126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 MARIBOR DO ZAČETKA 17. STOLETJA JOŽE MLINARIČ Širše mariborsko območje na obeh bregovih Drave je bilo obljudeno v prazgodovini, o čemer pričajo neolitske najdbe v Kamnici, na Teznem in po obronkih Vzhodnega Po- horja, kakor tudi odkritja iz bronaste dobe (pod Kalvarijo in na Hočkem Pohorju) ter tista iz železne dobe (ob Mladinski in Koroški cesti, na Pobrežju, v Spodnjem Radvanju, na Posteli, v Laznici in na Zrkovcih). V času ob koncu 2. stoletja pred našim štetjem je navedeno območje sodilo k nori- škemu kraljestvu, ki je leta 46 našega štetja postalo provinca Norik in od tedaj se je tudi pričela romanizacija ilirsko-keltskega življa. O večji naseljenosti iz te dobe ob važni poti, ki je vodila proti Flavii Solvi, moremo govo- riti le za območje na desnem bregu Drave (zlasti okoli Betnave), medtem ko gledamo v najdbah z mestnega območja le slučajnostne najdbe, ki nam dokazujejo obstoj le posa- meznih stavb v kraju (najdbe na Glavnem trgu, v Trubarjevi ulici in na partizanski ce- sti).' jPo letu 568 so na imenovanem območju postali gospodarji Avari in Slovani, ki so za- sedli gričevje okoli kasnejšega Maribora, medtem ko je območje sedanjega mesta ostalo neobljudeno. V času vojn Karla Velikega proti Avarom so prišli tudi Slovenci ob Dravi pod frankovsko nadoblast in njihovo ozemlje je bilo leta 803 priključeno Furlanski marki, z letom 828 pa je prišlo v okvir Spodnjepa- nonske mejne grofije, ki je bila pripojena Vzhodni marki. Prvo kolonizacijo so v veliki meri konec 9. stoletja uničili Madžari. Okoli leta 975 pa je Podravje prišlo v okvir Po- dravske ali Ptujske krajine,^ katere prvi mejni grof Rachwin je prejel leta 985 od Otona III. obsežno posest v Razvanju pod Po- horjem (villa Razuuai) in okoli njega,' s či- mer se je pričela intenzivna kolonizacija. Po eni strani si je ta utirala svojo pot iz salzbur- škega Ptuja, po drugi strani pa iz deželno- knežjih postojank; zaključena je bila v glav- nem sredi 12. stoletja. Kolonizacijo širše ma- riborske okolice so po letu 1100 pospeševali predvsem Spamheimi, ustanovitelji maribor- ske in radgonske gospoščine.^ Predvsem s podelitvijo posesti benediktinskemu samosta- nu v St. Pavlu na Koiroškem, ustanovi Span- heimov iz leta 1091, se v listinah pojavijo prva imena naših krajev na mariborskem območju: okoli leta 1100 Radvanje (oppidum Radewan) in Kamnica (Gemz),^ 1146 Hoče (Choz) in Slivnica (Scliuniz)^ in 1164 kasnejše mariborsko predmestno naselje Melje (Mel- nich).'' Okoli leta 1200 se navaja zahodno od današnjega Maribora grad Viltuš (castrum Wilthus), v letu 1238 pa vzhodno od Mari- bora Vurberk (Wrmberch).^ Prvo poročilo o mariborski trdnjavi, o Ma- riboru in o ministerialih Mariborskih imamo iz leta 1147 dz Kronike; ta pripoveduje, da je Bernard Spanheimski, ki je padel v drugi križarski vojni v Mali Aziji, zapustil svojemu dediču in bratrancu, mejnemu grofu Otakarjii Traungavcu poleg drugega tudi »daz huss ze Marpurch unt den marcht« ter mariborske (die von Marpurch) in limbuške ministeriale (die Leuvenbach).* Nimamo razloga za dvom, da je takrat mariborska trdnjava že stala in tudi ne za to, da so na njej prebivali span- heimski ministeriali Mariborski, upravičeno pa smemo dvomiti, da je tedaj naselbina pod gradom glede na to, da se Maribor kot trg (forum) navaja leta 1209,»» imela (1147) že status trga. Prvo zanesljivo poročilo o obstoju mariborske trdnjave je iz leta 1164, ko je _ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 127 mejni grof Otakar na svojem gradu — trd- njavi (in castro Marchpurch) nad bodočim krajem, ki je po njej dobil tudi svoje ime, izročil posest šentpavelskemu samostanu. Otakar je tedaj