24 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 ČEVLJARSKI CEH V TURNIŠCU STEFAN SUKIC Turnišče kot majhno naselbino zasledimo že leta 1282. Spadalo je pod oblast gnofovsike družine Banffy, ki je živela v prostorih len- davskega gradu. Tako je Turnišče vrsto let sodilo pod njihovo nadoblast in jim za svoja posestva plačevalo visoke davke. Leta 1548 je tumiško prebivalstvo zaprosilo za mestne pravice. Prošnja mu je bila uslišana. Turnišče je 2. septembra 1548 dobilo mestne pravice. Povračilo za pridobljene mestne pravdce pa so bile v tem, da so bili meščani dolžni prevažati blago zemljiškim gospodom od Radgone do Dolnje Lendave. S pravicama, ki so jih dobili prebivalci Tumišča, so bili oproščeni vsakega davka. Vc^ lili so si lahko svojega sodnika; ta je razsojal o manjših prekrških, ki so nastali med mešča- ni. Med take prekrške je spadala kraja in povzročanje škode na poljih in travnikih. Do- bili so tudi pravico, da so lahko svobodno prirejali sejme kadar koli, ne da bi od tega plačevali kakršen koli davek. Te pravice so vplivale na razvoj vasi, tako da je v prihod- njih letih postala eno izmed najvažnejših tr- govskih in obrtniških središč bližnje okolice. Gospodarstvo se je v tistem obdobju v Tumi- šču bolj razvijalo kot v Lendavi, ker je Len^ dava bila bolj obrambnega značaja. Turniški prebivalci so bili prvi, ki so prodrli iz močvir- natega predela in obiskovali druge kraje. Močno so se začele razvijati tudi druge obrti, med njimi zlasti čevljarska. Čevljarski mojstri so se v Tumišču združili v ceh leta 1760. Ceh je imel pravila napisana v latinskem jeziku in potrjena od cesarice Marije Terezije. V takratni turniški ceh so bili združenji rokodelci iz Bogojine, Poiane, Bistrice, Filovec, Odranec, Beltinec, Gančan, Gomilic, Lipe, Renkovec, Rakičana, Strehovec, M. Sobote, Rogašavec in Turnišča. Pisarniške posle v cehu so vodili: leta 1772 Andraž Hozjan, leta 1795 Štefan Avguštin, leta 1841 Jožef Nemethy in leta 1848 Elek Nemethy. Ceh so vodili cehmešter, atjamešter in be- jaroš mešter. Sestal se je vsako leto enkrat in to 27. decembra. Tega dne so se zbrali po maši pri atjameštri. Tam so pili neke vrste bratovščino. To je veljalo predvsem za po- močnike. Vsak pomočnik je moral izpiti 24 kozarcev vina in če je pritekla iz kozarca le ena kaplja, ko je kozarec obrnil na mizo, je bil kaznovan. Cehovska pravila so bila pi- sana v latinskem jeziku, iz latinščine jih je prevedel leta 1767 Janez Hozjan. Nekaj čle- nov je bilo dodanih leta 1770. Nekaj pravil, ki so veljala za pomočnike: 1. Vsak pomočnik mora hoditi k procesiji lepo opravljen, v cerkvi mora biti miren in poslušen. 2. Vsak pomočnik je dolžan pokoravati se vsem predpisom, ki jih izda ceh. 3. Ce je prišel kak pomočnik iz drugega kraja, se je moral oglasiti najprej v cehu in .šele nato ga je lahko sprejel mojster na pre- izkušnjo za 14 dni. Ce mu pri mojstru ni bilo všeč, je lahko odšel, mojster pa mu je moral izplačati 14-dnevni zaslužek. 4. Ce se poroči pomočnik z mojstrovo vdo- vo, plača le pol takse, prirediti pa mora ko- silo. 5. Pomočnik mora biti bogaboječ, ljubiti mora druge, ne sme piti, ne sme se prepirati, temveč mora biti s svojim obnašanjem drugim za vzgled. 6. Ce pomočnik zboli, ga preživlja ceh. Ce umre, ga mora ceh pokopati na svoje stroške. Ce pa ozdravi, se mora zavedati, da je dolžan cehu poplačati za njegovo podpiranje v času bolezni. 7. Ce pomočnik poklekne samo na eno ko- leno ali če po cesti skače čez blato ali če hodi čez potok po vodi ne po brvi, je kaznovan. 8. V gostilni, ki je na slabem glasu, mu je prepovedano pijančevanje, drugod mu je do- voljeno piti v družbi prijateljev. 