Stev. 42.	V	Ljubljani,	torek	22.	februarja	1938.	Leto	III.
Poštnina plačana v gotovini
V razpravi o odstopu zunanjega ministra Edena je predsednik angleške vlade napovedal:
Začetek pogajanj med Anglijo in Italifo ter zvezo štirih evropskih
London, 22. febr. o. Odstop bivšega zunanjega ministra Edena označujejo v Angliji kot najvažnejši politični dogodek v zadnjih treh letih, odkar je prav tako zaradi nesoglasja s predsednikom vlade, moral odstopiti bivši zunanji minister Hoare. Časopisje o Edenovem odstopu povečini pravi, da je do njega prišlo predvsem iz osebnih nasprot-6t^v ® predsednikom vlade Chamberlainom, ki je 9® tej pr Miki pokazal izredno modrost. Žrtvoval !e. enega najbolj priljubljenih in zaslužnih 6vojih ministrov za to, da bi Angliji in Evropi lažje zagotovil mir ]<; je mogoč 6amo po sporazumu med Anglij0 in Malijo.
. V poslanski zbornici je bila včeraj razburljiva s®Ja- na kateri je odstopivši zunanji minister Eden ^eital predsedniku Chamberlainu, da se je uklonil *'aIiji. Chamberlain pa mu je odgovoril, da je zdaj ^adnja prilika za sporazum z Italijo. Naznanil je, j*a se bodo uradna pogajanja med Anglijo in na-«jo začela takoj te dni v Londonu. Italija je jasno Pokazala željo ix> sporazumu, zato je Anglija ne sme odbiti. Mir v Evropi je odvisen od sodelovanja med štirimi velikimi državami: Anglijo, Franco, Italijo in Nemčijo. Prvi korak do tega sodelovanja in zveze pa je pomirjenje med Anglijo in Italijo. Ni pa res, da bi se Anglija Italiji uklonila >n se hotela z njo pogajati pod vsakim pogojem. Chamberlain je italijanskemu poslaniku sporočil, da se razgovori ne morejo začeti, ne da bi pri njih rešili tudi špansko vprašanje. Ce bo angleška pripravljenost po sporazumu z Italijo pripomogla, da
Belgrad, 22. febr. m. Včeraj je bil za novega patriarha srbske pravoslavne cerkve izvoljen in imenovan črnogorski metropolit dr. Gavrilo Do-žič, ki spada med najuglednejše, najizobraženejše, najodličnejše in najzaslužnejše osebnosti med višjo duhovščino v srbski pravoslavni cerkvi. Znan je Po svojem delu za- duhovni dvig pravoslavja ter ji" svoji politični in verski strpnosti, ki se je pokazala zlasti ob boju proti konkordatu s katoliško Lerkvijo.
Včeraj ob 10 se je 6estal v saborni cerkvi Volilni zbor za izvolitev poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Naloga zbora je bila izbrati izmed pestih kandidatov arhierejskega zbora trojico kandidatov in jih predlagati kraljevim namestnikom.
Ob 11.45 je volilni zbor končal svoje delo. Izid iz volitve je naslednji: Mitropolit črnogorsko-primorski Gavrilo Dožič je prejel 50 glasov, epi-skop budinski Georgije Zupkovič je prejel 27 glasov, mitropolit dabro-bosanski Peter Ziinonjič je prejel 23 glasov.
Pravosodni minister Milan Simonovič se je nato odpeljal na dvor, da jx>roča o glasovanju.
Ob 12.15 se je pravosodni minister vrnil z dvora v saborno cerkev. Člani volilnega zbora so etoje poslušali ukaz kraljevskega namestništva, ki potrjuje mitropolita črnogorsko-primorskega dr. Gavrila Dožiča za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Nato so opravili službo božjo in zapeli Pesem »Mnogaja ljeta«.
Nekaj o imenovanju novega patriarha.
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, imenujejo kraljevski namestniki na podlagi izvolitve voliv-
bodo štiri velike evropske države začele misliti na sodelovanje, da bodo odstranile vsa nasprotstva, ki jih ločijo in sklenile zvezo; j)otem bo Anglija storila s tein svojim delom največjo uslugo evropskemu in svetovnemu miru. Če bi pa Anglija italijanske želje po sporazumu odbila zdaj, j>otem ni nobenega dvoma, da bi nasprotje med obema državama naraslo tako, da bi prej ali slej moralo privesti do vojne. Torej zdaj ali nikdar!
Po Chaniberlainovem govoru se je razvilo v zbornici prerekanje,- v katerem so opozicijski poslanci napadali vlado in zahtevali, naj Eden ostane še zunanji minister. Razgovor o tem vprašanju se bo v zbornici nadaljeval danes, nato bo glasovanje o nezaupnici, ki jo je zaradi Edenove-ga odstopa predlagala delavska stranka. Ni pa dvoma, da bo zbornica podprla vlado in nezaupnico zavrnila.
Za novega angleškega zunanjega ministra bo v kratkem najbrže imenovan lord Halifas, ki je znan po svojih dobrih zvezah z Nemčijo, za njegovega namestnika pa bivši zunanji minister Hoare, ki velja za prijatelja Italije in se je kot minister zavzemal za to, da Anglija Italiji prizna pravico do zasedbe Abesinije.
ItalifansUi prcdlcgi za sporazum
Rim, 22. febr. o. Odstop angleškega zunanjega ministra Edena je vzbudil veliko zadovoljstvo v
nega zbora z dne 21. februarja 1988 na predlog pravosodnega ministra s soglasjem predsednika vlade in na osnovi čl. 2 zakona o volitvah patriarha srbske pravoslavne cerkve, nj. sv. dr. Gavrila, metropolita črnogorsko-primorskega, za patriarha srbske pravoslavne cerkve. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz.
Belgrad, 21. februarja 1938. Pravosodni minister M. Simonovič s. r., Pavle s. r., dr. Stankovič s. r., dr. I. Perovič s. r.
Belgrad, 22. febr. m. Danes dopoldne je bil v saborni cerkvi ustoličen včeraj izvoljeni novi
®.un.a!» 23. febr. o. Avstrijska vlada je na včerajšnji izredni seji sklenila prepovedati za štiri tedne vsa politična zborovanja in manifestacije po vsem državnem ozemlju. Do tega sklepa so jo prisilile silovite hitlerjevske demonstracije, ki so sc po navodilih iz Nemčije začele takoj po vrnitvi notranjega ministra Seiss-Inquarta iz Berlina. Demonstracije so se zlasti po večjih krajih izpre-vrgle v nemire in poboje, ker nasprotniki narodnih socialistov niso mirno gledali njihovega razgrajanja. Policija in vojaštvo nista smela hitler-jevcev nikjer ovirati, marveč sta posegla vmes šeie, ko so se za>ele manifestacije proti narodnim socialistom. Hitlerjevci so se vrgli v organizacijo demonstracij in nemirov zlasti nad Dunaj,
velesil
Italiji, kjer zdaj brez pridržkov govore, da bo sporazum med Italijo in Anglijo v kratkem sklenjen. Vlada je takoj včeraj dala naročilo, naj radijska postaja v Bariu jireneha s politično, propagando proti Angliji na bližnjem vzhodu. Zadovoljstvo v Italiji je po Chaniberlainovem odločnem govoru še naraslo tako, da tudi v Rimu v najkrajšem času pričakujejo začetka razgovorov.
Italijanski predlogi glede sporazuma z Anglijo so naslednji:
1. Anglija naj prizna moralno enakopravnost italijanske svetovne države z angleškim imperijem.
2. Italija pristane na to, da se meje med Abesinijo in angleškim Sudanom ter med Abesinijo in angleško Kenijo popravijo po angleških željah.
3. Skleniti je treba sporazum glede propagande med mohamedanskim prebivalstvom v pokrajinah ob Sredozemskem morju. Dosedanja propaganda je bila eden glavnih povodov za nesoglasje med Italijo in Anglijo,
4. Skleniti je treba sporazum glede razmerja med Anglijo in Italijo na Rdečem morju.
5. Anglija in Italija naj po sporazumu sodelujeta v vojaških vprašanjih na Sredozemskem morju, predvsem v predelu okrog Španije.
patriarh srbske pravoslavne cerkve dr Gavrilo Dožič. Ustoličenja so se udeležili kraljevi namestniki, vlada, diplomatski zbor, predstavniki senata in narodne skupščine, člani patriarhalnega sveta, bivši predsedniki vlad, bivši ministri, predsednik državnega sveta z državnimi svetniki, predsednik glavne kontrole s člani te kontrole, rektor belgrajske univerze. Novo izvoljenemu patriarhu dr. Dožiču je izročil železno krono Nj. kr. Vis. knez Pavle. Patriarh je bil ustoličen med slovesno službo božjo. Po ustoličenju je novi patriarh imel danes dopoldne v saborni cerkvi svoj prvi govor.
Imenovanje dr. Dožiča za patriarha srbske pravoslavne cerkve je po poročiiih iz Črne gore izzvalo tam veliko radost. Včeraj so bile velike manifestacije na Cetinju in po nekaterih drugih črnogorskih mestih.
ki je od sobote dalje v pravem bojnem stanju. Vse povsod so izobešene zastave s kljukastim križem, a brez avstrijske državne zastave, kakor zahtevajo nova določila, ki jih je prinesel avstrijsko nemški sporazum. Hitlerjevci po cestah trosijo papirnate kljukaste križe, mažejo s tem znamenjem zidove in debla po drevoredih. Njihovi leteči oddelki na motorjih in kolesih drve po mestu in tulijo hitlerjevski pozdrav »Heil Hitler!« Vse kaže, da hočejo avstrijski narodni socialisti kljub takozvanemu sporazumu in pomirjenju onemogočiti Sehuschniggovo vlado in izzvati državljansko vojno, v katero bi potem posegla Nemčija ter Avstrijo čisto preprosto zasedla. Podobni neredi kakor na Dunaju so tudi jk> večjih pokrajinskih mestih. Od jx>vsod pa poročajo, da so hitlerjevska izzivanja vzbudila veliko ogorčenje med prebivalstvom. To ogorčenje je dobilo izraza v manifestacijah za dr. Schuschnigga in avstrijsko samostojnost. Manifestacij 6e udeležujejo vsi nasprotniki narodnega socializma brez razlike političnega prepričanja. Vlada bo morala napeti vse sile in uporabiti vsa sr.edslva, če bo hotela narodno socialistično divjanje, ki je te dni zajelo Avstrijo, ustaviti in tako malo zavreti prenaglo »sporazumevanje« in pomirjenje, kakor si ga zamišlja Nemčija, in kakor ga misli izvajati povi notranji minister Seiss-Inquart, Hitlerjev namestnik za Avstrijo.
Zaradi Hitlerjevega govora so v Avstriji zelo razočarani, ker ni llitler niti z besedo omenil avstrijske neodvisnosti, marveč je govoril, kakor da sta Avstrija in Nemčija ena država.
Dr. Schuschnigg je v nedeljo in včeraj neprenehoma dobival brzojavke od političnih in delavskih organizacij, v katerih mu zagotavljajo vso svojo podporo pri obrambi avstrijsko neodvisnosti. Posebno pozornost je vzbudila brzojavka koroškega delavstva, saj so na Koroško zaradi slovenske manjšine vrgli hitlerjevci svojo najhujšo propagando.
Dejstvo, da je dr. Schuschnigg moral v Berchtesgadenu sprejeti pomirjenje, ki mu ga je z grožnjami vsilil Hitler, je inielo to dobro stran, da mu je doma v Avstriji zagotovilo podporo delavstva in vseh tistih skupin, ki so doslej v njegovi vladi nasprotovali, razen tega pa je hitlerjevska nevarnost spet ustvarila slogo v sprti domovinski fronti.
držal nekaj časa, ker bo nato skupno s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Sto jadrno vičem odpotoval zvečer proti Solunu, kjer se bosta dr. Stojadinovič in Petrescu sestala s predsednikom grške vlade generalom Metaxasom. Iz Soluna bodo vsi trije državniki nadaljevali svojo vožnjo proti Ankari, kjer se bo 25. februarja pričelo zasedanje sveta držav Balkanskega sporazuma.
Vesti 22. februarfa
Sv. oče je pooblastil posebno komisijo, da lahko prišteje k blaženim italijanskega redovnika Janeza Leonarda, ker je preiskovalna komisija ugotovila, da sta v njegovem življenju dokazana dva čudeža.
Bivši nuncij v Belgradu, kardinal Pelegrinctti, je v nedeljo z velikimi slovesnostmi prevzel svoje posle.
Volitve v egiptovsko zbornico bodo 30. marca in 2. aprila. Volitve naj zagotove večino novi vladi, ki jo je Egiptu vsilil mladi kralj. Volivnega boja 6e ne bodo smele udeleževati vojne in pa obrambne organizacije posameznih strank.