samostanu podelil zemljo tudi v Melju (Melnich), ta pa je grofu kot jamstvo izročil v trajno last dve kmetiji pod mariborsko trdnjavo (sub castro March- burch)." Kmetiji sta skoraj brez dvoma za- metek kasnejše deželnoknežje pristave pod mariborskim gradom in sta po vsej verjet- nosti identični z dvorom (curia sub castro Marpurch), ki ga je na začetku 13. stoletja zastavil šentpavelskemu samostanu kot svo- jemu fevdnemu gospodu v jamstvo Werner iz Melja.i2 Ti kmetiji pa vendar 1164 nista mogli priti v trajno last deželnega kneza, temveč šele z letom 1211, ko je vojvoda Leo- pold Babenberžan St. JPavlu podelil vse svoje pravice v Rušah in v Bezeni, za kar je od njega prejel med drugim tudi dve kmetiji pod mariborskim gradom.'* Posest v Melju, ki jo je šentpavelski opat Pilgrim v letu 1164 podelil vojvodi Otakar ju v dosmrtno hasno- vanje, je pozneje, verjetno po njegovi smrti (1192), prišla ponovno v roke šentpavelskega samostana, ki pa jo je podeljeval v fevd Melj- skim gospodom.'* Trdnjava »v Marki«, kot se je mariborska trdnjava imenovala, in ki je bila pomembna za gospodarje Dravskega polja in Slovenskih goric ter za prehod preko Drave, je glede na tedanjo politično situacijo nastala po vsej verjetnosti že v 11. stoletju. Na njej so pre- bivali deželnoknežji ministeriali, ki jih zlasti v drugi polovici 12. stoletja in na začetku naslednjega srečujemo v spremstvu svojih gospodarjev in ki nosijo najpogosteje tale imena: Rudolf, Berthold, Riher, Konrad, Ul- rik in Gotfrid.*^ Mariborski ministeriali so bili zelo razvejena družina, iz katere so izšli ; Mariborski — Viltuški, h katerim so sodili tudi trije znani mariborski župniki (Konrada j in Alberon), kot tudi Mariborski-Pohorsko- j dvorski, katerih člani so pogosto imeli ime : Rajnpert.'* Družina mariborskih ministeria- i lov je izumrla 1378 z Gotfridom, kot fevdni- ki pa so jih nasledili Svibenski, Hugo De- vinski, Walseeji in Grabenski.'' K tej t. i. \ zgomjemariborski gospoščini (Herrschaft i OberMarburg) je sodila pomembna posest, ki j je ležala na levem bregu Drave na območju i severno od gradu pa do Plača, na desnem bregu pa do Pragerskega in ki je na začetku novega veka obsegala devet uradov z okoli stošestdesetimi podložniki in z nad dvesto gorskopravnimi zemljišči.'^ Kje se je razvila nova naselbina, imeno- vana po mariborskem gradu? Vsekakor ne j tik pod samo trdnjavo, kar je izlključeval že j teren sam, ki je bil predvsem na jugozahod- j nem območju pod njim močno močviren, kot tudi dejstvo, da se je na južni strani pod trdnjavo razvila kasnejša grajska pristava (curia), katere zasnova sta bili že omenjeni šentpavelski kmetiji, ki sta prišli leta 1211 definitivno v roke deželnega kneza." Nova naselbina je stala vsekakor že v prvi polo- vici 12. stoletja ter je kmalu postala upravno in gospodarsko središče obsežnega deželno- j knežjega urada z deželskim sodiščem, ki je ' na severu segalo do Mure, na jugu pa do- Drave, z obsežno posestjo, ki je okoli 1230 i premogla 640 kmetij v 63 vaseh in številna ', gorskopravna zemljišča, ter je bila raztresena od Mure do razvodja Savinje in od avstrijske meje do Vurbeka in tja preko Lenarta v I Slovenskih goricah. 1182 se imenuje »pre- prositura Marburc«, 1207 njen upravitelj Markvard (Marquardus de Boseth, prepositus \ Pogled na grad Zgornji Ma- ribor in na severozahodni kot mesta (G. M. Visclier, Topograpliia Ducatus Stl- iiiae, 1681) 128 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 in Marburch), v letu 1213 pa ofical Rudeger (Rudegerus offitialis de Marpurhc).