kupilo. Da zastooaio klerikalci to zahtevo veleposestnikov ni čudno na to Uh ne sili samo niihova politična zveza z radikalci in bosanskimi bed* ampak interesi cerkve interesi visoke duhovščine ki orelema od svoiih veleposestev lene dohodke. Ako to« re» povore klerikalci, da so za agrarno reformo ne povedo na na kakšen način nai se Io izvede potem leži v tem molku oriznanie. da bi Hm bilo naUiubše. če tega vnrašania snloh n« bi bilo na dnevnem redu. Zakai ne govore raiše o SrediS-nli Fadruci za katero sn se toliko ogrevali? Ce so priiatelii kmetov, naj zastonaio interese kmetov tako kakor so »ih zastopali predstavniki kmetov In kmetie sami v Srbi« Id «o svoiča« naiodločnejše Drotestrall oroti ustanovi s nomočjo katere so nameravali radikalci in niihovl za-vezn'k» klerikalci napolniti svoie volilne fonde! K'asičen primer licemerske.de* maaopije na ie tisti odstavek v oklicu. k» ie ttamenien delavstvu. Da zastopalo klerikalci nrjncin privatne svoi'”'' ni nič novepa in nič čudne-sra. Ta princip zastopa Cerkev že od tedai. kr. ie Prišla do moči. in kot cerkvena stranka va moraio zasto-nati tudi naši klerkalci Samo na sebi to še ne bi bilo nikako preveliko zlo. ker se bo socilalizaciia nremoženia. ko nride čas za nio izvedla tudi brez Cerkve ali celo prot nii. Dema-popila nrav čvrste vrste Ra le če SLS. v svoiem volilnem oklicu »od* klania reakcijo, ki io namerava z Že* lezno roko uvesti vladaioča klika.« Vu se pre očipiejno za zakon o redu in radu. Vprašamo: Ali ne snada k »vladaioči kliki* tudi šef klerikalne stranke v Slovenili dr. Korošec? Ali ie on plasoval v ministrskem svetu za zakon o redu in radu ali ne? V Beogradu nodoisovati vladne naredbe. v Liubliani na zabavljati nanle. to le cinizem. To nj hudobno, to ni zlobno to ie — klerikalno. To ie va-ranie liudstva. kateremn nl zleoa naiti ej2Hkepg. Nas in \^_eh zavednih delavcev in kmetov ta oklic ne. bo nrevaril — Zavedni delavci in kmetie. ki zpato misliti s svoin* Piavo bodo z vso od-ločrosrio odklonil? i>ovab:1o klerikalcev in bodo oddali svoie Plasnve 28. novemhra t;stim. ki bodo odkrito loialno in pošteno zastopali koristi delavcev in kmetov. Proti klerikalcem-nroti kanitalistom in ni:hovim nomoč-nfi>otn za socilalne demokrate — to 'e naš osvobodilni nropram_________ Sodrusll OelavcII Delavke I Edini list, ki spada v Vaše drnžino, je socijalistični dnevnik = NAPREJ SZ edini radikalni zagovornik Vhših pravic in koristi, Vas neustrašeni sobojevnik in voditelj. Zatorej proč z drugimi listi! €Sf@|te, narogajso tlNAI»RSJ“! r Štev. 248. Zakon o redu in radu. Govor k. 'dr. Koruna na sefi Narod netra predstavništva dne 21". oktobra 1920. ob priliki debato o zakonu o zakonskih naredbah in proračunu. (Dalie.) Koroško in iadransko vorašanfe. Gosnodie! V tem trenutku ie uso- da slovensV? Koroške že zapečatena Tam kier ie zibelka slovenskepa naroda. tam ie ožemita že izročeno Nemški Avstrili oziroma sklenieno |e da se iei izroči Koristatirafi moram. da oreživlia slovenski narod z veliko bolečino 7 resnično, oioboko bolečmo te žalostne trenutke Zato le notreha. da stavimo v tem resnem v tem tragičnem trenutku viKa-šanie: krfo ie kriv te fcorfšVe trree-diie in kai ie temu krivo? Ce stavim to vorašante tedai va stavim zaradi tepa da se varmemo v bodoče vsakih takih in enakih pogreškov, ki so se tu dopodili. Ne stavim fe^a vnra-šani* in ne bnm nani odpovartal morebiti zaradi tepa da hi uean>al kako dermpoedio. amnak hočem povoriti čisto mirno stvarno in obiektivno. Kdo le kriv? Hosnodie poslanci! Znano Vam le. da ie cona A oo avstrijskem uradnem štetiu s 60 % slovenska To ie biio leta 1910 in narodnostno raz-merie na Koroškem st med časom ni poslabšalo v našo škodo. Da le koroški plebiscit neupodno iznadel. temu le. kr>vo več vzrokov. Prva nopreška »e bila že v tem. da tf naša delepaciia v Parizu snloh pristala na to da se reši potom plebiscita vorašar.ie državne orinad-nosti ozentlia katero ie no avstril* skih uradnih statistikah r>o večini na- samo nekal resnice na tem vsal kolikor morem soditi na oodlHcrf časnikarskih poročil Glavna kr*vda leži pri nrfs samih, krivda le- BeSaduS V Uub,iani leži Da tudi v Strah ored Nemci Nee-atlvnJ faktor, ki ie bil od prvega noče tka za nas na Koroškem neupoden ie bil ta dp so se morali ori Plebiscitu naši Mudie z listkom v rok> nroti svojemu nreišniemu pospo. dariu. nroti Nemcu, ki so se ea hali *n, katere boiazni tudi n;iša unrava v teku dveh let ni mopla odnraviti tz src naših Hudi In to tftn mani ker je ta nasnrotnik tudi kulturno močan m takšen da pa moramo resnekti-ratr tudi če smo niecrovi nasnrotn;ki. ro5k^a^VIe d'n,,ro na * bi!o na Ko- 1d"hr° Jn vnašati se mora- Sih ^ovenrT da * tre,|:na koro- m It a V v Dasu A Psovala ?Npmr'h nIiVS'riln nrnti ^"1 ^ o Nemcih niti ne eovoriin? Kie leži vzrok temu na videz tako neumnemu poiavu ? Krivda narodn*ItSo samoupravo pokraiin v edinstveni državi Jugoslaviii. Protestirajo proti kopičenju ogromnih premoženj na »troške delavskih žuljev in zahtevajo sociUlizaciio najvažnejših industrijskih podit ij, rudnikov v veleposesti. Odklaniajo komunizem in državni socila-llzem. Hočeio šolsko izobrazbo za vse, branijo osemurnik In zahtevajo plačane dopuste za delavce in sociialno zavarova nje in delavske zbornice. Zahtevajo izved-' bo agrarne reforme in zemljo za tiste, ki jo obdelujejo. Glede živil zahtevajo vezano trgovino In pomagati hočeio malim tr-govcem In obrtnikom do mirnega razvoja. Pomagati hnfeio dalje lavnim nameščencem, državnim In privatnim. Krmšta-tirajo, da je bistvo dosedaniih ministrskih kriz le boj za korita. Protestirajo proti trošarini in carini in zahtevajo občutno obdavčenje premožnih sloiev in