Nemčija bo kmalu odpoklicala vojaške svetovalce, ki jih je imela dolgo let pri kitajski vladi. Nemški višji častniki so do zdaj tudi urejali in vodil kitajsko vojsko. Z ozirom na nedeljski Hitlerjev govor pa sklepajo, da bo tega kmalu konec.
Novo posojilo za oboroževanje bo razpisala Madžarska, ki sicer ne more dobiti sredstev za ureditev 6voje vojske.
»Ponujam roko socialistom in celo svojim sovražnikom, ker hočem ostati in vladati nad strankami,« je izjavil Oton Maibsburšiki belgijskim časnikarjem, ki so ga spraševali, kaj misli kot kandidat za avstrijski prestol storiti z ozirom na spremembe v Avstriji. Oton je dejal, da upa v kratkem zasesti avstrijski prestol in da ga bodo pri tem podprle vse stranke, ki jim je za avstrijsko neodvisnost.
Tretjič v dveh mesecih je izbruhnil ogenj na
veliki francoski bojni ladji »Strassbourg«, _ ki jo grade v St. Nazaireu. Preiskava je ugotovila, da podtikajo ogenj komunisti.
Skupina ameriških bombnikov, ki so leteli iz Newyorka v Buenos Aires in se na tej ogromni poti le enkrajt ustavili, se je včeraj vrnila proti domu.
Določila o sklepanju zakona in o razmerju med možem in ženo ter njunih pravicah v zakonu so spremenili v Franciji. Iz državljanskega zakonika so črtali izraz, da »bodi žena možu pokorna« in so namesto tega uvedli določilo, da je žena dolžna samo z možem stanovati, sicer pa ima popolnoma enake pravice in enak položaj pred oblastjo kakor moški.
Sdm se je umoril ruski generalni konzul v španski Taragoui, ko je dobil iz Moskve povelje, naj se ta:koj vrne v Rusijo na zagovor.
Organizacijo civilne obrambe proti letalskim napadom bo poenotila francoska vlada in ji dala skupno vrhovno vodstvo. Vse organizacije te vrste bodo odslej podrejene vojnemu ministrstvu.
Vso varnostno službo v Romuniji je prevzela vojska, tako na deželi kakor po mestih.
Sovjeti so poslali novega poslanika v Litvo. Je to neki Kraipivincev, ki ga ne morejo navdajati posebno vesele slutnje: do zdaj so namreč še vse poslanike 6 tega mesta poklicali v Moskvo in jih ustrelili.
Japonci So iz Šanghaja odpoklicali generala
Macuija, dosedanjega vrhovnega poveljnika japonske vojne sile v tem mestu ter imenovali za njegovega naslednika generala Hata, ki velja za dobrega veljaka in za še boljšega diplomata.
Demonstracije za rdečo Španijo so priredili londonski komunisti pred zunanjim ministrom, ko je zunanji minister Eden odstopil.
Angleški vojni proračun bo vnašal v letu 1938/39 100 milijonov funtov šterlingov, kar da v našem denarju ogromni znesek 25 milijard din ali dva naša letna proračuna.
Avstrijska vlada bo zaprla vse svoje konzulate v rdeči Španiji in odprla nove pri nacionalistih, ker je uradno priznala nacionalistično Španijo.
Zakon o nadzorstvu nad zasebno vojno industrijo so uvedli z ljudskim glasovanjem v Švici. Za nadzorstvo se je izreklo okrog 400.000 ljudi, proti njemu pa okrog 150.000.
Nemški maršal Goering je danes odpotoval na svoj običajni vsakoletni politični lov na Poljsko.
Moskovsko izredno sodišče je obsodilo na smrt 11 vojnih živinozdravnikov, češ da so hoteli zastrupljati rdeče vojake s tem, da so 9000 teletom, namenjenim za prehrano vojaštvu, cepili bacile tifusa.
Nemčija je obvestila Japonsko, da je priznala uradno mandžursko državo.
Romunski zunanji minister Tataresco je odložil potovanje v inozemstvo, ker pričakujejo v Romuniji novih važnih političnih dogodkov.
Rclgijski kralj Leopold bo konec meseca potoval v Stockholm na slavnosti ob 77 letnici svojega tasta.
Pogajanja med Irsko in Anglijo, ki bi se bila morala začeti včeraj, so zaradi odstopa zunanjega ministra Edena odložili na dane« popoldne.
Bolgarska kraljica Ivana je dopotovala v Rim na obisk k svoji materi italijanski kraljici.
»Slovenski poštar"
Naši slovenski poštarji 60 začeli izdajati nov mesečnik, ki naj brani interese vseh poštnotelegraf-ski!h uslužbencev v Sloveniji. Doslej sta izsili prvi dve številki tega lista, ki kažeta resno voljo naših poštarjev prispevaiti 6 strokovnimi članki in razpravami k izboljšanju naših poštnih razmer. Zlasti je pomembna razprava svetnika g. Štuklja Jožeta o tegobah slovenskih poštarjev, ki prinaša tudi številne zanimive statistične podatke. List ureja g. Jože Jakše, ki je tudi napisal uvodno besedo za list. List, ki stane letno le 20 din, toplo priporočamo naši javnosti, ki naj pomaga našim poštarjem do izboljšanja njih položaja, pa tudi do splošnega izboljšanja poštne službe v Sloveniji in v državi.
Vremensko poročilo
Rateče-Planica: —10, sončno, mirno, 105 cm snega, pršič, skakalnica uporabna.
Bistrica-Boh. jezero: —9, sončno, mirno, SO cm srena.
Mariborska koča, Ruška koča: —6, sončno, mimo 8 cm srena.
Sv. Križ nad Jesenicami: —6, sončno, mirno 40 c ni novega snega.
Koice; —4, sonč%o, mirno, 110 cm suega4 srež,
Strahote španske vojne
Podzemeljski boji za razbiti Teruel
Hendaye, 22. febr. o. Silovita bitka, ki jo je razvnel nacionalistični napad na Teruel, je včeraj, to je na tretji dan, dosegla višek. Kljub divjim napadom nacionalistov 6e je rdečim posrečilo obdržati Vse v enem delu mesta. Teruel je zdaj docela obkoljen in jx>večini v rokah iacionalistov. Rdeči se morejo rešiti iz mesta samo po dolgem podmezelj-Bkem hodniku, ki drži prav do ozemlja, katero imajo v oblasti njihovi oddelki zunaj mesta. Nacionalistično topništvo in letalstvo je včeraj strahovito Obstreljevalo zadnje postojanke rdečih. Mesto in Ujegova najbližja okolica sta vsa preprežna s po 1-lemeljskim: rovi, ki so jih od začetka vojne kopali nacionalistični branilci, da se je prebivalstvo lahko v njih skrivalo pred letalskimi napadi rdečih. Ko so rdeči zasedli Teruel ob nedavnh bojh, so v mnogo rovov položili mine, da bi z njimi ob novem nacionalističnem napadu pognali razne mestne predele v zrak. Nacionalisti, ki naskakujejo mesto, vedo za I to, toda kljub skrajno previdnemu ravnanju niso mogli povsod preprečiti, da ne bi rdeči zažgali 1
Ljudsko glasovanje o
Prisega novih senatorjev
tega, ker hoče sam oseibno sodelovati pri- plebiscitu o novi romunski ustavi. Dobro obveščeni politični krogi zatrjujejo, da je sedanjo us+avo, ki jo je včeraj proglasil kralj, v glavnem izdelal bivši zunanji minister Istrato Mieeseu, ki velja v Romuniji za enega najsposobnejših politikov. Dalje so pri izdelavi nove romunske ustave sodelovali tudi notranji minister Kalinescu, začasni pravosodni minister Cancicov in podpredsednik vlade ter zunanji minister Tatarescu.
Belgrad, 22. februarja, m. Danes bo prispel I v Belgrad pomočnik romunskega zunanjega mi- I aistra Petrescu Koiuuen. X Belgradu s.e bo za- J
Bukareita, 22. februarja., m. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, bo 24. t. m. v Romuniji plebiscit, na katerem bo romunski narod glasoval o novi romunski ustavi Dobro obveščena politična javnost pravi, da bodo izvršene nekatere ustavne reforme in reforme volitvnega zakona ter da se bo Število volivcev znižalo od 45 milijonov na 3 milijone. Zaradi tega bo tudi “tevilo senatorjev in narodnih poslancev mnogo tanjše.
. Bukarešta, 22. februarja, m. Vladni krogi iz-Javljajo, da je Tatarescu poslal na mednarodno Usedanja Sveta držav Balkanskega sporazuma yojega pomočnika Peresca predvsem zaradi
min z elektriko. Zato je včeraj prišlo na več krajih ni o* ta, koder imajo oblast nacionalisti, do hudih eksplozij, ki so povzročile precej zmede. Nacionalisti si prizadevajo, da bi rove j>od mestom očistili min in dinami, tatako da se je ves boj za zdaj preselil pod zemljo, ker so rove izkoristili tudi nacionalisti ter po njih prodirajo pod zadnje postojanke rdečih. Potek napada pa kaže, da bodo nacionalisti že danes popolni gospodarji v vsem Teruelu.
Po zadnjih poročilih 60 včeraj slišali v Teruelu močno eksplozijo. Vse kaže, da je mesto pretrpelo veliko škodo. Popoldne je bilo poslopje vojaškega poveljstva v plamenih, mnoga druga poslopja so malone popolnoma uničena. Kaže, da so nacionalisti izkoristili precejšnje število podzemeljskih rovov ter na ta način prispeli v sredo mesta. Snoči so čete, ki nastopajo vzhodno in jugovzhodno od Teruela prodrle do ceste v Sagunto in jo v dolžini 4 km zavzele. Pri ti priliki so zavzele tudi vas Castraldo.
novi romunski ustavi
Volitev in ustoličenje novega poglavarja srbske pravoslavne cerkve
Schuschnigg se brani pred hitlerjevskimi pomirjevali:
Prepoved političnih manifestacij v Avstriji
Problemi našega podeželja
Poučno predavanje Inž. Žumra v okviru kat. akad. društva
Dan ce, Zarje, Savice
Ljubljana, 22. februarja.
Snoči je v beli dvorani Uniona predaval v okviru Kal akad društev Danice, Zarje in Savice inž Žumer o problemih našega podeželja.
V uvodu je predavatelj poudaril, da živimo Slovenci na kosu zemlje, ki ga prepihi močnih struj od juga, severa in vzhoda stalno prepiha-vajo, na svetu, katerega ni doslej nobena struja mogla stalno obvladati v taki meri, da bi nasprotno strujo mogla v drugo smer odkloniti.
Predavatelj je nato prešel na probleme našega podeželja in naglasil, da Slovenci prav za prav nimamo posebej ločenega problema podeželja in mesta, kajti za naše število prebivalstva imamo prej premalo mest in drugih središč, saj je komaj 15% naših ljudi, ki jih moremo smatrati za meščane.
Naša mesta in vasi
Pri pregledu naše zemlje vidimo, da imamo 16 mest in trgov s pod 500 prebivalci, 24 mest in trgov s 500—1000 prebivalci, 18 mest in trgov s 1000—2000 prebivalci, 4 mesta in trge z več kot 2000—5000 prebivalci, 2 mesti s 4000—5000, 2 mesti s 5000—10.000 (Celje. Jesenice), 1 mesto s
35.000	in 1 mesto s 85.000 prebivalci Če upoštevamo tudi trge in mesta, ki imajo to ime iz preteklosti, pa se nič ne ločijo od vasi, dobimo 17.5% naših ljudi, tržanov in meščanov, 82.5% naših ljudi pa živi v vaseh.
Važnejši je pregled, kaj Slovenci delamo in od česa se živimo in kako smo po našem svetu razdeljeni. Provprečna gostota na 1 km2 znaša 73 (ravno pol manj kot v Nemčiji) ter spadamo v Evropi med srednje gosto naseljene pokrajine.
Nadpovprečno so naseljeni samo okraji: Šmarje pri Jelšah 81, Celje ok 83, Brežice 87, Maribor desni breg 88, Murska Sobota 88, Ptuj 88, Maribor levi breg 95, Ljutomer 101, Lendava 110, Laško 118.
Naših ljudi je z življenjem navezanih na eemljo 60%, skupno 660.000, v obrti, industriji, trgovini, ki služijo kruh z rokami ali glavo, pa jih je 30% ali 330.000, svobodni poklici, rentierji, vojaštvo in razni drugi 10% ali 110.000. Najnižji odstotek obrtnega, industrijskega in trgovskega delavstva je v okraju Ptuj okolica in sicer 1.9%, Murska Sobota ima 2.2 Lendava 2.5, Črnomelj 2.8, Šmarje pri Jelšah 3, Krško 3.1, Maribor levi breg 3.1, Ljutomer 3.4%. Ta pas, imenovani slovenski revni pas, predstavlja najrevnejše predele naše zemlje.