9. Ta pravila je treba strogo upoštevaiti, da bo bogu všeč, vsem ljudem v zadovoljstvo in cehu v poštenje. Takih členov je bilo 15. Leta 1882 pa je bil dodan še en člen, ki se je glasil: »Vsem je ukazano, da se izogibajo vsega hudega in gr- dega ter naj pazijo in spoštujejo zapovedi svojih nadrejenih.« Tudi mojstri so imeli svoje dolžnosti. Vsak novi član je moral spoštovati starejše člane. Na sejmih se ni smel utaboriti na tistem me- stu, kjer je prodajal starejši mojster. Nobe- den pa ni smel prodajati predčasno, to je, da ni smel priti na sejem pred določeno uro. No- ben mojster ni smel ugovarjati svojim nad- rejenim. Ce mu kaj ni ugajalo, se je lahko pritožil na cehovskem sestanku.^ Taka so bila pravila ob ustanovitvi ceha Ceh je končal svoje delo leta 1848. Istočasno se je ustanovil nov ceh z novim vodstvom Leta 1848 na novo ustanovljeni ceh v Turni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 25 šču je imel ob ustanovitvi 168 članov. V tem cehu so bili tudi čevljarji iz sosednjih vasi. Tako jih je bilo iz Turnišča 122, iz Nedelice 7, iz Poiane 31 in Brezovice 8. Leta 1830 so v ceh pristopili še čevljarji iz Renkovec in Gomilic, leta 1892 iz Lipe in leta 1912 iz Rad- možanec. Tuirniški ceh je imel svoj samostoj- ni pravilnik, ki je natanko določal dolžnosti in pravice članov. Glavna naloga cehov je bila, da je reguliral konkurenco, da je dose- gel, da delavnica po smrti mojstra pripada naslednikom in da se z obrtjo lahko ukvarjajo le člani ceha. Ceh je tudi skrbel za dostojen pogreb svojih umrlih članov in za osirotele ali obolele člane ceha. Ceh je imel svoje izvoljene funkcionarje. To so bili »stari cehmešter«, ki je pazil, kako se izvajajo cehovska pravila, nadalje oče ceh- mešter, ki je pazil na pomočnike, in gazda, ki je nadzoroval učni napredek pomočnikov in vajencev. Vsak član je ob vstopu v ceh moral dati prisego, ki se je glasila takole: Prisega! Prisegam v imenu našega boga in blaže- ne device Marije, da hočem vstopiti v čevljarski ceh in zvesto služiti pod ce- hovsko zastavo. Zvesito bom tudi izpo- polnjeval vse dolžnosti ceha, razen tega bom živel ponižno in pokorno. Spoštoval bom zmeraj starejše, mlajšim pa bom vselej za vzgled. Tako mi naj bog poma- ga in blažena devica Marija. Amen.-' Stari cehmešter, oče cehmešter in gazda so morali priseči posebej. Njihova prisega se je glasila: Prisega! Prisegam v imenu našega boga in blažene device Marije, da bom zraven svoje časti, krščanske pravice in božje volje dobro slu- žil cehu, vedno bom ljubil starejše kakor tudi mlajše. Tako mi naj bog pomaga in blažena devica Marija. Amen.* Te prisege so se opravljale slovesno in tako se je vsakdo, ki je prisegel, obvezal, da bo natančno izpolnjeval cehovska pravila. Pra- vila so bila napisana v cehovski knjdgi. Ceh je namreč imel posebno knjigo v kateri je vodil seznam vseh članov kakor tudi finančne zapiske. Knjige so bile shranjene v cehovski skrinji, ki je skupaj s 'knjigami šla iz roke v roko članUj Id je bil izvoljen za predsednika. Prisega članov čevljarskega ceha v Turnlšču Iz leta 1836 (v prekmurskem narečju) 26 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Danes ima vse to veliko zgodovinsko vrednost zlasti knjiga, ki je lep dokaz za dejavnost ceha. Člani ceha so se sestali vsako leto enkrat in to na Janezovo 27. decembra. Na tem sestan- ku so sprejemali v ceh nove člane, razen tega pa ugotavljali finančno stanje v cehu. Člani ceha so plačevali vsako leto določeno vsoto kot članarino. Denar, ki se je nabral v bla- gajni, se je uporabljal za to, da so plačevali maše za umrle