konfiskacijo voinlh dobičkov. Končno ugotavljajo, da so stranka čistih rok. ki bo delala za iiudstvo, kaiti oni so socijalistična in oh enem narodna stranka. — Kakor se vidi, naidemo v tem precej dolgem registru razne zahteve kapitalističnih demokratov lepo opremliene s priveski, ki so pobrani iz socijalističnega programa. Taka stranka pa, ki priznava samo posamezne toč ke sociialističnega programa, ni socijalistična. Da je narodna, o tem ne dvomimo. Samo tega ne razumemo prav, čemu so nam danes ko imamo narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev še posebej potrebne »narodne« stranke. Le Idite v Belgrad in tam zatrjujte, da ste samo narodni socijalisti »narodni«. Odgovor bo Jako hud in oister. V narodni državi so vendar vse stranke »narodne«. Ali naši klerikalci ali pa srbijanskl radikalci niso »narodni«? To posebno naglaševanje »narodnosti« zelo spominja na ero »narodnih dam«, »narodnih« prireditev v Hribarjevem štilu itd. za časa nemške monarhije. Ta era Je pa vendar že minila, in danes nima nobenega smisla več naglašatl, da je ta ali oni »naroden«, ker ne ve, proti komu je naroden. Ali mar proti Lahom in Nemcem? Mi smatramo, da so ta vprašanja danes, ko živimo v narodni dr žavi, državna vprašania, ne pa vprašanja »narodnih« strank. Naslov »narodni soci-Jalisti« je torej vseskozi pogrešen. + Dr. Korošec med ItvalificiranclI Ne pikanterija, ampak naravnost senzacija je dejstvo, da dr. Korošec, šef Slovenske Ljudske Stranke, ne kandidira na splošni listi, ki je res pravi demokratski izraz ljudske volje, ampak na listi kvalificiran-cev, na tem skrajno reakcionarnem privesku našega sedanjega volilnega reda. Ce se mora šef stranke potegniti tako da-lefi nazaj, potem to nekaj pomeni. Ali Je res že Izgubil toliko na svojem političnem ugledu? SLS ima vendar dovolj dohtarjev na razpolago, ki komaj Čakajo na mandat. Ali Jim dr. Korošec tega ne privošči? AH pa morebiti smatra vso katoliško inteligenco za popolnoma nesposobno? Kdo ve, kaj se ve? + Zakon o redu in radu odklanjajo. Naši klerikalci namreč. Taki neubogljivi m neposlušni ljudje! Korošec podpiše, Remec pa trga. Zadnji čas, da pride zopet Šušteršič nazaj + Brez uradnih dementljev Iz Belgra-da je ostala včeraj Ljubljana. Odtod sledi, da je predsednik vlade g. Vesnič, ki je preg nekaj dnevi po poročilih listov »obolel« (morbus adriaticus), zopet zdrav In normalen. + Volilni manifest »Socijalističke Ra-dničke Partije Jugoslavije.« Glasilo hrvat-skih centrumaških socljalistov »Siobodna Riieč« v Zagrebu Je priobčila dne 23. t m. svoj volilni manifest. Kakor znano, se hrvaški, bosanski in srbski centrumaški socijalisti. ki so se odcepili od komunistične stranke, samostojno udeleže volitev v konstituanto. Kar nam že na prvi pogled zbudi pozornost, je to, da Je stranka v svojem naslovu izpustila ime »komunisti« in se nazivlje samo še z imenom »socija-llstička radnička partija«. To so centru-maši storili največ vsled tega, ker Ime »komunisti« danes profamira delavsko gibanje. V volilnem proglasu se najprej kon-statira, da je delavstvo Jugoslavije doslej ves čas ječalo pod pezo buržoaznih diktatorjev in je bilo brez vsakršne svobode in pravic: dalje, da je volilni red potvorba splošne volilne pravice, ker nimajo žene pravice glasovati in so poleg tega uvedeni še takozvani »kvalificirani« mandati, s či-mur si Je buržoazija že v naprej zasigu-raia večino. Predvsem se manifest obrača zoper politko vojne, za samoodločbo na rodov, ter zoper reakcijo, ki hoče udušiH rusko revolucijo. Posebej se manifest obrača zoper »Seljačko (Radičevo op. ur.) stranko in zoper popovsko »Pučko (klerikalno) stranko«, »ki Je stranka škofov, ka nonikov in duhovščine in stremi za tem, da obnovi one srednjeveške razmere, ko so duhnvski oblastniki v zvezi s posvetnimi knezi zažgali Matijo Gubca, prvega kmetiškega revolucijonarja v Jugoslaviji. O komunistih pravi manifest: »Komunisti, pl-kiči, centralisti, se v vsem pokoravajo ko mandf svojega misije iz Belgrada. Ti laži-»komunisti« propagirajo republiko, pa poljubljajo roke monarhistom. Propagirajo re volucljo, ko se pa ljudstvo dvigne, se strahopetno poskrijejo. Vtadl aroze z akcijami, v resnici pa pišejo mile prošnje^ Lažeio vsevprek, ker drugače tudi ne morejo, ko jih ven Ja r vodijo tajniki in inšpektorji bel-grajskih ministerstev In razni ministrski zetie in botri. Komunistična Stranka Je stranka avanturistov in teroristov.« — O taktiki stranke pravi manifest: »Vemo, da se prevrati ne vrše potom parlamentov, temveč potom revolucije, treba pa nam je vseeno Izkoristiti vsa sredstva, ki lih imatno na razpolago, da pospešimo socijall zem in utrdimo delavsko postojanje. — V programu parlamentarnega dela gredo cen-trumašl v boj s parolo: »Za kruh in svobodo!« Zahtevajo demokratizacijo javne uprave, milico, zborovalno svobodo, enakopravnost žena, svobodo vesti, šolsko reformo, odpravo davkov, ki obtežujejo delavno Iiudstvo, dalje nacijonalizacijo In so ciializaci'o na vseh poljih narodnega gospodarstva. delavsko zaščito, odpravo tajne diplomacije, skratka: demokratsko )u-gosiovansko republiko. — V tem programu parlametarnega dela se centrumaški soclja-listl prav nič ne razlikujejo od socijalne demokracije. -h l endonski pakt In Reka. Pod naslovom »Reško vnraša-me* nre belpilski mini* strskl predsednik Delacrols obiavil orošnio za skupno ostavko, katero nred 1 o?i Icrnliu ko se ta novrne. VPRAŠANJE NEMŠKIH ATLANTSKIH KABLOV. LDU. Amsterdam, 26. (Reuter.) Po poročilih iz VVashingtona sodijo amerišid zastopniki na konferenci za mednarodne komunikacije, da se morajo Nemcem vrniti atlantski kabli. S tem bi bila omogočena neposredna zveza med Ameriko in Nemčijo. AncleSkl zastopniki so tema ugovarjali. STRADAJOČI SINFAJNOVCL LDU. Pariz, 26. (VVoIff.) »Matin« prinaša vest iz Londona, da v corški Ječi strada še devet sinfajnovcev že 76 dni Poleg corškegtf župana Je včeraj umrl še drug stradajoči stavkar po Imenu Murphj; RUSIJA IN ANGLIJA. LDU. London, 26. (Reuter.) Odgovar. JaJoč na interpelacijo je izjavila vlada, da tudi nadalje ne bo dovolila uvoza za ruske pošiljatve in da ne bo imela s sovjetsko vlado nobenih trgovinskih zvez, doJ kier ne bodo osvobojeni vojni ujetniki V Baku. RUSKO - POLJSKA MIROVNA POGAJANJA. LDU. Varšava, 24. Poljska mirovna delegacija bo v sredo odpotovala v Liha-vo, kjer se bo sestala z rusko delegacija da se izmeniajo ratifikacijske listine, RUSKO VOJNO POROČILO. LDU. Moskva, 26. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 26. t. m.: .Rdeča armada je zasedla OrJechowo In se bojuje pri Cu-laj polju. NEMIRI V INDIJI. LDU. London, 26. (Brezžično.) Iz m* dlje prihajajo vesti o krvavih nemirih in stavkah. Dnevna vesti. Beleraiskl komunizem v razv£l’nah Terorizem belpraiskih komunistov ie dosepel vrhunec in se raoid-no ruši. V Behrradu se ie odcepila cela vrsta upl^dnih orpanizacii in vodilnih sodrupov od Sime Markoviča in tovarišev ter že energično nastopalo nroti bedastemu terorizmu belpraiskih študentov in orofesoriev. Tudi bclpraiske orpanizaciie uvide-* vaio da ie ta komunizem delo nalboll zakrknlene buržoazne. vestnik. Iz stranke. Seja iz vrše vatnega odbora JSDS se bo vršila v soboto 30. oktobra ob 15. url v hotelu Unionu v Celju. Člani naj pridejo* torel že z opoldanskimi vlaki. Iz strok, erganizadftv Seja ljubljanske podružnice kovinar-Jev se bo vršila v sredo 27. oktobra takoj po delu. Udeležba nujna. — Načelnik. Slov. 248. NAPREJ. Stran 3» Dnevna kronika. Rdeči prapor laže, da se je napravil »ed soc. dem. in komunisti volilni kompro mis. Štajerski proletarijat bo sicer enotno nastopil toda v stranki, v kateri je bil doslej. Po strankinem zboru že izpregovorl-mo o stvari, ker tiči za vsem tem »komunistična* politična nepoštenost. Hinavski »Rdeči prapor« obrekuje zopet sodruge zaupnike rudarjev, ki imajo te dni pogaianja v Ljubljani s Trboveljsko družbo. »Napreiu« očita, da ne piše o rudarskem mezdnem gibanju. Tu bodi omenjeno, da smo Že večkrat pisali o tem gibanju, da so naši zaupniki na sejah in shodih poročali o položaju, ki ga zavedni ru darjl prav dobro poznajo. Ko bomo zopet govorili o tem vprašanju javno, bomo morali razkrinkati lopovstvo — Rdečega prapora. Mariborsko vandalstvo In naši narodnjaki, zlasti narodni »socljalisti«. Kakor )e znano, sedaj vse stranke odklanjajo vsako odgovornost za vandalstvo, ki so Izvršili 13- t. m. v Mariboru, ko so napravili Ogromno škodo svojim sodržavljanom Nem cem kakor Slovencem. Opozarjamo, kako »1 je v Jugoslaviji od 16. t. m. umila roke >;SS, češ da so izgrede povzročili »nem-čurski elementi«. K temu piše »Enakost«: »Par teh elementov ima že policija (hočeš, nočeš, morala ie nekaj, dasi nerada, storiti) T r°kah na primer velenarodnega kričača erneta; sa) ie menda on na shodu rekel: ravijo, da smo barbari, pokažimo se torej ar are' Tudi g. Pirc ni nedolžen, torej *°pet en Nemškutar Navedli pa bomo v ra tkem še imena nekaterih mladih gospodov, sinov naših najuglednejših mož. Izročili pa smo danes policiji tudi. seznam tistih narodnih delavcev izmed NSS, ki so V delavnici južne železnice pripravljali orodje za razblianie, udiranje 1. dr. fn »o so sami narodniakarji! Ce imajo torej NSS b druge stranke v svojih narodnočistlh vrstah take nemčurje, potem seveda razumemo to opravičilo. Narodnih socijali-*tov pa v Ljubljani že nikdo več ne smatra *a resne in normalne, ker vsak ve, da so »bogi trapisti, demagogi in kričači. Uredba o višjih pedagoških Šolah. »Uradni list« z dne 26. oktobra objavlja ■redbo o pedagoških Šolah, I* katere posnemamo: Izobraževanje na višji pedagoški šoli traja dve leti za kandidate, ki se pripravljalo za učitelje (učitetjice) meščanskih Sol in tri leta za kandidate, ki se pripravljajo za učitelje (učiteljice) učite- in za šolske nadzornike. — Učiteljski »bor višje pedagoške Sole tvorilo rektor In po en učitelj !z vsake skupine predmetov — V višjo pedagoško šolo se sprejmejo kandidati po konkurzu, ki se objavlja vsako leto In v katerem mora biti povedano, ko-Hko kandidatov in kandidatinj ie mogoče •prejeti v dotičnem letu. Na konkurz se •mejo javljati učitelji(ice), ki so najmanj * dobrim uspehom prebili praktično učiteljsko preizkušnjo In vsaj tri leta službovali na osnovnih, oz. meščanskih šolah t odličnim uspehom. In ki niso prekoračili osemintridesetega leta starosti Končni 13 tlen uredbe se glasi: Ta uredba velja od dne, ko se objavi v »Službenih novinah«, »mo da se še predloži narodnemu predstavništvu (?) t odobreni©. —> Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani Je določila rok za predložitev proračunov zavarovalnega prispevka za I. polletje 1920 na čas od 1. novembra do vključno 14. novembra 1920. Tiskovine za proračun se gg. podjetnikom vpošljejo tekom prihodnjih dni. Preračuni se morajo vrniti točno izpolnjeni najpozneje do 14. nov. 1920 ter v istem roku vplačati zavarovalni prispevek. Ako zavarovalni prispevek ne bo vplačan do 14. na vembra, se bodo računale od 15. novembra 1920 naprej 5% zamudne obresti. Koroško gospodarstvo. Koroška gospodarska družba z o. z. nam je poslala članek »Več svetlobe«, v katerem pojasnjuje svoje gospodarstvo z ozirom na obtožbo g. Jovanoviča zaradi nepravilnosti. Članek objavljamo na drugem mestu. »Pučki prijatelj«, ki je izhajal v Pazi nu, a je moral vsled miniranja tiskarne po fašistih začasno prenehati z Izhajanjem, je v soboto pričel Izhajati v Trstu. Tiska se v tiskarni »Edinost«. Pošlilatev znamk. Začetkom prihodnjega meseca dospe znatno Število znamk za našo državo iz Amerike Cela množina 500 milijonov bo poslana do 15. januarja 1921. 