Kmetstvo in delavstvo or? nas
O splošnem gospodarskem stanju dežele velja, da je poljedelski stan najboljši zid pred vsemi mogočimi potresi in krizami in da vsak napredek, za katerim težimo, neizogibno prinese novo valovanje in tudi trenja. Značilno je, da na delovni trg prihaja pri nas letno najmanj 10.000 novih delovnih nioči, ki morajo najti svojo zaposlitev in kruh.
Naša dežela je v preteklosti imela že precej industrije. Naš lastni gospodarski razvoj pa ni
bil in ne bo nikoli namenjen neki zaključeni gospodarski enoti, ki bi prenesla avtarkijo. Usojeno nam je držati odprta vrata proti jugu, v zemlje sredozemskega bazena in proti vznodu proti agrarnim pokrajinam, proti severu pa za one pridelke, ki jih ta potrebuje od nas. Naše meje so v preteklosti doživl jale toliko premikov-, da bi nam gospodarsko preveč enostranska orientacija znala narediti preveč škode. Takšna enostranost je bil strah pred tekstilno industrijo, ki pa je nastala pri nas kar čez noč
Ko so se pred 10—12 leti začele severne industrijske pokrajine organizirati, so za naš poljedelski izvoz začele delati težave, na drugi strani pa je vzporedno s tem razvojem pri nas industrializacija v pospešenem tempu napredovala. Spremenjena carinska politika držav je imela za posledico, da se je del tekstilne industrije na Češkem in v Avstriji preselil k nam in zaposlil tako število naših ljudi, da si je težko misliti, da bi kje drugod mogli najti zaposlitev.
Naš narodn* dohodek
Naš narodni dohodek imamo iz kmečke in obrtno-industrijske proizvodje. Primerjava teh dohodkov nam da nazorno podobo o jedru in glavnem problemu slovenskega gospodarstva.
Naša kmečka proizvodnja nam donaša povprečne kosmate dohodke m poljedelstva okoli pol milijarde dinarjev letno, iz živinoreje 120 milj., iz vinogradništva 150 milj., iz sadjarstva 100 milj., iz gozdarstva 175 milj., skupno 1045 milijonov dinarjev za 720.000 ljudi ali povprečno letno brutto
1450 d narev na osebo
Toliko znaša dohodek na osebo, ki je na to proizvodnjo navezana, čisti dohodek pa je vsaj še za polovico manjši
Industrijska proizvodnja pa izplača na mezdah ljudem, ki nimajo nobenega kapitala, letno 900 milijonov ali vsaj trikrat toliko na osebo, ki je navezana na to proizvodnjo Pri tem pa večina delavstva prejema manj kot znaša eksistenčni minimum.
Ta ugotovitev je tako presenetljiva, da se moramo vprašati, kako morejo na kmetih sploh živeti, če pa že delavci težko žive, odkriva pa nam tudi vso neproduktivnost naše kmetije.
Težko ž'vlienie kmeta
V zadnjem času se opaža tudi pri nas zanimanje v tej smeri. Prizad je namenil Zagrebu in Belgradu po 240.000 din za nalogo, da se ugotovi, kako se ljudje hranijo. Naša banska uprava pripravlja za april anketo o potrebah naše kmetije. Poskusov o zaščiti kmečke imovine je več. Zanimivo pa je, da 30% naših ljudi v industriji zasluži netto toliko kot 60% ljudi na kmetiji, kar pomeni, da je naša industrijska proizvodnja daleč važnejša od kmečke._
Zanimivemu predavanju inž. Žumra je sledila prav tako zanimiva debata o problemih našega podeželja.
Nepreklicno • samo še danes in (utrli
Slovita švedska oderska in filmska umetnica Žarah Leander v filmu razkošja, lepote in napete vsebine. Režija: jgtbče nai ne zamudi tega sporeda! Vsi,	Tel.
G. Botvanr. Cdasba: Schmidt G. ki so doslej videli ta film, so navdušeni 22-21
P
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri
REMIERA
Kino Union
Proračunska seja mestnega sveta celjskega
za leto 1938-39
Celje, 22. februarja.
Včeraj ob 20 zvečer je bila v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu seja celjskega mestnega sveta za proračunsko leto 1938-39. Župan g. Mihelčič je podal blagajniško stanje mestne blagajne, ki je bilo dne 1, februarja. Izkaz dohodkov na občinskih davščinah in taksah v času od 1. aprila 1937, do 31. januarja 1938. znaša skupno 5,279.817 din. Blagajniško stanje 1, februarja skupno 12,704.797 din, izdatkov 11,952,044.10 dinarjev, prebitkov je bilo 722.753.62 din. Pri proračunu so sodelovali na željo mestnega sveta zastopniki trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov, ki so stavili svoje predloge, katere je mestni svet upošteval.
Od Okrajnega odbora za zavarovanje delavcev iz Zagreba je prišel na mestno poglavarstvo dopis, s katerim poroča glavni odbor mestnemu svetu, da bo prišlo vprašanje gradbe delavskega doma v Celju na 6eji, ki bo meseca marca v Zagrebu. Kanalska naklada znaša 2% in se bo primeroma razdelila na štiri skupine, in sicer po prostornini. Ker je v načrtu kanalizacija v Gaberju in osrednji prekop, kamor bi se stekali vsi drugi, se tovarnam v Gaberju in Hudinji plačevanje odloži do izvršitve. Mestni svet je odobril znesek din
30,000	za nujno popravilo strehe na okrajnem poglavarstvu. Stroški naj se poravnajo iz redne dotacije. Odteguje naj se letno 6000 din. Hišni posestniki, ki so podpisali pogodbo mestne občine, da bodo prispevali za kanalizacijo vsak po 100 din, zdaj zahtevajo od mestnega sveta, da se jim povrne denar. Sicer je mestni svet dal točne pogoje za izvršitev kanalizacije, kljub temu je sklep gradbenega odbora izjema, da se vrne posestnikom denar, v bodoče pa bo mestni svet natančneje pazil na pogodbe. V naselju med cinkarno in Ve-stnovo tovarno bo napravljen 1700 m dolgi prekok. Dela bodo razdelili v 3 odseke in bodo stala 390.000 dinarjev. Mestni svet je odobril znesek 157.000 din za najnujnejša dela, Jarek bo globok in se bo izlival v Voglajno. Mestni svet je sprejel poročilo uprave Zdravstvenega doma. Zaradi pretesnih prostorov na mestnem poglavarstvu se bodo uradi tehničnega oddelka preselili v preurejeno Vinklerjevo hišo v Gosposki ulici.
Finančni referent g. Vinko Prelog o novem proračunu:
Mestni proračun za 1. 1938-39 i, s. proračun mestnega zaklada s podjetji, izredni proračun za regulacijo Savinje in pritokov, sklada za regulacijo Celja ter izredni proračun je prišel v razpravo in sklepanje. V rednem proračunu je 16,535.719 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Letošnji proračun je za 1,538.056 din večji od lanskega. Celotno sliko dajejo sledeči podatki: Osebni izdatki znašajo 2,388.337 din, materialni izdatki 6,507.875 din, skupno 8,896.212 din. V celotnem proračunu znašajo torej 53%. Osebni in materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov znašajo skupno 7,639.507 dinarjev. Predloženi proračun odgovarja popolnoma vzorcu, ki ga je izdal minister za finance. Ne razlikuje se bistveno od nobenega proračuna, ki ga je sprejela sedanja občinska uprava. Razlika se je izvršila samo v tem, da so se izločile pri mestni klavnici pri dohodkih davščine in sc vnesle v pravilno partijo trošarin. Letos se je prvič vnesel proračun mestnega zavetišča. Oseb-
ni izdatki so se povišali za 94.175 din zaradi rednega, po pragmatiki predvidenega napredovanja, zaradi nastavitve novih moči, Veliko postavko zvišanja kažejo materialni izdatki mestnega zaklada: 545.500 dim Od teh zavzame gradbena stroka 330.283 din in za socialno skrbstvo 137.600 din, V gradbenem oziru še od daleč mestni svet ni izpolnil zahtev, ki so nastale z združitvijo obeh občin. Za novogradnje cest in potov se je povišala vsota za 25,000 din. Za most čez Voglajno je mestni svet že odobril 62.000 din. Kanalizacija v Gaberju zavzema veliko postavko 80-000 din, vzdrževanje cest II. reda 48,000 din, centralna kurjava v gledališču 50.000 din in zvišanje dotacije »Skladu za regulacijo tjie6ta« 80.000 din. Važno in veliko postavko zavzema pri proračunu socialno skrbstvo. Uredilo se je mestno zavetišče. Mestna občina ima velike izdatke s podporami, še večje pa s preskrbo brezposelnih. Aparat v mestnem zavetišču je urejen glede osebja, kakor tudi glede prostorov tako, da se lahko oskrbuje dnevno okoli 60 revežev. Za zdaj pa je oskrba revežev vsaj za silo urejena in novih stroškov mestni proračun ne bi prenesel,
Vpeljala se ni nobena nova davščina, ampak so se nekatere davščine odpravile, nekatere pa ublažile. Vzlic temu pa bo se dohodki zvišali, to pa delno vsled prenosa prihranka din 712.984.25 din za leto 1930-87, deloma pa, ker je donos davščin pri isti podlagi večji. Posamezne davščine in dajatve so se kalkulirale previdno na podlagi donosa zadnjih dveh let. Sedanja občinska uprava je najela štiri nova posjila. Za nakup mestnega zavetišča 650.000 din pri Pokojninskem zavodu, prevzem dolga od Kvaternika pri Ljudski posojilnici din 886.000. Pripominja se, da je pri tem posojilu mestna občina samo plačnica in ne dolžniea. Za adaptacijo lastnega zavetišča din 800.000, nadalje posojilo din 2 milijona za gradno delavskega doma. Vzlie najetju teh lovih posojil, pa so ee izdatki pri finančni stroki temu primerno povečali, ker se je posrečilo z najetjem posojila din 5 milijonovpri Hipotekarni banki znižati obresti na din 50.000 in pri mestni
Z nožem nad svaka in sestro
Maribor, 22. februarja.
Danes ee je vršila pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava zaradi žalostnega dogodka, ki se je lansko loto 23. decembra odigral na Janževem vrhu v občini Cogetinci v Slov. goricah. Takrat je padel pod nožem lastnega svaka — podivjanega mladega fanta, posestnik Anton Šafarič, njegova žena pa je bila težko ranjena. Žalosten dogodek se je odigral na sledeč način:
Dne 28. decembra so pri viničarju Matiji Kovačiču kolinili. Na iurež sta bila povabljena domača hčerka Ivana, ki je bila poročena v Ivanjcih ter njen mož Anton Šafarič. Proti večeru, ko sta se Ša-faričeva že nameravala posloviti, pa je nastal v Kovačičevi družini nenaden prepir Mati je namreč zalotila svojega sina Alojza Kovačiča, kako je natakal vino v majoliko, da bi jo zanesel nekam iz hiše. Mati je sinu majoliko vzela ter mu ni dovolila nositi vina proč. Mladega, komaj 22 letnega fanta, kateremu je zlezlo vino v glavo, pa je odločen nastop matere tako razjezil, da jo je pograbil ter jo vrgel ob tla. Materi je prihitel na pomoč oče, ki je skušal sina ustrahovati z lato v roki. pa je besen fant še njega pograbil ter ga treščil na tla poleg matere in začel oba pretepati. Sedaj sta priskočila na pomoč še Šafarič in njegova žena, da bi očeta in mater branila. Kovačič pa je naglo potegnil nož ter ranil Šafariča najprej v roko, ko pa se je ta ustrašil ter hotel pobegniti iz hiše, je skočil še za njim ter ga trikrat zabodel v hrbet. Ker je hotela braniti svojega moža, je divjak zabodel se svojo sestro v prsi. ‘
Šafarič je zadobil smrtne poškodbe ter je kmalu umrl. Svak mu je bil dolgo rezilo noža zabodel trikrat v pljuča in eden od udarcev je ranil tudi srce. Šafaričeva žena Ivana, ki je tudi imela ranjena pljuča, je okrevala. Mladi Kovačič se 6edaj zagovarja s silobranom, češ da je tudi svak.Šafarič imel nož v rokah, oče pa da je hotel iti po sekiro ter da so ga nameravali ubiti. Zaradi tega da je bil prisiljen seči po nožu ter se braniti. Vendar vsi domači izpovedujejo, da ni imel Šafarič noža in da ni imel oče namena navaliti na sina s sekiro. Razprava ob času poročila še traja.