člane, za cehovsko zastavo, za odškodnino tiistemu pri katerem je bil se- stanek. Bilo je treba počistiti sobo in plačati majhno nagrado »sugarju«, to je nekakšne- mu kurirju, ki je opravljal vsa potrebna dela pri pogrebu. Tako delo je bilo obvestiti člane ceha, ki so morali spremljati umrlega tova- riša na zadnji poti. Moral je poskrbeti za dostojen pogreb, to je pripraviti grob na po- kopališču in biti vedno v pomoč duhovniku, ki je bil navzoč pri pogrebu. Do leta 1870 je bilo tako, da je eno leto opravljal delo »su- garja« član, ki je na novo pristopil v ceh, ne da bi bil za to plačan. Po tem letu pa so začeli »sugara« plačevati in je bil dolga leta eden ter isti član ceha. Razen tega so biM še manjši izdatki za nakup sveč m drugih manj- ših potrebščin. Za ostali denar pa so enkrat na leto priredili majhno zabavo, na katero so razen vseh članov biü povabljeni tudi vašča- ni. Za nakup pijače, jedil in za godbo je po- skrbel ceh. Cehovski pravilnik je imel več členov. Naj- važnejši je bil prvi, ki je od članov zahteval pravilno vzgojo obrtniškega naraščaja in krščansko življenje obrtnikov. Cehovski red je zahteval od svojih članov pošteno življenje in redno obiskovanje maš. Udeležiti so se morali redno procesij s svojim banderom. Vsako prvo nedeljo v mesecu so mojstri s po- močniki in vajenci šli skupaj k maši. Sprevod je spremljala godba. Maše so morali obisko- vati vsi člani tudi za god sv. Štefana, ki je bil patron čevljarskega ceha. Kdor se ni udele- ževal maš, je bil najprej denarno kaznovan.-' Predpisi so tudi zahtevali, naj se goji lju- bezen do bližnjega, spoštovanje starejših in dobra volja, nasproti mlajšim. Ljubezen do bližnjega se je izkazovala s tem, da so morali člani ceha podpirati in obiskovati bolne tova- riše. Strogo je bilo naloženo mojstrom, skr- beti za versko tolažbo in izpoved bolnega to- variša. Mojstri so morali spremljati umrlega člana na zadnji poti in to s posebno slove- snostjo, tako da so mu svetili s svetilniki.' Drugi člen pravilnika se je nanašal na stro- kovno izobrazbo in dobro opravljanje obrti. Ta člen je govoril o izučevanju mladega na- raščaja. Vajenci niso spadali v ceh. Kdor se je hotel izučiti obrti, je moral v prvi vrsti dokazati, da je rojen v »pošteni postelji«, to je pome- nilo, da živi krščansko življenje in da je sin poštenih staršev. Vajenec je bil lahko mojstrov sin ali kak drug fant, ki je prišel prosit mojstra, naj ga sprejme v uk. Navadno je fant prišel z oče- tom k mojstru, katerega je prosil, naj vzame sina v uk. Ce sta se oče in mojster sporazu- mela, je ta zahteval odškodnino. Taka od- škodnina se je navadno plačevala s poljskimi pridelki. Vajenec je bil pri mojstru tri leta, nato je bil pripuščen k preizkušnji. Preiz- kušnja je bila v tem, da je moral izdelati če- velj. Dobil je že narejen zgornji del čevlja, katerega je moral dokončati. Ce je to opravil, je bil proglašen za pomočnika. Delo je pre- gledala komisija, sestavljena iz mojstrov. Leta 1922 se je v Turnlšču ustanovila Strokovna zadruga čevljarskih mojstrov za okraj Dolnja Lendava s sedežem v Tumišču. Po tem letu so vajenci delali tudi teoretičen izpit, ne samo praktičen izdelek. Na tem izpitu se je v glav- nem izračunavala cena materiala in cena iz- delka. Vajenec ni bil plačan. Moral se je drža- ti pravil, ki so bila zanj posebno ostra. Ce- hovski pravilnik pa je vajenca tudi nekoliko ščitil, ker je bilo mojstrom prepovedano grdo ravnanje z njim. Mojster je moral z vajenci postopati dostojno, ni jih smel uporabljati za domača dela, temveč ga le izučevati v obrti. Toda tega se vsi mojstri niso držali. To je bilo