2rtve srbske vstaje 1917 I. Enketna komisija je predložila parlamentu naknadno poročilo o žrtvah za ljudsko vstajo proti Bolgarom v l. 1917. Poročilo naznanja več Je število ubitih Srbov In onih, ki so umrli v internaciji, razen tega število požgani hiš in drugih zgradb v času ljudske vsta*e. V vrenjskem, niškem in topllškem okrož Ju je bilo pobitih in po taboriščih pomrlih 8767 oseb, hIS le "bilo požganih 8858. drugih poslopij pa 34 584. Največ Je bili ubitih v topllškem okrožju te sicer 3907 oseb. Dober geogral. V štabu neke višje komande v Betgradu se višji oficirji pogovarjajo o bližajočem se koroškem plebiscitu. Medtem ko nek slovenski kapetan po-vdarja, da on pozna tamošnie razmere in sl že rezultat glasovanja lahko predstav Ua, ga srbski kapetan vpraša sledeče: »Pa kažite VI meni gospodine kapetane, da II ima u Koruškoj više Madjara ili Slo-venaca?« Vojni ladji »ZrinyU In »Radetzky«, ki se morata vsled sklepa vrhovnega sveta uničiti, se nahajata v luki Poljud pod upravo ameriške mornarice. Upravnik saveza po‘ied3lsklh zadrug Avramovič je zahteval, da se ga upokoli O. Avramovič ie na zadružnem polju de •oval 32 let Sluiba novega upravnika bo razpisana. Edini slovenski telepat, g. Šmid, Je včeraj pred zbrano družbo gospodov Iz raznih uredništev produciral izborno uspele poskuse iz svoje stroke. Mladi umetnik, ki se človeku prikupi 2e vsled svojega skromnega in simpatičnega nastopa, bo proizvalal v četrtek, petek In soboto v dvorani »Nar. doma« različne točke iz tele patlje. osebnega magnetizma, hipnotizma In sugestije. Opozartamo naše ljudi na prireditve človeka, o katerem smo se prepričali, da se je — prvi med Slovenci — udal z dušo in telesom svojemu okultnemu pa klicu 1 Po svetu. — Preganjanje anarhistov v Italiji Vlada Je začela anarhistične organizacije preganjati po vsej Italiji Pred dnevi so »retirall zopet mnoge voditelje anarhistlč-■Ih strokovnih organizacij. Ponekod so anarhisti hoteli vprizoriti puče in atentate, P« so se Jim načrti ponesrečili — Veliko korupcijsko odkritje r Sofiji. »Politika« poroča iz Sofije: Povodom zlorab, odkritih v direkciji za prehrano, sta bila aretirana direktor za prehrano Hvat-kov in generalni tajnik finančnega ministrstva Oeorgijev. V afero ie zapletenih Se več drugih uradnikov. Preiskava se vrSI tajno. Aretiranih Je tudi 14 trgovcev, ki so osnovali tajen konzorcij za izvoz. , — Pod vtisom stavke angleških rudar- jev je zastalo na Angleškem skoroda vse gospodarsko gibanje. Po ulicah In trgih v Londonu se vrše neprestano velike demonstracije. Trgovina zastaja vsled nerednega prometa. Vse banke so vozaško zasedene In ministrski svet zboruje v permanencl ki sklepa o tem, kako bi v slučaju izbruha splošne železničarske slavke organiziral tehnično odpomoč. — Iz svojega žep* ne dado! Finančna komisija je pregledala blžet ministrstva za javna dela, katerega krediti znašajo 158 milijonov. Ogromen del (136 milijonov) te svote bodo plačali delavci po zakonu, ki določa, da morajo dati del svoje plače. Bo-tatim oderuhom takega davka ni treba plačevati. — Vprašanje odškodnin. »Times« do-anavajo, da Je francoska vlada odgovarjajoč angleški noti glede odškodnin sestavila načrt, naj se nemški odposlanci udeležujejo posvetovanj strokovnjakov, ki jih bo Imenovala obnovitvena komisija, in naj « *agotovltvl Izvrševanja nemških dolžno-•tl odloča vrhovni svet, ko prejme poročl-*• obnovitven« komisije. — »Pan« ameriška konferenca zoper venerične bolezni Društvo Ameriški Rdeč! Križ pripravlja s sodelovanjem z United States Public Health Ser\ ice, the United States Interdepartmentai Social Hygiene Beard in s sodelovanjem Ameriške družbe za socljalno zdravstvo (The America Social Hyglene Assoclatlon) ameriško konferenco »Pan«, na kateri se bo razpravljalo o kontroliranju veneričnih bolezni Zborovanje se vrši v VVashingtonu decembra me seca. Olavni odbor Društva Rdečega Križa Je o priliki svojega zborovanje v Ženevi prošlega meseca marca sprejel reso lucljo, v kateri priporoča vsem društvom Rdečega Križa, naj vsako leto ali še pogosteje skličejo zborovanja, na katerih se bo razpravljalo o veneričnih boleznih in na katerih nai se prijateljsko pretresajo in kritizirajo predlogi Liga Je ponudila svojo pomoč vsem društvom Rdečega križa, ki se izjavijo za pripravljena, da sodelujejo pri takih okrožnih zborovanjih. Svetovalni zdravniški odbor je na svojem zborovanju meseca julija to resolucijo odobril. — Marconljeva ladja. Na Marconijev! ladji »Elektra« so radiotelegrafične postaje, brezžični telefon, po katerem se more govoriti na tisoče milj oddaljenosti, mikrofon, po katerem morejo na ladji poslušati na širkem morju koncerte, ki se vrše v Londonu ali Parizu. Ladja ima na dalje radiogoniometer, s katerim se more vedno določiti, kje se ladja nahaja, in ra-dlotelemeter, a katerim se more ladja izogniti nevarnostim. Tako je ladja preskrbljena z vsemi tehniškimi možnostmi. — Buržoazno društvo, ali razredna organizacija? Parižki odri so odvisni od nekega društva pisateljev, ki ga podpirajo buržoazni krogi in se zato čuti pri mocv, da lahko prepreči: vse predstave, k> bi ne bile bogatim mecenom po volji. Proti temu društvu se Je ustanovila organizacija dramskih pisateljev, Id je pričela brezobziren boj proti svojim kolegom, kapitalističnim podrepnikom. Javnost Je v tem boju na strani organizacije. — Železniške nesreče se gode na Francoskem dan na dan in vlada ne migne niti s prstom, da bi pozvala privatne kapitalistične družbe, ki