Celjske novice
Celje, 21. februarja.
Gostovanje ljubljanske drame. Drevi ob pol 8 uprizori ljubljanska drama v mestnem gledališču Čapokovo dramo »Bela bolezen« Predstava je za abonma. Pričetek predstaje zaradi obširnega dela že ob pol 8,
Število brezposelnih je po evidenci javne borze dela narastlo od 10, t. m., ko je bilo 1265 brezposelnih, do 20. t. m. na 1345. Med temi je 1203 moških in 142 žensk. Delo dobi: 6 hlapcev, 2 raznašalea blaga, 4 dekle, 4 natakarice, 3 kuharice, 2 perfektni sezonski kuharici, 5 servirke, hotelska sobarica in 2 gostilničarski služkinji.
Avtomobilska nesreča na Mariborski cesti. V nedeljo zvečer je šla po Mariborski cesti družba ljudi. Nasproti je pripeljal neki osebni avtomobil, ki je zmerno vozil proti mestu. Petoriea ljudi, ki je slišala avtomobilski znak, se je brž umaknila. Ker so pa šli nekateri na levo stran ceste, drugi pa na desno, je avtomobil podrl 25 letno kuharico Loranc Julijano. Na srečo je šofer hipoma ustavil avtomobil, sicer bi bila sčmrtna nesreča. Lorancovo so prenesli na policijsko stražnico v Gaberju, odkoder so jo z reševalnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico. I.orančeva je dobila poškodbe na glavi, vendar ni večje nevarnosti za življenje.
Filmi,
ki jih velja videti... ali ne videti
Ešnapurski tiger. (Kino Matica.) Tisti gledalci, ki so še hodili v Tivolski kino, se bodo spomnili da je tam tekel svojčas nemi film z naslovom »Indijski nagrobni spomenik«. Leta 1937 so se Nemci domislili, da ne bi bilo napak, če bi stvar še enkrat predložili občinstvu. Snov so razdelili na dva dela; prvi del, ki so ga na-zvali »Ešnapurski tiger«, je zdaj na sporedu v kinu Matica. Drugi del, »Nagrobni spomenik«, se nam obeta za prihodnji teden. Romantične dogodivščine glavnega junaka, Saše Demidova, ki po dolgih letih najde ženo, v katero se je bil zaljubil v Parizu, kot ženo ešnapurskega maharadže, privabljajo v kino tiste gledalce, ki radi glodajo »džungelski material«: slone, tigre, neustrašene junake, odprta krokodilska žrela, ki so le za desetinko sekunde prepočasna, divje požare in podobne »misterioznosti« Daljnega vzhoda. Gustav Diessl, Hans Stiiwe, La Jana in Theo Lingen so glavni junaki te »epopeje Dalj-nega_ vzhoda«. Priznati je treba, da je tempo vzdrževan še kar dobro Filmu je v prid tudi dejstvo, da je bil velik del posnetkov opravljen na kraju samem,
Požar u Florijanski ulici
Ljubljana, 22. februarja.
Reševalna in gasilska postaja v Mestnem domjl je bila davi ob 7.14 telefonično obveščena, da j® izbruhnil v Šerjakovi hiši št. 11 v Florijanski ulici hud požar v I. nadstropju. Začel ie goreti tram. ki je bil vzidan v dimnik. Gasilci so takoj stopili v akcijo. Motorna brizgalna ni prišla v funkcijo, ker so gasilci z ročno brizgalno kmalu požar udu-šili. Razkopati 60 morali cel strop, škoda znaša okoli 5000 din. Gašenje je trajalo dobro uro. Nekateri gasilci, ki so bili v stanovanju, so bili vsi od prahu opraženi in je bila akcija prav težavna.
Vesti iz Kranja
V jeseni bo v Kranju velika razstava. »ZdrU; ženje obrtnikov Kranj« je priredilo pred dvemi leti dobro uspelo obrtno razstavo, vendar se je bila že takrat izrazila želja, da bi bila prihodnja razj stava v še veliko večjem obsegu in da bi se nai k razstavi pritegnilo kmetijstvo, mlekarstvo, trgo* vina in industrija. Ker je že zgotovljeno novo ljudsko šolsko poslopje, ki bi bilo jako primerno za tako razstavo, je začelo »»Združenje obrtnikov« živahno akcijo za prireditev velike razstave v jeseni v prostorih te šole, pri kateri naj bi sodelovala vsa Gorenjska. Upamo, da bo »Združenje obrtnikov« s svojim načrtom uspelo iu da bo našlo vso pomoč in zaslombo pri oblasteh in tako razvilo v letošnji jeseni majhen velesejem, ki bo prinesel veliko v dobrobit obrtnikov, trgovine in industrije na Gorenjskem.
— KINO SLOGA lV.Vi “
Danes premiera pustoiovnega filma iz življenja zlatokopov na snežnih poljanah divje Aljaske
BEII VOLK
po istoimenskem romanu JACK LONDONA,
Pod udarom paragrafa
Ljubljana, 22. februarja.
Prav značilna je kriminalna statistika, ki jo sestavlja višje državno tožilstvo za Slovenijo. Mnogi sodni okraji niso lani zaznamovali hujših in težjih zločinov zoper življenje in telo, drugi okraji pa žal naštevajo mnoge umore, uboje in poboje. Vinorodni kraji prednjačijo prav zaradi tega v zločinih, ko drugod ljudje mimo žive in se kmetski fantje le tu in tam nekoliko zlasajo. Mnole pa se dalje zločini zoper tujo lastnino. Posebno so se zadnja leta razmnožile razne sleparije s hranilnimi knjižicami. Pred malim kazenskim senatom v dvorani št. 79 se sedaj vrste obravnave proti raznim poklicnim tatovom in vlomilcem.
Krade kot sraka
Marija Glavičeva, rojena 11, novembra 1904. na Savi pri Jesenicah, je korpulentno dekle. Črnooka in lase ima črne kot oglje. Že 20 kazni ima zapisanih v kazenskih registrih. Krade, pravijo, kot sraka. Zna pa ljudi na vse mogoče načine preslepariti. Presedela je že več mesecev v Begunjah. Lani 24. decembra pred božičem je okoli poldneva prišla v hišo posestnice Marije Dreškove pri Želimlju. Začela ji je praviti različne zgodbe. Nato pa se je priliznjeno izmislila, da ima bankovec za 500 din, jq je lepo prosila, če ga ji more izmenjati. Dreškova je šla v čumnato, kjer hrani pod plevnico kovance, in je čez nekaj minut prinesla v 6pbo
hranilnici za din 75.000, torej za lepo vsoto 125.000 dinarjev.
Referent g. prof, Bitenc je sprožil skelečo rano, da naj se ponovno intervenira pri ministrstvih, da bi prišlo v Celje v prvi draginjski razred, saj je Celje najdražje mesto v Sloveniji. Mestni svet je to soglasno sprejel, K besedi se je še oglasil mestni svetnik g. dr. Skaberne, ki je čestital finančnemu referentu za toli veliko požrtvovalnost, ki jo je imel s proračunom. Poudaril je, da so se odbori res potrudili, delo pa, ki ga je napravila mestna občina v preteklem letu, kaže, da so
v občinskem odboru možje, ki se trudijo in hočejo ter tudi vodijo dobro občinsko gospodarstvo.
Pri tajni seji je bil sprejet na mestnem poglavarstvu __kot konceptni uradnik pri predstojništvu mestne policije prom. jurist Velkavrh Ivan.
Izpred obrtnega sodišča
„Jaz bom tebi ie hudiča pokazal"
Janko je bil zaposlen v kamnolomu kot delavec; z dvema sodelavcema je nakladal nalomljeno kamenje na čolne. Nekega dne ga Je pollr brez predhodne H dnevne odpovedi odpustil. Janko je iztoževal mezdo za 14 dni; toženec se je branil plačati In je zatrjeval, da se jo Janko uprl polirju, da ni hotel delati in ko ga je polir na to opozoril, je Janko prostovoljno izstopil. Po pričah se je dokazalo, da je moral tožnik z dvema drugima delavcema naložiti nalomljeno kamenje v čoln, ki se jo nahajal ob Ljubljanici kak kilometer od kamnoloma. Delavci so se pred potekom delovnega časa, ki bi bil moral trajati do
17. ure, vrnili v kamnolom, ne da bi bili čoln toliko napolnili, kolikor je bilo potrebno; polir jih je samo pokaral rekoč, da morajo ubogati, kakor mora tudi on ubogati, če pa komu ni prav, lahko gre, Naslednjega dne so delavci prlšlj pravočasno na delo, Janko pa je priSel nekaj časa pozneje v boljši obleki in zahteval obračun; ko ga je polir vprašal, če bo delal, je Janko odvrnil, da ne bo delal, in je odšel rekoč: »Jaz bpm tebi že hudiča pokazal, boš plačal 14 dni,« Janko je tožbo zgubi); sodišče je bilo mnenja, da se po-lirjeve besede »ža komu ni prav, pa lahko gre« ne dajo tako tolmačiti, kakor da bi bjl Janko takoj odpuščen, ampak je smatralo, da je samovoljno zapustil delo, da se mu tedaj ni mogla prisoditi nikaka odškodnina.
polno pest kovancev. Vrnila ee je znova v čumnato-Glavičeva pa je med tem pograbila 130 din in jih naglo skrila. Ko 6e je Dreškova vrnila, je Glavičeva začelft trditi, da je 5 kovancev ponarejenih in da zato noče P J nj?i denarja izmenjati, še orožnikom jo bo naznanila. Odstranila se je. Dreškova pa je nato presenečena ugotovila, da ji je izginilo 130 din, Hitela je za njo. Tam v Škofeljci je poklicala orožnike, ki so Glavičevo prijeli in na postaji preiskali, Res so pri njej dobili 130 din. Pred malim senatom je Glavičeva priznala tatvino. Bila je obsojena na 8 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 3 leta, Glavičeva se je senatnemu predsedniku globoko priklonila in zaprosila prav vljudno:
»Gospod predsednik! Lepo vas prosim! Pošljite me v Begunje, ker tam je lepo!«
»Vas bomo. Samo pazite, da ne boste enkrat tja poslana za več let.«
Mnogo sveta fe že videl
Edi je drugače eleganten dečko. Njegov poklic je natakarski. Pošteno delo pa mu drugače oe dišj. Videl je že mnogo sveta. Prehodil je Avstrijo, preromal visoke gore v Švici in pešačil tudi po Franciji, Vrnil se je neprostovoljno v Ljubljano. Tam v Mariboru je navezal stike z neko sobarico, ki mu je nosila vsak teden razno zlatnino, vzeto pri bogatem gospodarju. Zlatnino je Edi v Ljubljani prodajal. Zaradi tatvine je že presedel 15 mesecev v leči. Edi je tudi v Ljubljani pokradel več stvari za okoli 2000 din, Okrog je prodajal razglednice in hodil po raznih stanovanjih. Ko se mu je nudila prilika, pa je strankam izmaknil vse mogoče stvari. Pred senatom je vse lepo priznal in pristavil: »Gospod predsednik! Prosim za milostno sodbo. Nisem drugače noben zločinec, samo v stiski 6em bil.* Sodba: Zaradi raznih tatvin 8 mesecev strogega zapora in za 3 leta izgube častnih državljanskih pravic. Edi se je globoko priklonil, lepo se zahvalil: »Hvala lepa, gospod predsednik!« in se nato zavrtel proti vratom.
Lepo dišeča cvetica
Sodnik-posamnik g. Joža Kokalj je imel te dni opravka 6 premetenim obtožencem Derlingom, ki je pomagal tam gori na Jesenicah krasti. Nje; gov tovariš je bil že sojen, njega pa niso mogli takoj izslediti, najrosled je vendarle padel v roke pravice. Sodnik: »Vas niso prijeli, ker 6te ee okrog potepali, Je res?« Derling; »Da,« »Vaši spisi so prav zanimivi. Kazni se bojite?« »Vsak ee je boji!« »Ko boste to kazen prestali, boste šli naravnost k vojakom, ki vas iščejo.« »Da.« »Izdajali ste se pod tujim imenom?« »Na Jesenice sem res prišel pod tujim imenom.« »Prišli ste iz Avstrije, kamor ste pobegnili. Enkrat ste bili Tolac, drugič Peterlin. tretjič Petelin. Ni bilo vaše pravo ime. Lepa cvetka ste! Naposled so prišli na to, da »te Der-ling.« Obtoženec: »Ko sem sedel v radovljiškem zaporu, pa so prišli na to, da nisem Peterlin.« — »In kaj potem?« »Poslali so me v ljubljanske za-jiore. Namesto v zlato svobodo, sem prišel v Ljubljano.« Ker je pomagal ukrasti razno obleko, je bil Derding obsojen na tri mesece strogega zapora. Obtoženec je kazen sprejel ter se sodmku vljudno priklonil. Kot vojaški ubežnik bo še sojen pred vojaškim sodiščem.