^» Dežel- noknežja posest mariborske gospoščine pa se je sčasoma zaradi darov, zastav in izročitev v fevd precej drobila (izročitev Št. Pavlu, Vetrinju, Studenicam). Od leta 1497 je de- želni knez t. i. spodnjemariborsko gospošči- no (Herrschaft Burg Marburg) dajal v zakup, kasneje pa različnim plemiškim družinam kot zastavno gospoščino.^' Do 12. stoletja je na Slovenskem prevlado- valo naturalno gospodarstvo, saj je obrtna dejavnost bila združena s poljedelstvom. Raz- vita je bila hišna obrt pri kmetih ali pri obrtnikih-hlapcih na fevdalnih sedežih. S trgovino so se ukvarjali v glavnem le potu- joči trgovci, ki so bili predvsem tujci. Po svojem obsegu je trgovina bila tedaj pre- majhna, da bi mogla preživljati večje število prebivalstva določenega kraja. Omeniti mo- ramo tudi še trgovanje v zvezi z letnimi sej- mi, ki so bili predvsem ob župnijskih cerkvah in na katerih se je zamenjevalo predvsem blago za blago. Na prelomu iz 11. na 12. sto- letje pa So se tudi na Slovenskem gospodar- ske razmere močno spremenile, kar je imelo za posledico razvoj novega družbenega stanu — meščanstva, ki je živelo v posebnih nasel- binah in sta ga v večji meri preživljali obrt in trgovina. Zlasti na Štajerskem in Kranj- skem pa je nastanek meščanskih naselij tesno povezan s politiko deželnih knezov, ki so si preko njih utrjevali svojo oblast v pokrajini in ki so jim prinašala določene letne dohod- ke.« i Ustanovitelji mariborske meščanske nasel- bine so bili vsekakor deželni knezi, ki jih štejemo tudi za začetnike Radgone (trg 1265, mesto okoli 1269) in tudi Slovenske Bistrice (trg sredi 13. stoletja, mesto 1313).22a Glede na pravkar rečeno in na pomembnost na- selbine pod deželnoknežjim gradom za dežel- ne gospode smemo domnevati, da je Maribor postal meščanska naselbina po vsej verjetnosti pod zadnjim Traungavcem: Otakarjem IV. (1165—1192), ali pod prvima Babenberžanoma: Leopoldom V. (1192—1194) ali Leopoldom VI. (1194—1230).23 Vsekakor je okoli leta 1190 moralo naselje biti že razmeroma ob- sežno, saj se tedaj navaja »Dietricus de oppi- do superiori». Vprašljivo je, ali je pod be- sedo »oppidum« na tem mestu razumeti že meščansko naselbino. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je bil Maribor meščanska nasel- bina leta 1209, ko se omenja prvič kot trg (forum) V listini iz okoli leta 1220 se na- selje sicer imenuje kot »vüla«, vendar omemba meščana Gotschalka krožarja (Got- scalcus pelliparius burgensis) v istem doku- mentu izpričuje, da gre tu za meščansko na- seblino.^5 Omenimo naj tudi, da se v listini, nastali v letih med 1202 in 1220, omenja tudi neki »Wolfhart civis«.^« Kot trg se Maribor omenja še v letih 1227 in 1248," v letu 1254 pa kot mesto (civiitas).?^ Ker Maribor, žal, kot velika večina starej- ših meščanskih naselbin, nima ohranjene ustanovne listine, ali pa so mu bdle meščan- ske pravice, kot je to za starejši čas bilo v navadi, podeljene ustno, smo o pravnem po- ložaju mesta in njegovih prebivalcev poučeni le iz kasnejših listin. Mestno upravo in pravi- ce meščanov je v bistvenih točkah določal mestni gospod, v primeru Maribora od leta 1282 Habsburžani, ki so z vrsto privilegijev in listin dajali mestnim pravicam postopoma popolnejšo obliko. Natančnega razvoja mest- ne uprave v Mariboru zaradi pomanjkanja virov ne moremo podati, vendar nam ohra- njeni dokumenti pričajo, da je ta razvoj v glavnem potekal tako kakor pri ostalih meščanskih naselbinah na Slovenskem. Na čelu mesta je stal mestni sodnik, naj- višji reprezentanit meščanske naselbine in njegovih svobodnih prebivalcev, obenem pa zastopnik mestnega gospoda-deželnega kneza. Ob strani mu je sprva stala dvanajstija, sku- pina najvplivnejših meščanov, ki jo imamo za predstopnjo pred oblikovanjem mestne- ga sveta; ta je skupaj z mestnim sodnikom pritegnil v mestu skoraj vso oblast nase in tako odrinil mestno večo, skupščino vseh meščanov, ob stran.