118
Priprosti način naprave superfosfatnega gnoja iz živalskih kosti.
„Le ona kmetija v resnici tudi kaj velja, pri kateri se nahaja zadosta dobrega gnoja", veli stara in istinita prislovica. Kako pa še dandanašnji po nekod kmetovalci za dober in koristen gnoj skrbe, brez katerega se na zaželen pridelek zanašati ni, je zares več, nego žalostno. Najboljši gnoj je „gnojnica";
ako se sama izpod gnojnega kupa odtakati ne more preskrbi ji neveduež v svojo veliko lastno škodo sani odvod, da se mu, če le mogoče, po poti odteka in popolno poizgubi. 8 tem se kraj onesnaži in ob vročem poletji pa tudi zrak okuži. Pepel, kakoršne^a se od luOO kilogramov raznega sežganega lesa dobi ubogih 10—12 kilogramov, se lahkomišijeno stari mernik za par nepomenijiviU soldov pepeiuharjem prodaja, kateri sosebno po naših krajih tako rekoč slednji dan s svojimi pepel nabiralnimi sodi okoli po vaseh krožijo. Isto tako se tudi živalske kosti brez vse koristi ali zavržejo ali pa cunjarjeai za par bornih šivanjk, malo cvirna ali pa za kak „pipec4 prepuščajo. Koliko škode nastane vsied tega po gotovih krajih samo v enem letu glede zavrženih prekoristnih in najtečnejših gnojil skoraj povedati mogoče ni! — Tužna istina — nasledek starim podedovanim škodljivim navaiam!
A o tem nisem namenjen danes dalje govoriti ¦ povedati pa hočem domačim kmetovalcem, kako si mo-' rejo tudi sami na prav lahek in priprost način iz živalskih kosti dobrega in tečnega gnoja napraviti in prirediti.
Večkrat čita se v enem ali drugem kmetijskem časniku, v eni ali drugi kmetijski knjigi o superfos-fatih kot prav dobrem, tečnem in med kmetijskimi na-prednjaki jako priljubljenem gnoju; a le malo jih je, Katerim bn bi takgnoj poznat, še redkeji so pa oni, kateri bi umeii to prekoristno gnojilo si sami narejati. Vsakdo, kdor se s poljedelstvom ukvarja, moral bi dobro vedeti, da sta pepel in apno posebno dobro gnojili, in da ob pomanjkanji fosforove kisline v dotični zemlji ni pričakovati pravega pridelka glede dobrote žitnega zrnja, sočivja, druzega semena in gomoljin. Zivaiske kosti pa ravno te tri snovi v obilnih odstotkih obsegajo in so njihni najpoglavitnejši obstojui deli Superfosfatni gnoj napravlja in prireja se iz raznih fosfatov; a eden najboljših je oni, katerega napravimo iz živalskih kosti. Koliko takih kosti bi se moglo samo v enem letu (osobito po mestih) v mili domovini pribrati in u^oristiti, ne morem ravno povedati. Bilo bi jih pa gotovo na stotine kvintalov. — Ves ta dragoceni zaklad zavrže se pa tako rekoč brez vse koristi, brez vsega haska.
O napravi superfosfatnega gnoja iz kosti piše „Oekonom" nekako tako-le: Vzame in preskrbi naj se pred vsem zadosta velika posoda (čeber ali pa kak star in primeren sod), v katerega naj se vlije 100 litrov vode; tej vodi naj se potem jako varno in previdno doda in prilije še 45 kilogramov navadne žveplene kisline ali kakor po domače ljudstvo tej tekočini pravi: hudičevega olja. Posebne previdnosti je pri žvepleni kislini zato treba, ker ta, ako se ž njo obleka kaj pokaplje ali celo polije, obleko prec razje, ako pa s kožo našo v dotiko pride, tudi kožo prec počrni.
Ob prilivanji žveplene kisline v pripravljeno vodo razvije in nastane sama ob sebi intensivna vročina v tej mešanici. V tako napravljeno mešanico, obstoječo iz 100 litrov vode in 45 kilogramov navadne žveplene kisline zmeče se prec potem še 100 kilogramov živalskih kosti; kosti za to so dobre, če" so tudi še tako stare in na oko slabe videti. Žveplena kislina prav prec prične kosti kemično krojiti in razjedati in jih v posledici v neko bolj redkemu testu podobno tvarino spremeni. Posoda, v kateri se ta kemični proces vrši, naj bode med tem časom pokrita; a njena vsebina naj se pa od časa do časa (najbolje s primernim lesenim drogom) dobro premeša. Ko so se vse kosti popolno raz vezale in se v nekak klej spremenile, naj se posoda vse tvarine (najbolje na pod v skednju) izprazni; tej iz kosti nastali in kleju podobni tvarini primešati
119
mora se potem štirikrat toliko suhe in đrobne prsti (zemlje) ali pa cestnega prahu, kot je tvarine same bilo. To vse skupaj meša in premetava se potem z lopatami toliko časa, da se je vse skupaj dobro spojilo in se nam zopet v nekak prah spremenilo. Suha prst ali pa cestni prah (kar se je ravno za primes vzelo) posrka v-se gnojilne snovi (dele) razvezanih (bolje raztopljenih) kosti, jih obdrži zvezno in pospeši enakomerno razdelitev njihovo.
Cele kosti razpadejo in raztope se v imenovani mešanici vode in navadne žveplene kisline v 6 do 8 tednih; v drobne koščeke raztolčene v teku k večem 3 tednov, a v moko zmlete pa uže v 3—4 dnevih. Mesto suhe (drobne) prsti in cestnega prahu more se za primes raztopljenim kostem tudi mavec ali gips prav koristno rabiti.
Na ta način iz kosti pripravljeni umetni gnoj je najboljši, a pri vsem tem pa tudi poceni in ne drag.
Ako vzamemo, da se za dobro pognojitev enega hektara njiv potrebuje 24 do 30 tisoč kilogramov dobrega in poštenega hlevskega gnoja zadostovalo nam bode za enako dobro pognojitev istega kompleksa 350 do 400 kilogramov iz živalskih kosti pravilno nareje-jenega superfosfatnega gnoja; tako trdi dr. G. Marek.
Superfosfatni gnoj prilega se skoraj vsaki zemlji in se pri vseh sadežih ne le pri zrnji (žitu), nego tudi pri sočivji, korenstvu, gomoljinah, krmskih rastlinah, kakor tudi na travnikih posebno dobro splačuje. Superfosfatni gnoj ima tudi to posebno lastnost, da, kakor vsi hitro vplivajoči fosfati, pospešuje hitrejo dozoritev rastlinam in njihovim sadežem ter s tem ob enem njihovo vrednost glede dobrote znamenito pomnoži, kar je gotovo tudi veliko vredno.
Dragi kmetovalci slovenski! Ne zametujte toraj lahkomišljeno živalskih kosti, kakoršnih more se med letom v vsaki vasi, v vsakem trgu in kraju mile domovine prav veliko nabrati, katere bi v superfosfatni gnoj podelane zopet po drugi strani obilnega dobička dajale in donašale. Dandanašnji je pa uže tako, da je treba vse, tudi na prvi pogled nepomenljive reči in malenkosti si v prid obračati, ter si tako svojo eksistenco od vseh strani krepiti in osigurati.
M. Rant.