imajo železnice v rokah, da spravijo škandalozno varnostno službo v red. Še nista pozabljeni grozni nesreči v Honfllesu in Asuieresu, pa sta že pet pri Pontlvyju trčila dva vlaka skupaj. Rezultat: kopica mrtvih in ranjenih. Ce poide tako dalje, se na Francoskem ne bo nihče več upal, voziti se po železnici. — Francozi slavijo stoletnico rojstva Evgenija Frometira, ki Je eden njih največjih pisateljev in slikarjev. — Wels je dospel Iz Rusije to pravi, da ni tam nikakršnih notranjih zmešnlav. Ljudstvo trpi gladu, vendar temu ni od pomoči. Potoval je brez nadzorstva to vodnikov po celi sovjetski Rusiji. dospodarstvo. LJUBLJANSKI TRG. Pretečeni teden je bilo tržno žlvljenle manj živahno. Goveje meso se konzumlra močno, medtem ko svinjsko meso in slanina precej zaostaja. Svinjsko meso I. vrste stane 30 K, slanina 50 K, na debelo 49 K. Cena prašičev je dosegla višek ta je pričakovati padca Iste. Telečjega mesa primanjkuje. tržna cena je 22 ln 20 K. V bodoče se bomo morali zalagati le z domačimi teleti. Drobničnega mesa Je veliko po 18 K kg. Konzum ni posebno živahen. V zadnjem času je postal konzum pitanih volov iz Slovenile v Avstrijo zelo živahen, posebno iz Maribora in sedaf tudi Iz Ljubljane. Vsi znaki kažejo, da bi zna! Imeti u izvoz, ako bi se razvil še v večji obseg, zelo neugodne posledice na govele mesne cene, kakor smo videli, da je Izvoz prašičev slednjim močno navil cene. Iz-vo/.ničarjl govejega mesa so vsled medsebojne konkurence bliskoma navili cene volov, kar ima brezdvomno na celoten konzum katastrofalne posledice. Opozarjalo se interesenti, da se za ljubljanski trg ne bo na noben način dovolilo podraženje govejega tnesa V prodaji sadja je nastopila stagnacija Nenadoma namreč so skočile cene sadlu vsled velikega nakupa našega sadja od Inozemskih trgovcev Prejšnja povprečna cena 2 K za kg na debelo je močno skočila. Ta položaj vpliva močno na dovoz kmečkega sadja na ljubljanski trg, vzlic popolnoma orimerni ceni 4 K za kg dobrih jabolk Stojničarke prodajajo jabolka po 4 K kg. nailepše pa po 5 K. Opozarja se Interesente, da nikakor ne bo dovolilo povISanle teh cen. Kvaliteta sad)a po stoinlcah je srednja Izvrstno blago ie I*-vanredno redko Kostanja ie zelo mnogo, a splošno se stranke pritožuieio. da ie iz-vanredno slab. — Gobe, jurčki, so se zopet pojavile na trgu. — Zelenjava preostaja. — Divjačine na trgu letos ni ker prevzamejo vse na razpolago stoječe blago restavracije. — laJ03 so skoraj popolnoma Izginila iz ljublianskega trga Po Dolenjski In Štajerski se kupujejo jaica v velikem obsegu za Zagreb, tako da za naš konzum ne preostaja skoro ničesar. — Kvaliteta moke se le nekoliko zboljšala, a Je vedno ne zadostno. PrelkosleJ se konzumen« branilo ««« krutne m(,|fe. to ku pujejo raje dražje belo moko. — Peki se opozarjajo, da velja krušna cena 15 K za bel kruh za vse Izdelke. Male zemljice za kavarne in restavracije se smelo prodajati le v toliko dražje, kolikor zašajo -stroški za izdelovanje ln pridatki mteka Krompirja prihaja na trg dovolj ter se dobi že po 2 K na debela daj seveda bo nova avstrijska buržoazna vlada gledala na to, da ne bo toliko doplačevala, vsled česar se bo draginja v Avstriji v doglednem času pri moki, mesu, sladkorju to masti zvišala. Indirektni davki se bodo zvišali. — Delovno ljudstvo v Av strijl sl pod sedanjo avstrijsko klerikalno vlado nima obetati dobrih časov. — Avstrija prodaja svoja Industrijska podjetja. Kakor poroča »Staatskorres-pondenz«, se razširjajo po Dunaju vesti o nameravani prodali dunajskega voinega založniškega skladišča tvrdki B. Vecler to comp. Prodaja je sklenjena pod zelo slabimi pogoji za avstrijski erar. — Italija prodaja akcije. »Neue Frele Presse«, poroča, da je prodala italijanska Fiat družba svoje akcije »Alpske rudarske družbe« (Alpinen Montan Oesellschaft) nekemu francoskemu financijskemu kon zorcliu pod vodstvom banke Alar. “ Italijanska vinska trgatev. Po poročilih italijanskih listov ni zadovoljila letoš-nia vinska trgatev nade italijanskih vini čarjev. Italija bo pridelala letos največ 30 milijonov litrov vina. — Kriza ameriške usnjarske Industrije. Večina ameriških tovarn usnja je omejila svoje ohratovanle za 70 odstotkov od njihove normalne pr^ukcije, a mnogo tovarn za Izdelovanje obuval Je popolnoma ustavilo svoje obratovanje. To ne smemo pripisovati nadprodukcljl v usnjarski Industrl-ji, ampak nasprotno temu, ker nočejo kon-sumenti kupovati usnlarskih Izdelkov, vsled sklepa malih trgovcev, da ne znižajo cen usnju. — Znižanje cen petroleja v Angliji Po vesteh Iz Londona je uradno znižana cena petroleja v Angliji za 3 pense pri galonu. Šport. Delavskim telovadcem! V sredo ob 7. uri se bo vršil v prostorih Svobode sesta nek vseh ljublianskih prijateljev delavskih telovadcev Razgovorimo se o pričetku te lovadhe v Ljubljani ter o ustanovitvi Dej. tel. jednote. Vse, ki se zanimajo za telovadbo vabimo, da se tega sestanka gotovo udeleže. Na svidenje! Prvenstvena tekma Jadran s Hermes • : 4 (0 j i). Ob zaspani Igri ter ob neraz-položenju Jadrana ni bilo zelo težko Hermesu si pridobiti novi dve točki Jadran ie tokrat skoro popolnoma odnehal, delalo je večinoma le levo krilo Pri Hermesu dober vratar In levi branilec, ki bi lahko malo manj govoril; tudi napadalna vrsta ni slaba. Hermes tudi surov. Koti 5 : 5. Sodnik g. Vodišek pristarnski v prid Hermesu Njegovih besed o tem ne bomo po aabill. Publike malo več kot nič. Jus. Otvoritvena tekma »hizene«. Nekaj novega /a Ljubljano! Igra sama lepša kot nogobrc; je tudi bolj vsestranska kot zgoraj omenjeni »port. Le surova ne bo smela postati in bo za mladenke prav uporabna. Tekmovala sta tokrat skupin! A to B (rde-če in