^* V letu 1283 se prvič omenja mestni sodnik z zapriseženci in me- stno skupščino (Marquardus iudex, iurati et universitas civium in Marpurg),^'' medtem ko se prvič sodnik sam, z imenom Walker, na- vaja v letu 1273.3» Iz dokumentov moremo razbrati, da se v njih od meščanov pojavljajo skoraj vedno le ista imena, torej določen krog ljudi, vsekakor članov najbogatejših in najvplivnejših družin v naselju. S 14. sto- letjem se pojavi v listinah ustanova mestnega sveta, ki je običajno štel po dvanajst članov, le sredi 15. stoletja se izrecno navaja šeste- rica.*2 Zmanjševanje števila prič v mestnih listinah nekako od leta 1330 naprej pa bi kazalo na vedno večjo koncentracijo moči in oblasti mestnega sodnika v naši meščanski naselbini.^* Mestnega sodnika je volil mestni svet enkrat na leto, po podatku iz leta 1465 je bil to 22. februar, in ista oseba je mogla biti izbrana po več let zapored (npr. Lenart Igelshofer 1471—1477).»^ Vsakokratni izvo- ljeni mestni sodnik je moral podati prisego KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 129 i pred deželnim knezom oziroma pred njegovim zastopnikom, se pravi, njegovim mariborskim oficialom. Mariborčanom je pravico svobod- nih volitev mestnega sodnika potrdil ponovno cesaj- Friderik III. v letu 1478 v dveh listinah, zahteval pa je, da izbrani poda prisego in da k vsoti 208 funtov denarjev, ki jih je mesto bilo dolžno dajati vsakokratnemu deželnemu knezu letno, doda za to pravico še 8 funtov.^^ Za obdobje srednjega veka poznamo po imenu okoli 50 mestnih sodnikov, ki so po- navadi prihajali iz znanih in vplivnih družin ter bUi dokaj premožni. Tako so npr. mestni sodniki prihajali iz družine sodnika Mark- varda, katere obstoj moremo zasledovati od 1282 pa vse tja do okoli leta 1440.'" Mnogi izmed mestnih sodnikov so svojo fimkcijo opravljali po večkrat, včasih tudi v presledku več let. Nekateri izmed njih so istočasno ob službi mestnega sodnika ali pred sprejetjem te funkcije ali pa po njej opravljali tudi druge javne službe v mestu, npr. funkci- jo židovskega sodnika, ali pa so bili v službi deželnega kneza kot oficiali in vrhovni kle- tarski mojstri za njegovo mariborsko dežel- sko sodišče in gospoščino. Med sodniki pa srečujemo itudi take, ki so bili upravitelji posesti cerkvene gosposke, npr. gorski mojstri za vinogradniško zemljo v mestni okolici in upravitelji na samostanskih dvorih v mestu.*' Maribor se ima za svoj razmeroma hitri go- spodarski in v tej zvezi tudi urbani razvoj zahvaliti predvsem svoji ugodni zemljepisni legi. Nastal je namreč ob pomembnem cest- nem križišču in ob prehodu čez Dravo tam, kjer je antična cesta od ptuja prečkala reko in se nadaljevala po Dravski dolini, hkrati pa je stara pot od jugovzhoda Poraur- ja čez Plač prečkala reko proti jugu, proti Celju.'s Ugodna zemljepisna lega na ugodni prometni točki je pospeševala predvsem tr^- govino z žitom in lesom ter z drugimi pano- gami obrti. Številni mestni privilegiji, pode- litev sejmov, stojnine, mitnine in mostnine ter obvezno pristajanje splavov na Pristanu ob Dravi so meščanom zagotavljali material- no moč. Z njimi je deželni knez, mestni go- spod, zavaroval pravice meščanov in zagoto- vil ugodno rast mesta.'* H gospodarskemu razvoju Maribora v srednjem veku je v veliki meri pripomogla vinska trgovina, saj si je mesto monopol nad njo pridobilo od deželnega kneza že pred le- tom 1302. Svoj izvor je ta trgovina imela v Slovenskih goricah, njena pot pa je vodila na Koroško in na Kranjsko. Vinska trgovina, ki je šla prel«> Maribora, je morala iti skozi roke mariborskih trgovcev. S pridobitvijo Koroške in Kranjske leta 1335 so Habsburžani vso vinsko trgovino osredotočili v Maribor, ki je bil deželnoknežji, in zato privilegiran v odnosu do salzburškega Ptuja.