Od tu in tam
Volitve patriarha' srbske pravoslavne cerkve 60 bile včeraj v Belgradu v glavni, to je tako imenovani saborni cerkvi. Izmed šestorice arhi-erejev, ki jih je sv. sinod izbral iz svoje srede, so dobili največ glasov črnogorski metropolit dr. Gavrilo Dožič, potem budimski episkop dr. Zub-kovič in bosanski metropolit Zimonjič. Seznani teh treh, ki so dobili največ glasov, je pravosodni minister Simonovič odnesel potem kraljevemu namestništvu, ki je postavilo za patriarha tistega, ki je dobil največ glasov. Metropolit Dožič je dobil 50 glasov, ostala dva pa oba skupaj prav tako 50 glasov. Zato so kraljevi namestniki postavili za patriarha metropolita dr. Gavrila Dožiča. S tem je bilo spet zasedeno dolge mesece prazno mesto patriarha srbske pravoslavne cerkve.
Delovni klub senatorjev, ki podpirajo vlado, je imel včeraj svojo sejo, ki ji je prisostvoval tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič. Sejo je vodil predsednik Delovnega kluba minister Simonovič. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je imel govor, v katerem je prikazal uspehe vlade v zunanji kakor tudi notranji politiki. Govoril je tudi o smernicah za bodočnost. Končno so senatorji sklenili kandidirati za predsednika senata spet dr. Želi-mira Mažuraniča, a za podpredsednika dr. Kotorja in Stevana Jankoviča. Za tajnika pa Ka-menka Božiča. Ker ima Delovni klub veliko ve-cinoj bo predlagana lista tudi izvoljena.
Vodstvo belgrajskega velesejma je postalo nadnje čase od silo agilno. Te dni je bila odprta v velesejmskih prostorih vsedržavna lovska razdava, za začetek maja pa že navajajo veliko razstavo rečne plovbe v državah Male zveze. Od 1.
0 10. maja 1k> namreč drugi belgrajski velese-pa so zato sklenili, da bodo zanimanje za v’elesejem najbolj poživili s posebnimi propagandami razstavami, kakor jih je že mnogo organizi-rm ljubljanski velesejem. Poleg tega pa bo med obcinstvom našla razstava brodarstva tudi mnogo zanimanja.
Železniški progi Belgrad—Niš preti nevarnost,
na jo reka Velika Morava preplavi, odnosno iz-Podje. Morava pomeni za vso svojo okolico stalno nevarnost. Po večkrat na leto preplavlja bregove, ruši domove, zasipa s kamenjem in peskom njive ter trga bregove. Mnogokrat spremeni tudi svojo strugo. Nedavno so začeli na železniški progi blizu Čuprije opažati, da se je reka nevarno približala nasipu železniške proge in ga utegne v nepričakovanem treuulktl izpodjesti in s tem prekiniti vsak železniški promet na tej mednarodni železniški zvezi. Za zavarovanje proge bodo porabili okrog milijon dinarjev.
Novosadska zvodniška afera, ki jo je odkrila policija z aretacijo zvodnice Milke Ofner, se sedaj razpleta ne samo pred preiskovalnim sodnikom, temveč tudi med družinami, iz katerih so bili možje in žene,_ ki so bili redni gosti javne hiše. Časopisje poroča, da sta dva moža, ki je policija njuni ženi zalotila v javni hiši, že vložila na sodišče zahtevo po ločitvi zakona. Prav tako je bila razdrta ena zaroka po krivdi zaročenke. Pravijo pa, da bo javnost kmalu čula še o nekaterih novih ločitvah.
Z motiko je ubil volka, ki mu je hodil trgat ovce, kmet Suljo Medič iz vasi Pode pri Beranah. Suljo je zalotil volka v staji, ko je že raztrgal jjekaj ovac in se najedel. Komaj pa je Suljo stopil v stajo, ga je volk napadel, da se je začela oorba za življenje in smrt. Na srečo je bil volk a ?!*> da ni bil več gibčen, saj ni mogel preskočiti niti plota. V ugodnem trenutku je Suljo Pograbi! motiko in z njo volku razčesnil glavo.
Žena, ki je rodila že 30 otrok, živi v Zemunu jn se pjše Frančiška Valentič. Njen mož je reven 'n skromen delavec, soboslikarski pomočnik po poklicu. Kljub revščini, skozi katero sta se vse življenje morala prebijati, sta zadovoljna in vesela svojih otrok, ki jih Je pri življenju ostalo le 7. Frančiška je rodila štirikrat trojčke, štirikrat dvojčke in desetkrat po enega otroka. Sedaj pričakuje še 31. Frančiška Valentič se je omožila ko je bila stara 16 lot, danes pa jih ima 41.
Novo tovarno cementa zida tvrdka Bata v
sremski vasi Krčedinu. Batovo podjetje je zadnja leta zgradilo okrog svoje tovarne čevljev in druge obutve veliko stanovanjsko naselbino za svoje delavce in uradnike. Tovarna je potrebovala velike količine cementa, pa je zato vodstvo prišlo na misel, da bi si podjetje zgradilo lastno tovarno cementa, ki ga bodo se obilo potrebovali za zidanje novih stanovanjskih objektov v Borovu. Banska uprava je Bati že izdala dovoljenje za zidavo, istočasno pa je Bata tudi kupil zamlnjišče, na katerem bo stajia tovarna. Rečeno je, da bo nova tovarna sprya proizvajala cement le za potrebe lastnika, kasneje pa bo svoje obrate razširila in prodajala cement tudi drugim zasebnikom, če sodimo jx> primeru konkurence, ki jo je Bata uvedel v pogledu obutve, lahko pričakujemo, da bo tudi na tržišču cementa prišlo do večjih sprememb, zlasti v cenah.
Pol kilograma slame je za 50 dinarjev pojedel dečd< Hajrudjn Mulič iz Sarajeva. Fantič je s svojimi prijatelji pohajkoval po mestu. Ker 60 bili Vsi lačni, v žepu pa nič denarja, so iskali nekoga, s katerim bi udarili kako stavo. Res so nekoga našli, ki je bil pripravljen dati pet kovačev tistemu, ki pojč pol kilograma slame. Hajrudin se je ojunačil in z velikim naporom stavo izvršil. Dobil je borih 50 din.
Poštna hranilnica je sklenila ustanoviti v Dubrovniku svojo podružnico. Začasno bodo urade hranilnice namestili v zgradbi, kjer se nahaja glavna pošta, čez nekaj let pa nameravajo zgraditi reprezentativno palačo,
400 letnico junaške smrti branitelja dalmatinskega mesta Klisa pred Turki Petra Isružiča bodo Hrvatje praznovali letos, čeprav je bila obletnica io lani. Ob vhodu v kližko trdnjavo bodo vzidali velilro spominsko ploščo, katero sta podarili društvi Bartov hrvaškega zmaja v Zagrebu in Splitu, Proslava bo najbrže maja.
Kongres likovnih umetnikov iz vso države bo marca v Ljubljani. Organizacijo prireditve je prevzelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Umetniki bodo zborovali dva dni {19, in 20, marca) in bodo prešetali številna vprašanja, ki tičejo njihov etan.
Silna burja divja že od sobote sem v zgornjem delu Jadranskega morja. Ladje prihajajo v Pristanišča z velikimi zakasnitvami, med tem, ko Je bila zveza med Sušakom in otokom Rabom sploh pretrgana. Najhujša nesreča pa se je pripetila petim ribičem, ki jih je burja zalotila na ribiškem čolnu v bližini Raba Maji čoln ni bil kos valovom ki so gu prekucnili ter so štirje ribiči našli smrt v valovih
Nedelja občnih zborov
Maribor. 20 februarja.
Februar je izrazit mesec občnih zborov. Vse organizacije hite, da spravijo te za njihov obstoj neobhodno jsotrebne formalnosti jx>d streho, pa se vrste zborovanja najrazličnejših združenj iti korporacij nedeljo za nedeljo. Živahna in važna je bila posebno današnja nedelja. Že snoči so imeli svoje zborovanje
prevozniki
v jrrostorih Gambrinove dvorane. Zbrali so 6e v častnem številu s svojim predsednikom IvanOm Slugo na čelu. Njihov zbor so poselili kot gostje tudi mariborski podžupan Franjo Žebot, obrtni referent mestne občine dr. Senkovič ter obrtno-zadružni revizor Založnik. Združene prevoznikov obsega teritorij cele bivše mariborske oblasti ter šteje vsega 6kupaj 287 članov. Od tega je 124 avtoizvoščkov, 60 avtoprevoznikov, 72 voznikov s konjsko vprego in 21 fijakerjev. Obširna poročila so podali predsednik Sluga, tajnik Krepek in_ blagajnik Nemec. Člani imajo v 6_vojem združenju agilno stanovsko organizacijo, ki se krepko poteguje za njihove pravice. Zlasti 6e bori proti nezakoniti konkurenci, ki je zelo občutna. Zanimivo je, da se avtoizvoščki pritožujejo predvsem nad avtobusi. Ti jim ne odjedajo satno posameznih gostov, temveč tudi posle, ki so bili do nedavnega čisto rezervirani za avtoizvoščke ali fijakerje. Poprej se je na ženitovanjih peljala svatovska družba na več avtoizvoščkih. sedaj pa si že najamejo cel avtobus in V6a evatovščina se skupaj pdje. kamor je namenjena. Avtoprevoznikom delajo zgago šu-šmarji, ki nimajo obrtnice, pa vseeno prevažajo s svojimi tovornimi avtomobili tovore. Ne plačajo nobenih davkov, ki so j>ri prevozniški obrti zelo visoki, pa zaradi tega lahko konkurirajo s cenami. Avtoprevozniki si obetajo koristi od napovedane cestne policijske kontrole, ki bo začela na pomlad ter bo kontrolirala prevoznike tudi z ozirom na obrtne liste. Prevozniki s konjsko vprego se pa zopet hudujejo nad konkurenco kmečkih voznikov. Kmetje prihajajo s svojimi vozovi v mesta, prevzemajo vse vrste voženj ter delajo koncesionira-nim prevoznikom hudo škodo. Vse to nameravajo
prevozniki razložiti tudi g. banu, h kateremu bodo poslali posebno deputacijo. Na zborovanju je govoril o občinski jx>litiki podžupan Žebot. Zborovalci so izvolili poslanca in tajnika TOI dr. J. Ko-ceta za 6vojega častnega člana.
Mar boršti avtomobilisti
ki so včlanjeni v avtoklufou, so imeli zborovanje danes dopoldne v veliki dvorani pri Orlu. Vodil ga je predsednik Ferdo Pinter, navzoč je bil tudi podžupan Franjo Žebot. Poročali so predsednik Pinter. tajnik Sertič in blagajnik dr. Marin. Predsednik je v svojih izvajanjih z zadoščenjem ugotavljal, da je šele sedanja vlada pokazala razumevanje za motorizacijo države. Znižala je ceno bencinu, znižala carino na uvoz motornih vozil ter odpravila takso na luksuz, ki so jo poprej plačevali lastniki osebnih avtomobilov. Slabo je le, ker so naše ceste še vedno zanemarjene. Stanje cest v Sloveniji se ne bo poprej zboljšalo, dokler tega vprašanja velikopotezno ne zagrabimo ter ga uredimo z najetjem velikega posojila. Računa se. da bo dobila Slovenija iz cestnega fonda, ki se zbira v državni blagajni letno 15.000000 din. Treba bi bilo dobiti še kakih 15.000.000 din, tako da bi razpolagali z zneskom 30,000.000 din. S tem dej narjem bi se dalo najeti srednjeročno posojilo, ki bi zadostovalo za modernizacijo naših najvažnejših cest. Slaba je tudi disciplina na naših cestah. Tudi kolesarji ovirajo avtomobil na cesti, pa naj bi se zanje zgradile vzdolž ob cestah posebne ko-I lesarske steze. Olani mariborske sekcije, ki jih je j skuono 279. niso še v nobenem lertu pokazali tako ! velikega veselja za potovanje v inozemstvo kakor lani. Zborovanie 6e je zaključilo z nadomestnimi volitvami, pri katerih pa so bili izvoljeni v odbor zopet pretežno z žrebom izpadli odborniki, le namesto jx>koinega dr. Robiča je bil izvolien ravnatelj zdravilišča Rogaške Slatine Ivan Gračner. Sprejeta je bila tudi resolucija, naj 6e stari avstrijski zakon o jamstvu za škodo z avtomobili nadomesti z modernejšim. Na zborovanju je govoril tudi podžupan Franjo Žebot ter je Zborovalcem podal obris načrtov za dovršitev sedanjih in začetek novih cestnih zgradb v mariborskem okolišu.