odvisno predvsem od njih samih. V se- zoni, ko je bilo dosti dela, je vajenec res de- lal samo v delavnici, toda ko je sezona minila, je moral mnogokrat pomagati pri domačem delu. Mojster mu je navadno iz dobre volje naredil vsako leto en par čevljev. Ce je moj- ster prej umrl, preden se je vajenec izučil, je za njegov nadaljnji uk poskrbel ceh. S pomočniki je bilo drugače. Bili so vklju- čeni v oeh do leta 1900, razen tega so za svoje delo prejemali plačilo. Navadno je pomočnik bil plačan od izdelave para čevljev. Cim več je naredU, tem večje je bilo plačilo. Ce je hotel pomočnik postati mojster, je moral ko- misiji predložiti učno spričevalo ter plačati takso v znesku 1 forinta. Bil pa je tudi na preizkušnji, kjer je moral samostojno izdelati čevelj. Njegovo delo so mojstri komisijsko ocenili. Ce je bila kakšna napaka v »remek delu«, je komisija naložila kandidatu denarno kazen, ki je znašala od enega do štirih forin- tov. Ce pa je komisija ugotovila nesposobnost kandidata, je moral nadaljevati z učenjem. V primeru, da je pomočnik prestal preizkuš- njo, je bil slovesno sprejet za mojstra. Plačati je moral polovico predpisane takse takoj, ki KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 27 je znašala 7 forintov in 50 krajcarjev, ostalo polovico pa po preteku enega leta. Poglavitno za cehovskega pomočnika in va- jenca pa je bilo, »da nista delala za mezdo, ampak zato, da bi se naučila delati v obrti in prišla tako do mojstrskega naziva.« Taka so bila pravila, ki so določala o delu in drugem življenju vajencev in pomočnikov. Obrtnikom je bilo prepovedano vmešavati se v zadeve obrtnikov tujega ceha. V primeru, da je bilo mnogo dela in da je naročilo bilo treba hitro narediti, so delo raz- delili enako med vse člane. Clan ceha ni smel podcenjevati dela svoje- ga tovariša. Vdova je lahko nadaljevala obrt svojega moža. Ta pravica se ji je odvzela, če se je poročila s človekom, ki ni bil član ceha. Vsi ti predpisi so nalagali članom dolžnosti, na drugi strani pa so jih ščitili, saj so preko njih izražali zahteve do obrtnikov, ki niso bili vključeni v ceh, da ti niso smeli oprav- ljati obrti ali prodajati izdelke. Lahko pa so se ukvarjali z obrtjo rokodelci, ki so služili zemljiškemu gospodu, ne da bi bili vključeni v ceh. Takšna je bila organizacija tumiškega ceha. Pomembno pri tem pa je, da so se pravila strogo izpolnjevala le do leta 1880. Po tem letu pa se opazi začetek propadanja ceha. Turniški čevljarji so bili znani kot dobri izdelovalci obutve. Imeli so svoje vrste izdel- kov, ki so bili iskani po vseh sejmih. Njihova sezona je bila od septembra do junija. Takrat so čevljarji intenzivno delali. V tem času ni bilo nič čudnega, če je v kaki »kuči« (delav- nici) brlela luč vso noč, ob njeni svetlobi pa je delalo več čevljarjev. Da pa so bili izdelki res kvalitetni, se je videlo po tem, da čev- ljarji iz drugih krajev niso mogli prodajati svojih izdelkov, dokler turniški čevljarji niso razprodali svojih. Izdelovali so navadne škor- nje, visoko obutev in daleč okrog znane mo^ ške in ženske »štifetline«. To je posebna vrsta čevljev, ki so jih izdelovali čevljarji v Tumi- šču. V tistih časih je bila to najbolj iskana obutev; že njihova oblika in material, iz kate- rega so bili narejeni, sta jamčila za kakovost izdelkov. Posebnost pri teh čevljih je bil maj- hen kos posebne vrste gume — imenoval se je »cug« — ki je bil vdelan na obeh straneh čevlja. »Cug« je služil zato, da se je tak če- velj zelo hitro potegnil na nogo, razen tega je imel še to dobro lastnost, da ni prepuščal vode, kar je bilo zelo pomembno, saj je Le- dava dostikrat