*" Ker je bil Maribor glavna prometna točka med Pod- ravjem in Koroško, je v vinski trgovini pri- šlo med Ptujem in Mariborom do t. i. »vin- ske vojne«, ki je trajala vse tja do 18'. sto- letja. Po letu 1365 so namreč deželni knezi Ptujčanom zaprli cesto preko Slovenske Bi- strice in Vitanja ter čez Radgono in Radlje na Koroško, tako da so morali trgovci z vin- skim tovorom obvezno preko Maribora, kjer so seveda morali plačati mitnino ter biti v mestu tri dni. Monopol Maribora v vinski trgovini je kljub kompromisom postajal ved- no večji in se je utrdil konec srednjega ve- ka.« Mariborske listine nam soglasno izpriču- jejo, da je razmerje med številom obrtnikov in trgovcev prevladovalo v korist prvih. Med obrtniki srečujemo zastopnike vseh panog, pri čemer naj omenimo, da so zlasti močno zasto- pani usnjarji, obenem pa naj omenimo, da se je prvi omenjeni mariborski obrtnik ukvar- jal s kožarsko obrtjo (okoli 1220).*« Deželni knezi so na vse načine skušali zavarovati ne le mariborsko trgovino, temveč tudi obrt pred konkurenco, zlasti podeželja. Tako so bili prepovedani vsi sejmi na oddaljenosti štirih milj (okoli 30 km) od mesta, kakor tudi vsa obrtna dejavnost, razen krojaške in čevljar- ske, ter vzdrževanje vinotočev na oddaljeno- sti 1 milje (7,5 km) od mesta. 1418 je deželni knez dovolil kmečko preprodajo živine le na mariborskem trgu. Deželnoknežji Maribor je po prizadevanju Habsburžanov postal ena- kovreden Ptuju ter je gospodarsko obvlado- val območje od mesta pa do današnje av- strijske meje, na vzhodu približno do Lenar- ta, na zahodu do Selnice, na desnem bregu Drave pa nekako do Rač.** prvi znani mariborski trgovec je bil Wolf- hard (Wolfardus institor), ki ga omenja li- stina iz leta 1313,** 1379 pa srečamo kramar- ja Ulmana (Vlman der cramer).*« Prvi znani obrtnik je že omenjeni kožar Gotschalk, ki pa se v dokumentu iz okoli leta 1200 še ne omenja kot mariborski meščan.*" 1295 se omenjajo kamnosek Sehel (Sechel der stevn- maister), 1302 mesar Friderik (Fridreich der flaischacher), 1315 kovač Henrik (Haintzel der smid) in čevljar Gebhard (Gebhart der schuester), 1321 jermenar Nikolaj (Nykla der riemer), 1323 pader Konrad (Chunzel der pader) in pek Nikolaj (Nyklas der pekch), 1330 krojač Peter (Peter der sneyder), 1346 130 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 Dokument z dne 6. decem- ber 1254, v katerem se Ma- ribor prvič omenja kot me- sto (prepis v Vetrlnjski ko- plalnl knjigi 1/1542, št. 373, fol. 253r v Koroškem dežel- nem arhivu v Celovcu) tesar Nikolaj (Nycla der czimerman), 1356 tkalec Andrej (Andre der weber), 1367 kolar Mihael (Michel der Wagner), sodar Nikolaj (Niel der pynntter) in izdelovalec platna Hen- rik (Haintzl der lodner).^'' V 15. stoletju se tem pridružijo trije predstavniki redkejših poklicev: 1452 izdelovalec orgel Nikolaj (her Niclas argelmeister), 1463 kositrar (Plauel- ! der, czimgiesser), 1467 pa zlatar Filip (Phillip ] goldsmid).''^ i Najmočnejši pritok prebivalstva v novo j naselje je bil vsekakor dotok domačega pre- i bivalatva, in to v veüki meri iz mestne oko- j lice. Reči smemo, da so se zlasti med obrtni- \ ki rekrutirali domači ljudje, medtem ko so j trgovci bui po vsej verjetnosti bolj tujega iz- ! vora. Domače prebivalstvo je v novo naselje j vabil zlasti nov, svoboden položaj, ki so ga s j svojo preselitvijo dosegli. Iz mariborske oko-.; lice so prišli npr. meščani: Friderik iz sose- ščine Račjega dvora (Fridericus de Raicz) (1288), Ulrik iz Košakov (Vlrich von Cossach) : (1294), Lube Cvetnik iz Cvetnika pri Ga- ju nad Mariborom (Lube der Zwietnich) i (1302) in Jurij iz Slivnice (Georg von \ Slevntz) (1305).