Nekaj misli pred pričetkom ligaških tekem
Ljubljana, 21. februarja.
Samo ena nedelja nas še loči od prvih ligaških tekem v drugem, pomladanskem delu tekmovanja za državno nogometno prvenstvo. Veliki klubi so po vsem videzu za te tekme mnogo boljše pripravljeni kakor manjši. Manjšini, recimo »provincijskim« ali, če hočete »beraškim« klubom ne cveto rožice. Nogomet je zadnje čase postal športna disciplina, ki vidno uspeva le v tistem klubu, kateri je gmotno dovolj krepko podprt. Če hočeš dobiti dobrih moči, si jih moraš preskrbeti z denarjem; če pa že imaš nekaj nadpovprečno dobrih nogometašev, potem spet rabiš denarja, da jih obdržiž, kajti denarno močnejši klubi bodo kmalu poslali svoje mešetarje, da bi jih pretentali. To novo stanje, stanje kakršno srečavamo na tržnem prostoru, postane kaj kmalu jasno tudi igralcem. Boljši se začenjajo zavedati, da so »taksirani«, da imajo svojo ceno. Ne traja dolgo, pa pridejo do spoznanja, da je nogomet šport, v katerem se da priti do denarja. Podjetnejši že začenjajo postavljati svojemu vodstvu minimalne zahteve, če ne... Amaterstvo hira; klubi, ki se hočejo pririniti med najboljše in najvidnejše, morajo hočeš nočeš ubrati tudi podobno pot, kot so jo bili pred njimi ubrali močnejši, vodilni. Zlo prikritega profesionalizma, ki se Je zadnje čase vgnezdilo že domala povsod v Evropi in seveda tudi pri nas, prihaja od zgoraj, od dveh, treh najboljših klubov v državi, ki se stalno bore za prvenstvo. Jasno pa je, da klubi iz glavne konkurence, tisti klubi, ki gmotno niso tako dobro situirani kot prvi trije ali štirje, ne morejo hoditi tako uspešne poti, saj imajo premalo denarja, da bi povsem zadovoljivo vzdrževali svoje igralce, ki so zašli po »najvišjih«, slabih zgledih v prav za prav nešportno, neamater-sko, demoralizirano mišljenje in v napačno poj-inovnnje športa. V klubih, ki sodelujejo v najvidnejši konkurenci, ni več možno vpeljati prvotnega idealizma; pojmovanje je postalo ob napačnih zgledih že neozdravljivo korumpirano. Z a klube, ki so na dnu prvenstvene tabele, je to vprašanje še mnogo kočljivejše. Ostane tedaj samo ena pot, pot po kateri vodilni klubi že hodijo. Za klube na dnu tabele pa se pokažejo v tem momentu nove težkoče idenarja je premalo, da bi bilo možno nabaviti novih sil ali pa vzdrževati stare tako zadovoljivo kot jih vzdržujejo vodilni klubi. Vse boljše in najboljše pobero vodilni klubi, klubi, ki so v večjih mestih, tam, kjer je stalen kader občinstva dovolj velik, da krije vsaj prve materialne potrebe kluba. Manjši klubi oziroma klubi na dnu tabele si ne morejo privoščiti gostovanj z odličnimi domačimi, še manj pa z odličnimi inozemskimi klubi. Nič čudnega tedaj ni, če klubi, ki so finančno slabi, stalno čepe na dnu tabele, Ce pa se kdaj ta ali oni za nekaj časa dvigne, je kaj kmalu po njem- Spomnimo se samo sarajevske Slavije, ki je bila predlanskim jeseni prvak ob koncu prvenstva, pa jo silovito zlezla nazaj, saj sta se moštvo in vodstvo kluba morala boriti z vsemi faktorji, o katerih smo razmišljali. Čuditi se tedaj tudi ne smemo, če je naš slovenski ligaš skoraj vedno plasiran do kraja tekmovanja na zadnjem mestu.
Čez nekaj dni bo začel pomladanski del ligaškega prvenstva. Prav bi bilo, da bi vodstvo kluba naše igralce pred tem važnim nadaljevanjem tekmovanja opozorilo, da morajo v igre vnesti tudi dober del požrtvovalnosti in idealizma, prav zato, ker se zavedajo, da zastopajo slovenski nogometni šport v razmerah, ki so gmotno stroproceiitno slabše kot so razmere v Zagrebu
ali Belgradu. Prav zato naj zaigrajo z vso ljubeznijo do kluba in z zavestjo moralne odgovornosti pred slovensko športno javnostjo, ki jo bodo njihovi neuspehi boleli, uspehov pa bo iz srca vesela in jih bo z vsemi simpatijami spremljala na težki poti.
Kako bo tekmovanje končalo? Zdi se nam, da se bo bila glavna bitka med BSK-om, Haškom in tudi Gradjanskim, ki goji trenutno najkoristnejši nogomet in je tudi v odlični formi. Malo niže bomo zapazili Jugoslavijo, Hajduka, sarajevsko Slavijo, Baska ali Ljubljano, pa Concordio in na dnu tabele klub, ki bo moral v Kvalifikacijske tekme, belgrajsko Jedinstvo. Menimo, da ne kalkuliramo napačno, če prisojamo naši Ljubljani za konec tekmovania sedmo ali osmo mesto. To vprašanje bo nekaj dni še odorto, potem pa bo v štirinajstih dneh rešeno. Igralci SK Ljubljane se morajo v tekmah s Concordio in s Haškom zavedati, da jim gre za vse. Če bodo ti dve tekmi dobili, potem so se za letos izognili najhujšemu,
Razpis
Kraljevska banska uprava dravs/ke banovine v Ljubljani bo na jx>dstavi čl. 86. zakona o državnem računovodstvu B »Ponudbe in nabave« nabavila 190 kub. metrov bukovih drv v cepanicah-
Drva morajo biti suha, zdrava, v eepljenih polenih, po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč. Dobavljena drva se bodo prevzemala na dvorišču kralj, banske uprave in morajo biti zložena paralelno brez križev. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z 10-dinarakim državnim kolkom je predložiti ekonomatu kraljevske banske uprave najdalje do 8. marca 1938. Ceno je ponuditi po 1 kub. meter franko dvorišče banske palače. Dobavni rok ie takoj po odobritvi nabave,
Natančna pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kralj, banske uprave, Bleiwei«ova cesta 10, sob« št. 33.
Iz pisarne kraljevske bansko uprave.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1938.
Točni rezultati v Bohinju
J Nedeljske popoldanske skakalne tekme so se I tako zavlekle, da prireditelji niso inogli pravo-I časno izračunati točnih rezultatov. Počim je bilo I v klasični kombinaciji gotovo, da bo zmagal | Klančnik Gregor (Dovje-Mojstrana), pa ni bilo povsem jasno, kdo bo zmagal v skokih. Pribošek Franc je imel sicer najdaljši skok dneva, vendar ga je stilno nadkriljeval Klančnik Kare), ki je imel oba skoka malo krajša.
Točni izidi tekem v klasični kombinaciji, v skokih za seniorje in juniorje so naslednji:
V klasični kombinaciji:
1. Klančnik Gregor (Dovje M.) 289.3, 2. Ženiva Lovro 284.1, 8. Razingar Tone 270.4, 4. Pogač-nikh Tone (vsi trije Bratstvo) 262,2. 5. Lihteneger Jože (Dovje M.) 236.4, 6. Podlipnik Jože (Bohinj) 235.5, 7. Zupan Ivan (Bratstvo) 224.9.
V prostih skokih za seniorje:
1. Klančnik Karel (Smk. Ljubljana) 152,
2. Pribošek Franc (Ilirija) 149, 3. Novšak Albin (Bohinj) 143.9, 4. Bevc Edo (Ljubljana) 143, 5. Jakopič Albin (Dovje M.) 141,2, 6. Zupan Ivan (Bratstvo) 139.5.
V prostih skokih za juniorje:
1. Bukovnik Leon 124, 2. Hutter Jože 111.9,
3. Brun Albert (vsi trije SK Bratstvo) 109, 4. Me. žik Ivan 106.5, 5. Rožič Janez (oba Ilirija) 103.2.
Občni xbor združenja trgovcev
Ljubljana, 22. februarja.
V Trgovskem domu je bil snoči občni zbor Združenja naših trgovcev. Združenje ima 22 odsekov z 61 različnimi strokami, Najmočnejši so trgovci 6 špecerijskim, kolonialnim, materialnim,
, delikatesnim in mešanim blagom, Na čelu te sekcije je g. Verbič. Sekcija z modnim blagom šteje 887 članov, manufakturistov je 49 itd.
Predsedniško poročilo g. Verbiča je navajalo, da naše trgovstvo zelo občuti številne mestne trošarine in uvoznine. V tem pogledu 6i Združenje obeta izboljšanje. Po zaslugi banske uprave je ponehala tudi padlega krošnjarjev.
Tajnik Združenja g, Smuč je poudarjal v svojem jx>ročilu, da je bilo lani v Ljubljani prijavljenih novih trgovin 87, odjavljenih pa 53. Vseh trgovcev je torej v Ljubljani 1315. Trgovskih sotrud-nikov in sotrudnic je 920. Združenje je zlasti prizadel poskus ustanovitve veletrgovnice v Ljubljani. Ostali problemi naših trgovcev so še monopoliza-cija in krošnjarstvo, predlogi za nov obrtni zakon, davčna vprašanja obvezno zavarovanje trgovcev, zaton o gospodarskih zadrugah itd.
Dolg Trgovskega doma v Ljubljani se je znižal od 3.6 milij. na 1.4 milij. din. S jiomočio Združenja je društvo Trgovski dom rešeno hudih skrbi za plačevanje velike obrestne mere.
V nadaljnji razpravi je bila pomoč onemoglim trgovcem v Ljubljani in vsedržavni trgovski kongres junija v Ljubliani. katerega se bo po pričakovanju udeležilo okoli 1000 bolgarskih trgovcev. Posebna uredba se bavi z vprašanjem odpiranja in zapiranja trgovin.
Naročajte Slovenski dom!
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	^ i ® C ® 5 a « S c a*	l ciupc-ratun „ r»		z > .t z 7 i oZ	Ohlapnosti 1 < 1	Veier unei, i 4 ko«t)	Pada vine	
		X se — ® u	X K/ * 5 a « c				a S	03 05 U >
Ljubljana	/71 f	50	-5 8			0	NE,	-u-	_ n
Mariboi	—	-	—		_	—			—
Zagreb	7713	4-0	-6-0	m	0	0			—
Belgrad	.70 1	4-0	-4"	H5	6	W,			
Sarajevo	7743	0 0	-1J-0	'5	6	0			—
Sušab	766 9	90	2-0	41.	2	ENE-.			—
Split	763 2	IDO	3‘.	30	0	NE,	—	
Kumbor	.636	.3-0	50	4	0	NW,				
Rab	/65-6	8-0	.20	85	2	E.		—
vremenska napoved, btaino lepo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je bilo ves dan lepo in sončno vreme, le tu in tam so se pojavljali lahki visoki oblaki.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 22. februarja: Stol sv. Petra.
Sreda, 23. februarja: Peter Damaščan.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78.
Izreka slovenskega jezika. Z Breznik-Ramovševim Slovenskim pravopisom smo dobili Slovenci tudi prvo sistematično pravorečje. Saj je bila določitev pravilni3 Jizgovora nujno potrebna zaradi pisanosti naših narečij in tradicionalnosti pravopisa. Enotno knjižno izreko mora gojiti vsak izobraženec, kadar govori v javnosti: na zborovanju, pri predavanju, v gledališču, v radiu itd. O smernicah in problemih našega pravo-rečjabo predaval nocoj ob 20 uri na drž. trgovski akademiji (Blciiveisova cesta) g. ravnatelj dr, Anton Bajec. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstop prost.
Nakaznice za sedež eza predavanje »Češkoslovaška v vojni in miru«, ki bo v petek, dne 25. februarja, ob 21 uri v kinu Union, se že dobijo pri blagajni kina Union.
Jugoslovanski Touring klub, podružnica Ljubljana, obvešča članstvo, da se vrši redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 21. marca t. 1. ob pol 20 v lovski dvorani hotela Miklič v Ljubljani, V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi.