zelene) z rezultatom 9 : 1 (6 : 0). Rdeče so že zelo dobro izvežbane. zele nim pa manjka trenaže. Tudi vratarko to branilko Imajo rdeče boi}?o kot zeiene: pri teh bi pa bila dobra napa^a.toa vrsta, ako bi ne Imele tolike treme pred vrati Druga če Je bila Igra lepa Sodnik g. Pretnar s*i. Publike precej. Upamo, da se rokomet med našim mlalšim ženstvom razvile la postane tako nh^ova zabava. — Lahkoatletične tekme pred »hdzeno« ob mali udsležbL Ju«. Popravek. V rubriki Šport naj se gla 91 peta vrsta notice »Prvenstvena tekma Svoboda : Primorje«: vsled prevelike sigurnosti Svobodinega (ne: Primorja!) vratarja ___ — Gospodarske težave Avstrije. Državni proračun » tekoče leto Izkazuje v Avstriji preko 12 mHUard deficita, kar pač najboljše izkazuje obupni gospodarski po ložaj te države Do konca finančnega leta bo pa ta deficit znašal celo 20 milijard kron. Gospodarska politika, kakršno so udejstvovali (v kolikor je bilo to v koall-cllskl vladi sploh mogoče) socijalnl demokrati, bi bili edini zmožni to stanje izboljšati, če že ne popolnoma ozdraviti. Ta politika ie namreč Šla za tem, da se državni dohodki zvečajo, ne morda na račun delovnega ljudstva, temveč na račun posedujo čih slolev, kapita,istov- Prejšnje leto so davčni dohodki v Avstriji znašali 1.8 milijarde, tekoče leto pa so se ti dohodki zvišali na 8.5 milijard: in sicer na ta način, da so se direktni davki, ki zadevajo kapitaliste poosmerill, dočim so se indirektni davki samo potrojili. Sedanja nova vlada, vlada buržoazne, te edino rešilne gospodarske politike seveda ne bo gojila temveč bo gledala na to, kako razbremeni kapitaliste in obremeni zopet delavsko ljudstvo. 2e sedaj povdarjajo novi vladni možje v Avstriji, da bodo skušali slabo gospodarsko stanje Avstrije »boljšati« s politiko štedenia ati z drugimi “besedami, s tem, da bodo štedili pri Izdatkih za delavske sloje, pred vsem pri plačah in pri živilih. Avstrijska vlada je, kakor znano, dobivala iz Inozemstva draga živila, ki jih je doma prodajala po precej nižjih cenah, kakor po onih, s katerimi je živila plačala v Inozemstvu. Po proračunu je na ta način dopla čala pr| živilih nad 7 milijard v letu. Se- Pošlano.* Več svetlobe. Podpisana družba je poslala vsem časopisom »Poslano«, v katerem zavrača ob-dolžitve ministra Jovanoviča, kod neosno-vane. Dejstva sama pa smo nameravali na vesti šele pred komisijo. — Ker se pa po časopisih ponavljajo napadi ta Sirijo goro-stasne govorice, hočemo ves dejanski stan, k. ga ho lahko tudi komisija ugotovila že sedaj podati Javnosti. Da bode javnost o namenu družbe Informirana, naglašamo, da Je bila družba ustanovljena po sklepu ankete dne 28. in 29 avgusta 1919, ki so se je pod predsedstvom deželne vlade udeležili vsi oddelki deželne vlade, vsi centralnim oblastvam neposredno podrejeni oddelki, general Maj ster, zastopstva Koroških narodnih svetov, nadalie zastopniki vseh političnih strank In večjih gospodarskim organizacij. — Družba je bila zasnovana kod nadstrankarska organizacija z denarno udeležbo Gospodarske zveze In »Balkana« z določilom, da preskrbuje plebiscitno ozemlje na Koroškem z živili ter vsemi drugimi potrebščinami in da poskrbi za vnovčevanje pridelkov, ki lih prebivalstvo glasovalnega pasu A ni moglo oddati v Celovec, k! ie bil doslej njegovo tržišče in oddajališče. Da po svoji možnosti družba ustreže temu svojemu namenu, je morala najslabše pridelke kupovati po vsakih cenah ter jih oddajati globoko pod nabavno ceno na drugifr tržiščih. T ako n, pr. je oddajala spomladi krompir, ki je preostal na Koroškem po K 1] za kg. dočim ga je morala sama v istem času plačevati na Koroškem po Kr. 350 za kg. Družba je v coni A razdala živila za velikanske svote brez takojšnega plačila In riskirala svoje kapitalije tako, da je ima-, la po plebiscitu še do 7 milijonov tirjatev, katere so po zasedbi teritorija po Avstrl*l postale prašljive. V coni B In ostalem teritoriju Avstrije nima družba niti vinarja tirjatev. Družba je dobivala od julija 1920 dalj« žito ln m!evske Izdelke za aprovlzacilo Koroške od Žitnega zavoda to je to blago razdeljevala po svojih podružnicah v Sin« čivesi in Podgorl, to pa le po nakazilih Okrajnega glavarstva v Velikovcu in Borovljah. Prosto se to blago ni oddajalo, to jasno dokazuje primerjava prejetih nakaznic z našimi knjigami. Med starimi zalogami moke In drugih mlevskih izdelkov, ki jih je prevzela družba v skladiščih na Koroškem v juliju 1920, je bilo tudi približno 7 vagonov pokvarjene moke, katere družba ni mogla to nf smela razpečavati v coni A. — Da le bila ta moka dejanski za človeško uporabo neužitna. je bilo že v juliju 1920 uradno ugo-tovljeno. V času, ko Je bil blagovni promet med cono A to B vsled sklepa medz. plebiscitne komisije, kateremu Je pritrdil tudi naš delegat, že popolnoma prost, Je okrajno glavarstvo sporazumno s predsedstvom deželne vlade z dopisom z dne 6. septembra 1920 podružnicam dovolilo, da se sme ta slaba moka prodati v cono B, kod krma za živino. Kar tiče specljelno dopustnosti prevoza blaga iz »asa A v B ugotavljamo, da Je jugoslovanska sekcija plebl. kom. v Celovcu i razpisom z dne 26. avgusta 1920 št. 272 obvestila okrajno glavarstvo Borovlje in Velikovec, »da carinski organi na demarkacijski črti ne vrSe več pregleda. in da sme radi tega prebivalstvo v coni A v B to obratno izvažati to uvaiao, kat to kolikor hoče.