*' Izrazito domači imeni sta; Stojan (Stoyan) (1290) in Nedeljka (Nedielka) j (1307).5» Italijanske krvi sta vsekakor bila j Dominik Maeschk (der Walich) (1348) in Ja- j kob, sin Vilanda iz Venzona (1355), prvi je ; bil meščan, medtem ko se drugi navaja le j kot prebivalec mesta (habitator), in torej ni j imel meščanstva.5i Mestni sodnik Rajnhard (Rainhart von Strasspurg) (1423, 1427) je bil I doma po vsej verjetnosti iz koroškega Strass- burga.^i^ Poleg trgovcev in obrtnikov srečujemo še zastopnike različnih drugih poklicev: okoli 1200 se omenja pobiralec desetine Markvard (Marquart decimator), 1302 pisar Janez (Jo- hans der Schreiber), 1307 deželni pisar Ru- dolf (Rudolf der lantschreyber), 1335 mestni pisar Matej (Mathe der statschreyber) in 1452 židovski pisar Tomaž (Thaman juden Schrei- ber).^ Poleg omenjenih poklicev najdemo še tele: v letu 1297 učitelja Henrika (Heinreich der Schulmeister), v letu 1305 mitničarja Schehela (Schechel der mautner), v letu 1443 pa oskrbnika mostu Pavla (Pawll, prukgmeis- ter).5* [V gospodarstvu srednjeveškega Maribora so igrali važno vlogo, zlasti v denarnih poslih, Zidje, ki so imeli svoj geto v sedanji Židovski ulici in njeni okolici ter v spodnjem delu sedanje Vetrinjske ulice. Prvič se ome- njajo v listini iz leta 1317, v kateri je kralj Friderik zastavil Konradu Aufensteinu vino- grada, last »vnserr Juden ze Marichburch«.^^ O pomembnosti Zidov in njihovi dejavnosti govori veliko števuo mariborskih listin od 1317 pa vse tja do njihove nasilne izselitve iz me- sta v letu 1497. Židovska ulica (die Judengez) se navaja 1353, pokopališče (Juden freydthoff) navaja dokument iz leta 1367, sinagogo (si- nagog) dokument iz 1429, Židovska vrata (Juden tor) pa listina iz 13585» Trgovske in denarne zveze mariborskih Židov se segale v Severno Italijo, do Dubrovnika in do Prage, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 131 tako da pomeni njihov izgon iz mesta vseka- kor slabitev njegove gospodarske moči. Židje pa niso bili le denarni mogotci, temveč so svoj kapital vlagali tudi v nepremičnine: hi- še, vrtove, njive in vinograde. Se v letu nji- hovega izgona (1497) so Mariborčanom pro- dajali svojo posest v mestu.^' Spore med Židi in kristjani so reševala ži- dovska sodišča, organizirana po prisedniškem sistemu. Predsedoval je sodišču vedno kate- ri izmed kristjanov, izbran od deželnega kne- za ah izmed mestnih funkcionarjev. Prised- niški zbor je bil praviloma sestavljen iz Zi- dov in krščanskega prebivalstva. Sodišča so obravnavala predvsem imovinske spore, na- stale med obema skupinama prebivalstva.^* Prvi znani židovski sodnik v Mariboru je bil Henrik SchraU (1333).^» Predvsem v 15. sto- letju so funkcijo židovskega sodnika oprav- ljali mnogi mestni sodniki, vendar ne hkrati s službo mestnega sodnika.«" Gospodarska prosperiteta mesta je nujno odsevala tudi v urbanem razvoju naselbine. Od 1300 naprej nam listine zaznamujejo po- samezne ulice in mestne dele ter dajejo po- datke o mestnem obzidju in utrdbah. Ze prvi ohranjeni pečat Maribora iz leta 1271 priča o utrjenosti naselbine, saj nam kaže mestna vrata, ki jih varujeta dva močna stolpa.*'' Največjo gradbeno dejavnost 13. stoletja predstavlja gradnja mestnega obzidja, ki se je izpopolnjevalo v naslednjem stoletju. 1305 se omenja mestni jare_k in obzidje (graben, mawem), 1352 mestno obzidje (stat rinch- mawer), ki je naselbini dajalo zunanji okvir ter je bilo dolgo okoli dva kilometra. Ob- zidje je zaobjemalo okoli 25 hektarjev povr- šine."« Z večanjem mesta so se razvijali no- tranji deli naselbine: trgi, ulice in predmest- ja. V največji meri se je trgovina odvijala na današnjem Glavnem trgu in prav tako tudi obrt, ki se v letu 1315 prvič omenja kot »marcht«.