— Kmetje ljubljanske okolice! V sredo, 23. februarja bo ob 9 dopoldne v frančiškanski dvortni v Ljubljani (Frančiškanska ulica) zadružni tečaj zn kmete iz ljubljanske oklice. Tečaj priredi okrajni kmetijski odbor. Predavanja bodo o likvidnosti kmečkih zadrug in o širjenju j>rave zadružne miselnosti. Pridite v obilnem številu I
Sedejeva drulina priredi v sredo, dna 33. t. m. ob 8 zvečer v Rokodelskem domu zatmvui večer, nu katerega so vabljeni vsi njoni člani in prijatelji,
ljudska univerza v Ljubljani. V sredo, 23. t, m. bp predaval univ, prof. Aleksander Maklecov o ttpili zločincev v moderni krlminaiogdji. Predavanje sc bo vršilo v mali dvorani filharmoničnega društva na Kongresnem trgu (kino Matica). Pričetek ob 30. uri. Vstop prost
Predavanje Prlradoslovneua druStva. Danes, v torek, ». februarja prodava ob 30. uri v mali filharmonični dvoruni kina .Matice g. Janko Brane o torni: »lotografije v barvah*. Predavanje bodo spremljali eksperimenti in Število,! posnetki v naravnih barvah na Kodnchrom in novimi Agfnoolor filmu.
„,nlP J, varjenje. Zavod za pospoic-t obrta v Ljubljani priredi tečaj za električno ndr|a'!	1° prodorih Tehnične srednje šolo
od 28. februarja do	10. mnrea 193«. Sprejemajo se obrt-
vELT	I I,	n	izpodbijani industrijski delavci
ofni	o	“■> ,bo brezplačen, udeleženci
trpe sami le stroške porabljenega varilnega materiala. Predavanja in praktično vožbanje se bodo vršila celodnevno, za izjemne primere se bo dovolilo t>o»e-
ho" nriHI KCV"K'	8 ‘O*’"1”*	„
is. isssrf, ■ ,;«&*,
TU	v	SSSkffi"K
b?S. ‘SfifS	•"	“**«• »"»taft	Vmsšrttutr	j	sz
sssjrttst rssrt stTSvtar«
Ltflda]Va5-11	?n	dobro vol>° Poskrbeli člani iirral-
družine. Vstopnina: bedoži 2 din, stojišča t din.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 20 uri
Torek, 22. febr.: zaprto. (Gostovanje v Cellu »Bela holezen.)
Sreda 28 februarja: Pesem s ceste«. Red Sreda. Četrtek, 24. februarja: »Rdeče rože«. Red Četrtek.
Opera. - Začetek ob 20 url
Torek, 22. febr.: »Pon Juan«. Premiera. Proslava 2a-letnice umetniškega delovanja ravnatelja opere g. Mirka Poliča. Izven,
Sreda, 23. februarja: zajtrto.
Četrtek, 24. februarja; »Ples v maskah«. Debul sopranistke Kocjančič Olge, Izven Znižane cene. Seburekova komedija »Pesem s ceste« »e upri-zon v sredo zn red Sreda. Ta, človeško topla in izredno prikupna igra, slika življenje treh (»cestnik muzikantov ter je polna prisrčne in duhovite ko-mike, jci se menjava i resnimi prizori. Delo poživ-tjajo Slagerh, ki jih pojejo: DaneS, Kralj, Sancin. V /enakih vlogah: ga. Mira Danilova in ga. Severjeva. Rezija: ing. Stupica.
Aboneti reda četrtek imajo 24. t. m. predstavo Henedettijeve komedije »Rdeče rože«, ki se je uveljavila na našem odru s prodornim uspehom, ter je zela pri dosedanjih uprizoritvah nedeljeno priznanje kritike in publike. Zgodba o zmešnjavah v mladem zakonu je duhovita in zabavna. Igrajo: Danilova, Jan, Sancin in Slavčeva. Režija: Bratko Kreft.
Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja opernega ravnatelja g. Mirka Poliča bo jutri v torek ob 20 zvečer v ljubljanski operi, Ob tej priliki se poje Mozartov« najlepša opera »Don Juan« v sledeči zasedb): naslovno vlogo poje g. Primožič nonno Ano — Komuturjevo hčerko — gdč. Oljdeko-pova, njenega ženina don Oktavija — g, Gostič do-na Elvira je ga. Vfdalijeva, slugo Leporelo — g Betetto. Komtur — g. Petrovčič, kmet Masetto •— g, Kolario, njegov« nevesta Zerlina — gdč Nolli-jeva Opero je našudiral in zrežiral ravnatelj Polič. Za proslavo ravnatelja Poliča vladn v našem mestu veliko zanimanje, opozarjamo pa, da je nekaj cenejših sedežev n balkonu in galeriji še na razpolago pri dnevni blagajni v operi.
Debut gdč. Kocjančič Olgo v naži opori. V čeir-tok imamo zopet v naši operi debut mlade sloven-ske pevke, ki se Je v pevskem oziru pojmlrioma izšolala na zagrebški akademiji pri gospej prof. Kostreiičič, Gdc, Kocjančičeva poje vlogo Amelije v Verdijevi operi »Ples v maskah«, v kateri vlogi • nastopila tudi že v zagrebški operi in žeta naj-lej>so pohvalo, četrtkova predstava je izvem abon-rnana po znizauih cenah.
Blodnja po severni Eedeni plošči
Vodja ruskih raziskovalcev severnih pokrajin, Ivan Papanin, je pred kratkim poročal nekemu časopisu po radiu s svojega »broda«:
»2e mesece blodimo s svojo ledeno barko sredi arktičnega morja. Vendar se nič ne pritožujemo. Ne smete misliti, da je naše delo Bog ve kako naporno. Največje težave nam je povzročila priprava naše opreme in vprašanje, kako dospeti na ploščo. Najprej smo se mislili kar s padali spustiti na led, ker je bilo komaj verjetno, da bi mogla več ton težka letala brez sitnosti pristati. Toda naši letalci, ki so takega pristajanja vajeni, so nas imenitno postavili na ploščo.
Nato smo se takoj lotili postavljanja šotorov in nameščanja raznih znanstvenih merilnih priprav. V začetku nam je taljenje ledu povzročalo 6ilne sitnosti; neprestano smo morali menjavati prostor in šivati šotorno platno, katero nam je trgal veter in snežni viharji.
Obleka
Velikanski klobučevinasti škornji, ki bi povsod drugod zbujali smeh, nam zelo prav pridejo. Obujamo 6i debele, s kožuhom obložene nogavice, ki nas dobro grejejo. Izvrstna za toploto je tudi naša obleka iz jelenje kože, ki nas pri delu skoro nič ne ovira. Ponoči pa se imenitno ogrejemo v svojih »[talnih vrečah iz volčje kože. — Naši šotori so na zunaj črni in na videz zelo žalostni, v notranjosti pa so udobni in še dokaj topli. Njihovo ogrodje je iz duraluminija, čez katero je napeto platno. V začetku je zadostovala dvojna streha, s pritiskom zime pa smo morali dodati še eno.
Prehrana
Največji znanstveniki so dolgo časa proučevali za nas primerno hrano. V svojih prejšnjih potovanjih na Severni tečaj smo se zadovoljili z običajnimi mesnimi konzervami in čokolado. Seveda je laka hrana mogoča le za krajši čas; če bi jo uživali mi vse te mesece, bi že zdavnaj zboleli. Zato smo se založili z najrazličnejšimi proizvodi, kakor: tabletami za juho, mesnimi praški, moko, raznimi mezgami, svežim mesom, ribami itd. Hranimo se torej mentno, samo časa nam primanjkuje. Pomislite le, da imamo ogromno dela, da se niti naspati ne utegnemo.
Rad iika postala
nas je s svojim izrednim delovanjem zelo presenetila. Z njo smo v neprestani zvezi s svetom; če ni-
mamo nobenih uradnih poročil, 6e pogovarjamo z ljubitelji radia iz 6koro vsega sveta. Tako smo imeli že večkrat prijateljske pogovore z neko postajo iz Južne Avstralije. Radi radia smo lahko vedno dobre volje.
Potrebno silo za našo postajo dobimo bodisi z
malim motorčkom, ki ga goni veter, bodisi, kadar veter ni dosti močan, z motorjem na bencin. Imeli smo srečo, da je bil veter vedno dosti močan in da ni bilo treba uporabljati drugega motorja, ki nič kaj dobro ne deluje. Motor na veter pa je tako dober in veter vedno tako hud, da pošiljamo lahko daljše članke za časopisje in štirikratna dnevna poročila o vremenu
Počutimo se izvrstno in z veseljem pričakujemo dan svojega povratka.«
Večni upornik - l'ub!telg svobode
Te dni so sodili v Nemčiji protestantovskega pastorja NiemoHerja, obtoženega >napada na državno variost, žalitev nemških vodilnih osebnosti in lažnih izjav«.
Martin Niemoller je bil že od zgodnje mladosti zelo neimrne narave. Vedno je sanjaril o ver kili svobodnih planjavah, o pokrajinah, k,er bi bil popolnoma neodvisen, sam svoj gospod. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je postal mornariški častnik in poveljnik podmornice. S svojo drznostjo je strahoval vse okoli sebe. — Ko je vojna minila in je NciE-čija morala oddati svoje ladje, se je on kratkomalo uprl in tako ohranil Nemčiji edino podmornico.
Ostal je brez zaslužka, potikal 6e okoli, prijel
za vsako, tudi najtežje delo in bil neskončno nesrečen, da ne more dati duška svojemu notranjemu ognju in najti primerne zaposlitve za uteho svojih sanj. Prišel je tudi v Monaikovo, prav ob času Hitlerjevega nasilnega nastopa, 6e ves navdušil za njegovo uporniško početje, toda njegove discipline ni prenesel. Biti upornik, da; biti v tem komu pod oblastjo, ne! Umaknil se je v neko protestantovsko semenišče, postal pater in se na videz unesel. Ko pa je vlada začela določati meje tudi verstvu, se je v njem zbudil znova stari uporniški duh. Ljuto je začel napadati v svojih govorih državne predstavnike in prišel radi tega pred sodišče, ki mu bo morda le kako dalo »mir«.
fv- 'V . >..	-V"
	l .u* &
iV-vift' *. i V-' ‘' :	
f :&■■■_■/' 1	■ y f* • K-i * «
r	
% P
: '{f
&
mm
Mestece Engelberg v Švici, kjer bodo 5. marca smučarske tekme za svetovno prvenstvo.
Slika z zadnjih povodnji na Aagleikem.
Kako se |e poročil „X"
V neki vasi v Srednji Angliji so imeli pred nedavnim poroko, pri kateri ni bilo navzočih nič manj kot 300 ljud, to se pravi, vsa vas. Pq poročnem obredu sta se morala zakonca tudi podpisati v »knjigo poročencev«. Nemalo pa so bili navzoči začudeni, ko so videli, da je ženin prijel pero z zobmi in se podpisal v knjigo z »X«, namesto s polnim imenom.
Žeiin je bil ob svojem praziiku poroke najsrečnejši človek na svetu, kakor je pač srečen gotovo skoro vsak ženin ali nevesta. Izpolnila se mu je pač zadnja in najsrčnejša želja.
Pred nekaj leti se mu je pripetila nesreča, pri kateri je izgubil obe roki. V bolnišnici je z veliiko vnemo skrbela zanj neka bolničarka. Skrbno 6e je zanimala za njegovo zdravstveno stanje tudi še potem, ko je nesrečni mož brez rok. zapustil bolnišnico. Tedaj sta oba sklenila, da gresta skupaj v življenje in da se poročita. Ko so ljudje v tej vasi zvedeli, da bo poroka, nihče ni hotel zamuditi te prilike, da .ne bi vsaj malo napasel svojega »firbca«, ko se bosta vzela dva 6rečna, pri vseh toliko pri-ljubljeia človeka. Tamkajšnjemu anglikanskemu duhovniku je nekdo tudi povedal, da se ženin ne bo mogel vpisati v »knjigo poročencev«, ker je brez rok, in da bo to storila v njegovem imenu izvoljenka. I>uhovnik je vztrajal na tem, da se mora mož na vsak način sam podpisati v ono knjigo, pa naj se zgodi to kakorkoli že. Zadostuje že tudi, če se podpiše le z eno 6amo črko. Mož pa 6i znal pomagati tudi ia te zadrege, prijel je peresnik z zobmi in napisal v »knjigo poročencev« eno samo črko »X«.