« Na podlag) omenjenih dovoljenj Je po« družnlca v Slnčavesi približno 6 vagonov te slabe moke, podružnica v Podgorl pa 8044 kg popolnoma pokvarjene koruzna moke prodala proti kompenzaciji v blag« v Celovec. Ker se Je dobilo nekatero blago v Celovcu povprečno za 30 odstotkov ce-nelo kot v Jugoslaviji, smo le ustregli prebivalstvu cone A ln mogli tudi konkurirati z avstrijsko propagando. S tem izvozom pokvarjenega blaga, ki zanj pri nai ni bilo odlemaicev, nismo oškodovali domačih konzumentov, za kolo (e bilo vedno več kot v zadostni m«rj poskrbljeno z flvtti, nasprotno smo mogli sa-mo koristiti naši plebiscitni propagandi, kee smo v zameno dobljeno blago (sol, usnja, čevlje, vžigalice, manufakturo Itd.) ras« prodajali pod dnevnimi cenami. Vse razširjene obdolžltve so tedal do« cela neosnovane in ne odgovarjajo dej« stvom, kar bode z gotovstjo podala uradna preiskava. Minister Jovanovič pa navaja v svod ovadbi da se Je izpeflalo dnevno 100900 kg deloma na avtomobilih, deloma na ve* zovlh v cono R. Ne oporekamo pa možnosti, da so za* aebnl trgovci to drugi posamezni prebivalci vone A, poslužujoč se odprave demarkacijske črte in carinske kontrole. Izvozili morda večje množine tudi zdrave moke v cono B, za katera dejania pa družba ne more biti odgovorna, ker Jih niti ona niti politična oblastva niso mogli preprečiti. Ne dede na to, pa ie bil itak ob istem času glasom razpisa ministrstva financ Izvoz pšenice to pšenične moke v okvira kontingenta 15.000 vagonov v inozemstvo, tedaj tudi v Avstrijo prost proti plačilu carine to zasiguranja zdrave valute. Da so se te dovolitve posluževali no samo banatski izvozničarjl temveč tudi nemški veletržcl, dokazuje dejstvo, da so imeli Nemci še pred odpravo demarkacij. črte ta carinske kontrole nakupičene v propagandne svrhe v coni B tik demarkacijske črte velike množine moke. Končno še omenjamo, ker se Je v ča> sopisih trdiio, d? so bile te kupčije sklenjene s sodelovanjem nekaterih članov plebiscitne komisije, da Je bil ravnatelj družb« član naše delegacije in je takoj po Imenovanju odložil vodstvo družbe. Ker je Jasno, da ie bilo pri teh enostavnih od vlade dovoljenih kupčijah njegovo, kakor tudi drugih članov sodelovanje popolnoma odveč. Je zgoraišnje podtikanje nezasllšamo, neodpustljivo pa tembolj, ker se ne Imenuiejo člani imenoma, in se jim ne nudi prilika za tožbo. Sicer se pa čudimo, da minister Jovanovič ni poklical dotične člane takrat na odgovornost, ko Je Imel za to pravico to celo dolžnost. Iz teh podatkov lavnost lahko sodi V koliko je družba pripomogla pri prehranjevanju cone B ta kje tiči vzrok slabega izida plebiscita. Koroška Gospodarska Družba Ljiibliana. z o. Z, * Uredništvo je odgovorno za vsebino le v zmislu zakona. Stev. 248. mm lente posamezna po 33 K vsaka železniška postaJaSiVIR « K OMP., Ljubljana. KAVARNA „li©N“Mii0l Kavarno sva na novo elegantno opis-mila ter se priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. - ■ Z velespoštovanjem Leo in Fani Pogačnik. OfllSSl Za mio parno žago v Zaprešičah iščemo še nekaj neoženjenih = registrov ere zicfmsB z cmeleeto zavezo sprejema h V & H l( VIQ ViCge vsak delavnik od 8. do 13. in jih obrestuje po Čistih ki jporajn s.oia mesla lakot nastopiti. Naj se izvolijo prijavit) samo ne-oženjent delavci, ki so tega posla povsem zmožni in drugače marljivi in solidni. Ponudbe na: BKACA JANEKOVlČ trgovina s lesom, Zafitk, Kakšnim alica l. LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko _________ . banko v Zagrebu. flentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obieslujejo po dogovoru. Posojila daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih, papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. = Edini, res delavski denarni zavod. = Izvršuje vse bančne transakcije :: naikulantneie. :: ra deželi blizu . kredite in predujme • na blago, efekte itd. železniške postaje v za men IZDAJA POSPEŠUJE akreditive na vsa tu in inozemska mesta. Skaboform se zopet dobiva! takoj v najem. . trgovino, • industrijo Posredovalci dobe nagrado. Cenjene ponudbe na upravo »Napreja* pod Št. „500*. Citajte velezanimivo stud jo Dr. Oto Bauor - Uralnik ter uvoz in izvoz. v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonemeniu ter posamezno cene zmerne. Splošna ključavničarska mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in Šivalnih strojev, kontrolnih blagajn itd. Fr. Lebar<išier Jenkova ulica 0. Bnajslautfait.20 Podr. Jorčičeva ni. 9 priporoča pneumatiko ra a uto In kolesa ter vsake obutev vrste gumljevli« predme' Modni salon Stuchly- Maške Ljubljana llšuiki d. 3 tanki tn 1 Priporočam veliko izbiro naj-novejših svilenih kMokm, tep e is slamnik« za hm k deklin. Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalog). 289 ohranja kolo električno napeljavo, Kupim vsako množino cinkainsvinca po najvISjih cenah. M. Ussar, tiepamita. Maribor, Schillarjova ulica 17. elektrotehnični materija! po najniljlh cenah. Tolofon St 470. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opati a Jadranska banka Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod — najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-===== in inozemstvu. —--------------------— Tlak »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, £, N. Tolstol. Moški in ženska. (Poslovenil Pran Pogačnik.) (Dalje.) Poklic moškega je bolj mnogostranski }n širji, ženske bolj enostranski in ožji, toda globlji; zato ie vedno bilo, da moški, ki ima sto obveznosti in eno od desetih zataji, ni še slab in škodljiv človek, ako izpolni °/io svojega poklica. Ženska pa, ki ima tri dolžnosti in eno njih zataji, izpolnienje le J/a, a čs zataji dve, postane že negativna in škodljiva. Tako je bilo vedno javno mnenje In tako ostane, zato ker je bistvo stvari tako. Da moški izpolni voljo Božjo, mora Bog« služiti s telesnim deioni. z mislijo in nravnostjo; z vsem tein more izpolnjevati svoj poklic. Sredstva, s katerimi služi Bogu ženska, pa so predvsem In skoro izključno (zato ker