** Časovno se najvažnejše ulice v mestu v dokumentih pojavljajo takole: »Nova ulica« (Nevgazzen, 1315), Slovenska ulica (Windische gassen, 1317), »die Lausgazzen« (1321), »Mala cerkvena ulica« (die Wenige Chirchgazzen, 1330), »Minoritska ulica« (die Prudergassen, 1446), Židovska ulica (die Ju- dengoz, 1353), »Cerkvena ulica« (die Chirch- gazzen, 1358), »Grajska ulica« (die Purikh- gassen, 1379), »Mala ulica« (das Chlain gess- lein, 1389), Koroška cesta (die Khämergassen, 1438),"* Usnjarska ulica (die Lederergassen, 1452), Mesarska uUca (die Fleischergasse, 1454)65 j^a vzhodni strani Maribora se je razvilo t. i. Graško predmestje s cerkvijo sv. Ulrika. Vanj so vodila tim. Ulrikova vrata, ki se prvič omenjajo 1305. leta (daz purgtor, daz auz der stat get ze Marchpurch kegen sand Vlreich)."" Na nasprotnem koncu mesta pa imamo t. i. Koroško predmestje, pred Koroškimi mestnimi vrati (Kamer tor, 1338), imenovanimi po bližnji minoritski Ma- rijini cerkvi tudi »Vrata naše ljube gospe« (»Vnser frav^ren purgkhtor«, 1438)."' Mestu so vtisnile svoj pečat tudi t. i. svobodne hiše številnih samostanov in drugega privilegira- nega stanu."^ Za obdobje okoli leta 1450 nam vir zaznamuje v mestu okoli 185 hiš z nad tisoč prebivalci in okoli 55 hiš z nad dvesto prebivalci v mariborskih predmestjih."' V nadaljnjem naj omenimo tri mariborske ustanove, ki so v mestu odigrale pomembno vlogo: mariborsko župnijo, minoritski samo- stan in meščanski špital. Prva dva sta po- segla v duhovno sfero mesta, tretja pa je poskrbela za obubožane in bolne someščane. Središče mariborske župnije je nastalo pri cerkvi sv. Janeza Krstnika, sezidani po vsej verjetnosti sredi 12. stoletja.'" Prvi podatek o obstoju župnije je omemba župnika Kon- rada v letu 1189, medtem ko se cerkev sama prvič omenja šele 1248. Okoli cerkve je bilo že od vsega začetka pokopališče, katerega kostnica (kamer) je znana že v letu 1249. 1783 je bilo pokopališče preneseno na mesto današnjega stadiona." V cerkveno-upravnem pogledu je mariborska župnija sodila sprva k salzburški nadškofiji, po jožefinski preuredit- vi škofijskih meja v letu 1786 pa k sekovski ali graški škofiji, po prestavitvi sedeža iz St. Andraža v Labotski dolini na Koroškem v letu 1859 pa je prišla pod jurisdikcijo lavan- tinskih škofov. Leta 1506 je bila župnija in- korporirana krški škofiji, patroni in zavetni- ki pa so bili deželni knezi, od 1276 torej Habsburžani. Mariborska župnija po svojem značaju ni bila le mestna, saj pod njeno ju- risdikcijo ni sodilo le ozemlje znotraj mestne- ga obzidja, temveč tudi obsežen teritorij zu- naj njega, saj je segala sprva na vzhod do Vurberškega potoka, na zahodu do potoka Cermenice, na severu pa do reke Pesnice.'® Do inkorporacije župnije krški škofiji so ma- riborski župniki imeli pravico prezentacije kandidatov za mesta vikarjev vseh posto- jank, ki So se izločile iz mariborske pražup- nije: za cerkev sv. Petra pri Mariboru (Male- čnik), sv. Martina v Kamnici in sv. Marjete v Selnici.'* Ker je mariborska župnija bila že sama na sebi imenitna in bogato dotirana, o čemer pričajo dokumenti o njenem posest- nem stanju od 15. stoletja naprej, so se za mesto župnika potegovali ljudje plemiškega stanu, visoke izobrazbe in sploh vplivni lju- 132 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 dje (npr. člani družine deželnoknežjih mini- sterialov Mariborskih-Viltuških).'