Bajram - praznik daritve
Muslimani so pravkar obhajali praznik >Kur-ban-Bajram«, kar bi 6e po naše reklo »praznik daritve«. Nemško časopisje piše, da so ti muslimanski prazniki zadnji ostanek orientalstva v Evropi. Tujec, ki pride v Carigrad — veliko mesto muslimanov — se ne more načuditi navadi, da ob teh praznikih leže vsepovsod zaklana jagnjeta, ki niso namenjena za kakšno gostijo, pač pa jih imajo muslimani ob teh dneh navado le žrtvovati kot bogudo-padajoč dar. Muslimanska vera predpisuje, da vsak musliman od svojih živali na ta dan žrtvuje najdražjo, če -je pa premožnejši, jih je dolžan položiti na žrtvenik muslimanskega boga še več. Carigrajska mestna oblast pa se po poročilih nekaterih časopisov zadnje čase zelo prizadeva, da bi se ti ostanki orientalstva tudi v Carigradu, čeprav je to veliko mesto muslimanov, odpravili in da tujec ne bi dobil vtisa, da je prišel v kakšno zaostalo, nemoderno mesto, ali da bi takšne slike celo lovil v svojo lotogralsko kamero. Tako so prepovedali, da bi na carigrajskih ulicah kdo vozil z oslom. Žrtvovanja ovac ob prazniku bajramu pač še ni bilo mogoče prepovedati, ker bi bil preveč užaljen muslimanski verski čut.
Ljudje iz zahodnjih evropskih držav — tako piše dalje nemški časopis — si ne morejo predstavljati, kako in čemu naj človek zakolje ravno ono žival, ki mu je najdražja. Vendar tako delajo muslimani na praznik Bajram! Abraham je bil pripravljen darovati Bogu to, kar mu je bilo najdražjega — nekaj podobnega delajo zdaj tudi muslimani, ki pokladajo na žrtvenik svojemu bogu svoje
■ I
Mussolinijev sin Bruno in njegova izvoljenka Gin* RubertL
Zrakopfovne nesreče
so kljub navidezni toliki varnosti razmeroma Prp" cej številne. V letih po vojni so se ponesrečili ze naslednji zrakoplovi:
R 34 (angleški) 31. januarja 1921. Žrtev ni bilo.
R 38 (angleški) 24. avgusta 1921. Razletel se je v Hullskem zalivu in pogubil vso posadko.
Di.vniude (francoski) se je razletel 21. decembra 1921 blizu Sicilije. Vsa posadka je poginila.
Shennandoah (ameriški). Ujela ga je neviht® 3. septembra 1925 blizu Lakehursta. Bil je že n*" polnjen s helijem, zato se ni vžgal, vendar je bil® med 43 ljudmi 14 mrtvih.
Italija (italijanski) 6e je zaletel v neko sipin® 23. maja 1928. in pokopal 8 ljudi. General Nobil® je bil ranjen.
R 101 (angleški) se je vžgal 4. oktobra blizu Pariza. Od 54 potnikov so ostali pri življenju le 4-Akron (ameriški) je zajel vihar 4. aprila 1933 in ga z 72 ljudmi vred potopil v morje.
Macon (ameriški) je padel 13. febr. 1935 v morje, toda vso posadko razen dveh so rešile ladje-Hindenburg (nemški), se je vžgal 8. maja 1937 nad pristajališčem v Lakehurstu (Amerika). Med 100 potniki jih je 66 ostalo pri življenju.
Zadnjič pa se je ponesrečil ruski zrakoplov V-6, ki je hitel na pomoč Papaninovi skupini.
»Zakaj mi nočete dati svoje hčere? Saj se® zelo soliden človek: ne pijem, ne kadim in n® igram.«
»Prav radi tega Vas, ne maram. Nočem, da bi mi žena vedno stavila Vas za zgled!«
Radio
Programi Radio Ljubljana
Torek, 22. febr.: 11 šolska nra: Izdelajmo še nekaj jadralnih letal, pogovor in navodila (g. Miroslav Zor) — 12 Domača zabava (plošče) — 12.45 Poročila —.
13 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra —
14 Napovedi — 18 Plesna glasba na dveh klavirjih (gdč. Silva Hrašovee in ga. B. Saplja-Cernivec) — 18.40 Jndje in gospodarstvo (g. urednik Fr. Terseglav)
— 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 13 50 Zabavni zvočni tednik — 20 Mozart: Mala serenada (pl.)
— 20.20 H. Kleist: Razbiti vrč, veseloigra. Izvajajo člani rad. igr. druž. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
Torek, 22. febr.: belgrad: 20 Komorni koncert, 24 Koncert, 22.20 Ples. glasba — Zagreb: 20 Klavir, 20.80 Hrvaške pesmi, 21,30 Harmonika, 22.20 Plesna glasba _ Dunaj: 20.40 Moderna balada, 22.20 Celo, 22.55 Kvartet — Budimpešta.- 19.45 Koncert, 22 Jazz, 23 Kvartet
— Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba, 21 Violina 22.10 Prenos koncerta iz glasbene akademije — Praga: 19.30 Zabavna glasba — Varšava: 20 Plesna glasba, 21 Opera
— Sofija: 20.15 Pevski koncert, 21 Komorna glasba, 23 Plesna glasba — Konigsberg: 19.10 Plesna glasba — Hamburg: 19.10 Pnstna zabava — Stuttgart- “>o KoraS-nice in plesna glasba — Monakovo: 20.40 Sodobni ita-lijanski skladatelji — Budimpešta: 20.05 Simf. koncert*
najljubše živali. Čim rajši ima kdo kakšno žival, tembolj je bogudopadljivo, če jo na praznik »Kur-ban-Bajram« daruje bogu. Ni ravno treba, da bi bila ta žival ovca. Lahko daruje katerokoli žival, ki mu je draga. Žrtvuje seveda tudi lahko žival, ki mu je samo v napotje, toda takšna daritev pred njihovim bogom ni nič vredna.
ROBERT LORD
16
POD CRNO KRINKO
Dolgo časa je bilo treba, da se je Frank pomiril od razburjenja, ki ga je preživel čez dan. Ni znal sam s seboj priti na jasno. Neprestano ga je tiščalo ono veliko razočaranje in po-malem je zgubljal zaupanje vase. Zaupanje, ki ga je držalo na površju v vsem viharnem boju vsakdanjega življenja... V tej veri je vzel tudi Ruth za ženo, kupil hišo in vzgajal sina.., Danes pa se je vse to pretreslo v temeljih —
Prvi petelini so se že začeli oglašati, Frank pa še vedno ni zaspal. Govor, ki ga je prej poslušal po radiu, je sprožil v njegovi duši nova, dozdaj skrita občutja. Postajal je drugačen človek.
VI.
Nenavaden uspeh filmske predstave.
Ko sta Ed in Betty ta večer zapustila Frankovo hišo, sta počasi krenila po cesti do avtobusne postaje, da se odpeljeta v sredo Pine Lakea.
Betty je bila nenavadno tiha. Njo je Frankova nezgoda zelo prevzela. To dekletce je imelo od sile dobro srce. Dokazala je to, ko sta z Edom pri večerji sklenila, da gresta k Franku in Ruthi in ju malo razvedrita. Toda, to se jima ni posrečilo ... Zato sta malo slabe volje počasi šla drug ob drugem in molčala.
Neprijetno tišino je pretrgala Betty:
»Poslušajte, Ed, Frank mi pa res ne ugaja... Toliko je besen!...«
»Ne razumem ga. Poznam ga, da ima trdne živce, pa ga je ta nezgoda tako vrgla s tira, da se ni znal več premagovati...«
»Uboga Ruthl Ste videli, kako je trepetala pred njim... Ko sem ji dala roko, se je vsa tresla... Franka ima zelo rada, samo tega nikdar ne pokaže. Ponosna je ...«
»Ruth je izvrstna žena ...« je pristavil potiho Ed.
»Jaz bi šla najrajši domov. Ed, kako bi bik), če ne bi šla v kino?«
»Poslušajte, dekle... oprostite, gospodična, če je Frank danes znorel, ali morava zato tudi midva? Sicer ga imam zelo rad in lahko rečem, da je on edini moj prijatelj, toda z vami bi šel vendar rad v kino. Kaj bi nama rekli doma, če se zdaj vrneva kakor poparjena psička?«
»No, dobro, pa pojdiva. Naj bo... Tu je avtobus.«
Ed je pomagal Betty, da je stopila po visokih stopnicah. Udobno sta sedla v naslanjače. Avtobus je takoj odpeljal proti središču mesta. Polno luči je gorelo. Reklame so se svetlikale v raznih barvah.
Bila je topla poletna noč. Ed bi bil rajši šel na sprehod. Ker pa je Betty toliko želela v kino, ji je ustregel. Med potjo je premišljeval. Na skrivaj je opazoval lepo, mlado dekle, ki je imelo nanj silen vpliv ... Sedel je poleg nje nekam miren, kakor da bi se bil sam vase pogreznil. Kadar je bil sam, se je imel vsega v oblasti, če pa je bila poleg njega Betty, se je čutil za-čuda negotovega, kakor da bi neprestano pred čem trepetal. Poskušal si je razložiti to nenadno spremembo, pa ni imel dosti časa, ker je avtobus že obstal na trgu, prav pred vhodom v kino.
»Smo že tu,« ga je potegnila Betty. »Kaj ste se toliko zamislili?«
Hitro sta stopila z avtomobila-
»No, bomo videli, kaj vrte danes. Povem, da ljubavnih limonad ne maram,« je moral pripomniti Ed, preden sta stopila v kino.
Ko sta si ogledala slike, je Betty vsa navdušena začela hvaliti film:
»Oh, krasno bo. To igralko obožavam. Pojdiva to gledat!«
»Da, to bo nekaj za vas. Če bi bilo po mojem, bi rajši gledal kak gangsterski film. Tam je življenje! To — pa je samo Iju-bavno mijavkanje pod razcvetelimi kulisami...«
»Morda bi bilo za vas prav kaj takšnega potrebno, tovariš,« je s porednim nasmeškom dejala Betty.
Šla sta v kino. Ed je kupil vstopnico tudi za Betty. Ona je igrala veliko damo in se ni upirala, da bi Ed zanjo plačeval.
Predstava se je bila že začela, tako da sta malo zamudila. Dotipala sta se v temi do dveh mehkih sedežev in hitro sedla. Zapuščeno dekle na platnu je pelo, žalovalo na obali ribnika za dragim in tožilo.
»Jaz nikdar ne pojem, kadar sem žalosten...« je zašepetal Ed Betty na uho.
»Tiho, ne kvarite mi užitka... To je opereta, kaj ne vidite?«
Prizori so se menjavali. Potem se je pokazal nekak mladenič ter poljubil nesrečno dekle ...
Ed se spet ni mogel zdržati, da ne bi pripomnil nečesa: »Pssst...» ga je znova morala opomniti Betty.
Ed je precej raztreseno in ne preveč potrpežljivo gledal in poslušal filmsko zgodbo o nesrečnem dekletu, ki je postajalo vse bolj srečno in zadovoljno, čim bližje je bil film koncu. Raztresen pa je bil še bolj zaradi tega, ker je ob njem sedela Betty, Skoraj je čutil vsak utrip njenih mišic. Sam sebi se je zdel velik junak, ko so njegovi trdi prsti nehote zadeli ob njeno mehko roko. Pustila je, da je pestoval njene majhne prste.
Predstava je bila pri kraju. V dvorani so prižgali luči.
»Krasno je bilo,« je prva spregovorila Betty.
»Kaj mislite? Film?... Da, že, toda jaz imam rajši roparske filme.«
»Nikar se ne delajte zanimivega... Pojdiva domov!«
Počasi sta se prerila iz dvorane. Ed ni bil prav nič zato, da bi šel že domov.
»Kako bi bilo, če bi šla še na sladoled? Vroče mi je ...«
»Ste že pred predstavo pili pivo... Meni ni prav nič vroče. Lahko tudi grem, če hočete. Saj je vseeno, ko sva že tu,« je dejala Betty in se naredila, kakor da ji je to zelo prav.
Šla sta v bližnji bar, sedla v kot in naročila sladoled.
»Ed, kar priznajte, da vam je v kinu ugajalo.«
»O, da, lepo je bilo. A film mi ni bil preveč všeč.«
»Kako morete tako reči! Ali nimate prav nič smisla za romantičnost?«
»Kako to, da ne?«
»No romantični ste že ■.. Kako lepo je videti, če si sedita nasproti dva zaljubljenca...« — Pri teh besedah je blisk iz Bettynih oči ošvrknil Eda.
»Če je že tako, imam mnogo rajši, če sem sam prizadet, kakor pa, da bi gledal samo druge...« se je posrečilo spre-' govoriti Edu, ki je nenadno začutil v sebi precej poguma.
»Slovenski dom« izhaja v tak delavnik ob I*- Mesefna naročnina 12 Oln, za Inozemstvo 25 Din l'r**dni4tvo Kopitarjeva nllca 6/III Telefon 4001 do 4005. Uprava« Kopitarjeva ntirn a-
1a Jagodov arniko tukarao i Ljubljani« K. Cxt Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik« Jože Ko&ičeV