poplavljala, tako da so bila vsa pota pod vodo. Nabava »cuga« je bila zelo težavna, medtem ko ga danes sploh ni več dobiti. Tudi druga obutev je bila lepo in do- Zastava čevljarskega ceha v Turnišču bro izdelana, kar je še povečalo povpraševa- nje po teh izdelkih. Sloves turniških čevljarjev se je zlasti širil po sejmih. Znano je, da so čevljarji hodili po sejmih daleč naokrog. Do leta 1880 so nosili svoje izdelke na sejme peš in to na lesenih drogovih. Taka popotovanja v oddaljene kra- je so bila zelo naporna. Navadno so šli čev- ljarji od doma že en dan prej, da so prišli pravočasno na sejem. Po letu 1880 pa so iz- delke že začeli voziti z navadnimi konjskimi \T)regami. Zbralo se je več čevljarjev, ki so naložili obutev na voz in nato krenili na pot. Leta 1915 pa so začeli nekateri čevljarji vo- ziti svoje izdelke na sejme s kolesi. Turniški čevljarji so zlasti hodili na sejme v Varaždin, Cakovec, Mursko Središče, Sv. Križ, Dol. Lendavo, Mursko Soboto, Grad Puconce, Sv. Duh, Križevce, Dobrovnik, Rad- gono. Obiskovali pa so tudi druge manjše vasi in mesta in to celo v Ormož in v Ptuj. Poseb- no pozornost sta zbudila dva čevljarja, ki sta se napotila na sejem v Konjice in se vrnila zadovoljna z dbilnim zaslužkom. Na sejmih, ki so zgoraj navedeni, so turniški čevljarji kmalu zasloveli, na naslednjih sejmih pa so kmalu prodali vse svoje izdelke. Vsak čevljar je domov grede kupil usnje in druge čevljar- ske artikle, ki jih je potreboval pri delu. Na sejmih so bili čevljarji znani kot nevsiljivi, vljudni prodajalci. Vsakdo, ki je hotel kupiti čevlje, si jih je lahko prej pomeril. Na sejmih so čevljarji sprejemali tudi naročila za izdel- ke, ki so jih ob prihodnjem sejmu prinesli v redu narejene za določenega naročnika. Tudi vaščanom in ljudem iz bližnje okolice so iz- delovali čevlje po naročilu in po meri. Turniški čevljarji pa so izdelovali obutev tudi za čevljarje iz Rakičana, Skakovec in Cankove, ko so ti hodili prodajat v Avstrijo. Ob takih naročilih je delo razdelil ceh. Od teh čevljarjev so imeli dvojno korist: prvič so jim ti dajali priložnost, da so dobro zaslu-_ 28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 Žili in drugič so jim ti čevljarji prinašali iz Avstrije zelo iskani »cug«. V letih 1926—1930 so čevljarji bili v skrbeh, da jih bo uničila proizvodnja »Batinih« iz- delkov. Zaskrbela jih je tudii gospodarska kri- za, ko EO bila vsa skladišča napolnjena, obrtni izdelki pa so se s težavo plasirali na trgu. Usnje za svoje izdelke so dobivali od usta- novitve ceha od domačih »kužnarjev«, ki so bili za tiste razmere specialisti za predelavo govejih in svinjskih kož v usnje. Domači va- ški kužnarji pa so dobili konkurente onstran Mure, ker so čevljarji posegali po usnju na desni strani reke Mure. Ko so okrog leta 1880 ustanovili v Ljutomeru veliko usnjarno Sini- goj, so turniški čevljarji kupovali usnje tam. Ko pa je prišel v Turnišče veletrgovec Bader, so kupovali čevljarji usnje in druge potreb- ščine pri njem. Kakor je opaziti, je organizacija ceha za- čela propadati leta 1880. S tem ni povedano, da ceh ni več obstajal, temveč od takrat na- prej niso več natančno izpolnjevali cehovskih pravil. Propad ceha pospešuje tudi mojstrski egoizem. Ceh obstaja še danes. Toda ta ceh ni več tisti, ki je bil prej. Danes je simbolična naloga ceha le ta, da opravlja dolžnosti pri pogrebu svojih članov in njihovih družin. Po drugi svetovni vojni so v ceh sprejemali tudi člane, ki niso bili čevljarji. Ti so bili nekako podporni člani, ki so ceh finančno podpirali. Zapiski iz cehovske knjige nam kažejo, da je bil zadnji član