razen nje ne more nihče tega delati) — otroci. Le s svojimi deli je pozvan moški, služiti Bogu in ljudem, a ženska le po svojih otrocih. Zato bo ljubezen do lastnih otrok, vsajena v žensko, ljubezen, proti kateri se razum popolnoma neuspešno bori, vedno lastna in mora biti lastna ženski — ma terL Ta ljubezen do nežnega deteta nikakor ni egoizem, kakor to krivo uče, nego to je ljubezen delavca do dela, ki ga izvr-šuie, in sicer v Času, ko se nahaja v njegovih rokah. Odvzemite to ljubezen k predmetu in delo je nemogoče. Dokler Izdelujem čevlje, jih nadvse ljubim, kakor mati dete. Ako ml Jih po- kvarijo, bom obupan; a jaz jih tako ljubim le, dokier jih izdelujem. Ko jih izgotovim, ostane nagnjenje, slabo in nezakonito predpostavljanje; isto je z materjo. Moški poklic Je, služiti ljudem s svojimi mnogobroinimi deli, katere ljubi, dokler iih izvršuje. Ženska je poklicana, služiti ljudem po svojih otrocih to jih mora ljubiti, dokier se ž njim bavi, to je: vzgaja. V tem vidim popolno enakost med moškim in žensko, po skupnem poklicu služiti Bogu in ljudem, ne glede na različne oblike. Ta enakost se pojavlja tudi v tem, da je prvo prav tako važno kakor drugo, da prvega brez drugega ne moremo misliti, da ima eno za predpogoj drugo in da ie v dosego poklica temu in druge mu neobhodno potrebno spoznanje resnice, in da Je brez tega spoznanja dejavnost moškega in ženske človeštva ne le neplodna. temveč celo škodljiva. Mož je poklican, da izvršuje svoje mnogostransko delo; njegovo delo pa je le tedaj koristno, in njegovo ilzično delo (oranje ali vlivanje topov) kakor tudi njegova umstvena (lajšati življenje svolemu bližnjemu ali šteti novce) in njegova verska dejavnost (zbliževati ljudi ali peti molitve) so le tedaj plodna, kadar jih izvršuje v imenu višje, človeku dostopne resnice. Isto je s pokileom ženske. Rojenje, dojenje in vzgajanje otrok bo le tedaj Cio veštvu koristno, ako ne bo vzgajala otrok za svojo zabavo, nego v bodoče služabnike človeštva, ako se bo vzgajanje teh otrok vršilo v Imenu vlšie, dostopne ji resnice, to je, ako bo otroke tako vzgajala, da bodo sposobni, od ljudi kar najmanj jemati, a jim kar največ dajati. Po mojem mnenju bo idealna ženska ona, ki sl prisvoji višje svetovno naziranje — vero in se posveti svojemu ženskemu, v njo vsajenemu poklicu, roditi, izrediti In vzgojiti kar največje število otrok, ki bodo sposobni služiti ljudem po njenem svetovnem naziraniu. To svetovno naziranje pa se ne dobi pri ženskih tečajih, nego le s pozornimi čutili in dobroto srca. Kako pa one ženske, ki nimajo otrok, ki se niso možile, vdove? Te bodo krasno delale, ako se bodo udeleževale mnogo-stranskega moškega dela. Tudi vsaka ženska, ki več ne rodi, bo lahko pomagala moškemu pri delu, in ta njena pomoč bo zelo dragocena. a Lepo družinsko življenje je možno le pri zavestnem, ženski privzgojenem, uver-Jenju, da se mora vedno pokoravati možu. Rekel sem, da to dokazuje dejstvo, da je bilo tako, odkar svet obstoji in primer, da je družinsko življenje z otroci podobno vožnji v čolnu, ki je le tedaj možna, ako se vsi podrede enemu.. Kot tak Je vedno veljal mož, ker more biti ženi boljši voditelj kakor žena možu, ravno Iz tega vzroka, da ne more biti noseč in ne more dojit). Toda, so 11 res ženske vedno nižje od moških? Nikakor! Dokler sta čista, sta enaka. Kal pa pomeni, da ženske sedaj zahtevajo ne enakosti, nego prvenstva? To pomenja le, da se družina preobraža in da s tem prejšnja oblika razpada. Razmerje spolov išče nove oblike in stara forma iz ginja. Kaka bo nova oblika, se ne more vedeti, dasi se mnogo ugiba. Morda bo večje število ljudi, k! sc bodo držali čistosti, morda bodo zakoni začasni to bodo po rojstvu otrok prejenjali, tako da se bosta zakonska po rojstvu otrok razšla to ostaia čista; mogoče bo družba vzgajala otroke. Novib oblik v naprej ne moremo določiti. Brez dvoma pa le, da stara oblika razpada to da se more stara oblika ohraniti ie, ako se žena možu pokori, kakor je bilo. vedno In povsod, in kakor je to tam, kjer se družina še drži. Včeraj sem 5Hal »Brez dogme«. Zelo tlno je opisana ljubezen do ženske — nežno, mnogo finejše kot pri Francozih, kjer je ljubezen čutna, ali pri Angležih, kjer je farizejska, ali pri Nemcih, kjer le naduta. Mislil sem napisati roman čiste ljubezni, od katere je nemožen prehod v čutnost, In katera nas najboje čuva čutnosti. Da. ali ni to edino sredstvo proti čutnosti? Da, da, to jel V to je ustvarjen človek kot moški in ženska. Le z žensko je možno čistost izgubiti In le z njo Jo le možno ohraniti. Dobro je kaj takega napisati -------— Človek, kot žival, je podvržen zakonu borbe in spolnega nagona v svrbo oja-čenja človeškega rodu. Kot razumno, ljubeče, božansko bitje pa je podrejen obratnemu zakonu,! »e zakonu boja z nasprot- niki in sovražniki, nego zakonu ponižnosti, prenašanja žaljivk to ljubezni do nasprotnikov, in ne spolnega nagona nego čistosti. * Eno najvažnješih del človeštva je vzgajanje čiste ženske. * Ženska je, kakor pravi legenda, orodje hudiča- Ona je v obče glupa, a vrag ji daje svoj razum, kadar dela zanj. Da ti izvrši podlosti, dela čudeže razumnosti, dalekovidnosti in vztrajnosti, čini pa ni več treba podlosti, ne razume naipripro-stejše stvari, ne misli naprej to nima niti stalnosti, niti potrpljenja (razen poroda in vzgoje otrok). Vse to se nanaša na nekrščansko, nečisto ženo. Cista ženska (ni brez podlage legenda o Mariji) bo rešila svet. (Dalje prihodnjič.) SpoitiDie se volna sftMl! Izdaiatell: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec. Pmiiknšen slinili za lokomobilo 15 konjskih sil se takoj sprejme pri gradbenem podjetju Gust. Tonnies d. z o. z. L ubljana.