sprejet v ceh leta 1960. Na tabeli je prikazan izpisek iz cehovske knjige, ki prikazuje število na novo sprejetih članov od leta 1942 do 1960 in plačevanje članarine. j Leto Število novih članov Članarina 1942 5 3 pengö 1943 3 3 pengö 1944 — 3 pengö 1945 4 30 din 1946 4 30 din 1947 1 50 din 1948 2 100 din 1949 2 150 din 1950 — 150 din 1951 4 200 din 1952 3 200 din 1953 4 200 din 1954 7 200 din 1955 1 250 din 1956 2 250 din 1957 2 300 din 1958 3 300 din 1959 2 300 din 1960 1 300 din Po letu 1960 se članarina vzporedno z giba- njem cen počasi dviga. Ta izpisek iz cehovske knjige je dokaz, da se je ceh v Turnišču dolgo obdržal. Čevljarski ceh pa bi verjetno še po- časneje razpadal, če ga ne bi popolnoma uni- čila razvijajoča se industrija v vasi. Ceh je v začetku pomagal do neke mere k razvoju vasi, saj so člani ceha mnogo poto- vali v druge kraje ter se vračali domov ved- no z novimi idejami, saj so drugod videli mnogo novega in so te novosti prenašali na domačo vas. V industrijskem pogledu pa je ceh zatiral vsako novo stvar, ki bi lahko ško- dovala obrtnikom, razen tega pa je bil preveč pod vplivom cerkve, s katero sta se skupaj bojevala za iste cilje.'' Cevljarsko-industrijski obrat »Planika« v Turnišču je končal že tako mrtvo delovanje ceha. Iz nekdanje ročne cehovske obrti se je danes v Turnišču razvila moderna obutvena industrija. Tovarna je začela delovati v Tur- nišču zato, ker je bilo v Turnišču in njegovi okolici mnogo čevljarjev. »Planika« je spre- jela v službo večje število čevljarskih pomoč- nikov in mojstrov, ki so bili prej združeni v ceh. Ti čevljarji pa se v industrijski proizvod- nji niso tako obnesli, kot je bilo pričakovati. Prvi obrat Planilce v Turnišču Industrijslci kombinat Planika — Kranj, TOZD tovarne obutve v Tumišču KRONIKA ČASOPIS ZA SL0\T:NSK0 KRAJEVNO ZGODOVINO 23 1975 29 Vzrokov za to je več. Niso bili vajeni dela s stroji. Ob ustanovitvi so bili čevljarji nekaj časa na preizkušnji. V tem obdobju so se se- znanili z delovanjem strojev in se učili roč- nega dela na papirnatih izrezkih. Že takrat so se opazile težave pri delavcih. Prejšnji mojstri in pomočniki so se prej naučili dela, kot pa na primer delavci, ki se prej niso ukvarjali s čevljarstvom. Takih pa je bilo mnogo. Toda po preizkušnji se je stvar spre- menila in sedaj vidimo, da so tisti delavci, ki se prej niso ukvarjali z obrtjo, boljši, medtem, ko so stari čevljarski mojstri in pomočniki) nekoliko razočarali. To je znamenje, da se je sistematično začetniško učenje bolj obneslo kot stari način dela, ki se ne more tako hitro spremeniti. Skratka hiter skok iz majhnih de^ lavnic v tovarniške prostore se pozna pri kva- liteti proizvodov oziroma izdelkov. Vsak delavec je ob vstopu v tovarno moral opraviti neke vrste preizkušnjo, pokazati je moral ročno spretnost (oblikovati žice v razne predmete in razne oblike) ter pokazati psiho- loško sposobnost. S pomočjo tovarne »Planike« se je Turnišče dvignilo na gospodarskem, kulturnem in na drugih področjih. Vas je dobila nove zdrav- stvene prostore. Zelo se je dvignila delavnost mladine, zaposlene v tovarni. OPOMBE 1. Cehovska knjiga, Turnišče 1770. — 2. Cehov- ska pravila, potrjena in podpisana od cesarice Marije Terezije leta 1770. — 3. Prisega članov ceha je napisana v prekmurskem narečju. Hrani jo tajnik ceha Turnišče. Napisana je bila leta 1856. — 4. Prisega cehmeštra je napisana v prek- murskem narečju leta 1860. — 5. Zapisniki ceha, Turnišče. —• 6. S cehovskimi svetilniki spremlja- jo člani ceha svojega umrlega člana na njegovi zadnji poti še danes. — 7. Stefan Nemec, ustna in pismena izjava, Turnišče.