* Za neka- tere osebe moramo glede na njihov položaj in službo upravičeno domnevati, da Maribora sploh nikoli videle niso.'" Namesto župnikov so župnijo upravljali ponavadi slabo plačani vikarji, ki so jim bili v pomoč pomočniki — kaplani. Župnija je imela kar lepo dominikalno po- sest, ki jo je obdelovala v lastni režiji in h kateri je sodilo predvsem precejšnje število vinogradov, njiv, travnikov in vrtov, pred- vsem v najožji bližini mesta. Njena urbarial- na posest je ležala na obeh bregovih Drave ter je obsegala nad 20 kmetij. Gorskopravna zemljišča so bila predvsem vzhodno in za- hodno od mesta. K pravicam je sodilo tudi pobiranje vinske in žitne desetine od doma- čih in tujih podložnikov v okolici mesta, zla- sti na območju Kamnice, Selnice, Pernice in Malečnika.'* Nekaj dohodkov so župniki pre- jemali tudi od mestnih beneficijev.'' Žup- nijo so gmotno podpirali predvsem meščani sami, v manjši meri tudi taki iz vrst plem- stva.'ä Na območju župnije je stalo še nekaj cerkva in kapel, ki so bile deloma njene podružnice, deloma last zasebnikov in korporacij, nekaj je bilo tudi samostanskih. Mariborski podruž- nici sta bili cerkev sv. Ulrika pred Graškimi vrati in Marijina cerkev na Lebarjih na nas- protnem koncu mesta pred Koroškimi mest- nimi vrati (omenjena 1449). V novem veku je bila po izgonu Židov iz nekdanje sinagoge prirejena cerkev Vseh svetih. Meščanski špi- tal je imel kapelo sv. Duha, v Zičkem dvoru ob Dravi je bla samostanska kapela, k Ve- trinjskemu dvoru pa je tudi sodila kapela, ki se omenja v letu 1344.'' Od sredine 14. sto- letja do prve polovice 16. je bilo v Mariboru ustanovljenih 12 beneficijev, ki so dali mož- nost za preživljanje vrsti, duhovščine.*" Edini samostan v mestu je bil v srednjem veku samostan manjših bratov, ki so po svo- jem značaju in ciljih bili primerni za delova- nje med meščanstvom. Samostan je do 17. stoletja sodil k t. i. avstrijski redovni pro- vinci s sedežem na Dunaju, kasneje pa je so- dil k štajerski redovni provinci s sedežem v Gradcu.*' Prvi zgodovinski vir, ki priča o obstoju tega samostana v mestu, je listina iz leta 1273/74, ki kaže, da so se tedaj bratje v mestu že močno zasidrali.*^ Redovniki so po vsej verjetnosti prišli v mesto na pobudo ma- riborskih meščanov, ki se v dokumentu iz 1470 izrecno navajajo kot ustanovitelji nji- hove postojanke.*' Bratom je očitno mesto odkazalo zemljo za zidavo cerkve in samo- stana tik ob mestnem obzidju pri Koroških vratih. Samostanoi so z meščani in okoliškim pre- bivalstvom prihajali v stik tako v gospodar- skem kakor v duhovnem pogledu. S prido- bitvijo zemlje in letnih dohodkov s posesti v mestu samem in v njegovi najbližji okolici so manjši bratje postali v določeni meri zem- ljiški gospodje. Z rednim bogoslužjem v sa- mostanski cerkvi in z obligacijami, izvirajo- čimi predvsem iz darovnic, pa so se manjši bratje vključevali tudi v dušnopastirsko de- lo v mestu in njegovi najbližji okolici. Svojo posest so redovniki dobili predvsem od do- brotnikov, zlasti tistih iz vrst meščanov. Opa- zujemo lahko, da z zatonom srednjega veka darovnice počasi usihajo, dokler v dobi re- formacije popolnoma ne presahnejo. Gospo- darsko oslabljeni samostan seveda v takem stanju ni mogel vzdrževati večjega števila re- dovnikov. Konvent je bil narodnostno vsekakor me- šan, le za brate laike smemo predvidevati, da so bili predvsem slovenskega porekla, saj so le-ti, kakor je to za kasnejša stoletja raz- vidno, prihajali tudi s podeželja. Medtem ko so namreč t. i. starejši redovi v srednjem ve- ku sprejemali v svoje okrilje predvsem sino- ve in hčere plemiških družin, pa so v nove redove (npr. k manjšim bratom) vstopali predvsem sinovi meščanov.** Skrb za obubožane in bolne someščane je prevzelo mesto. Meščanski špital je v letu 1348 skupaj s svojo ženo ustanovil mestni pi- sar Matevž.*' Ustanova je živela predvsem od dohodkov svoje posesti, ki si jo je pridobila predvsem z darovnicami mariborskih mešča- nov in ki je segala od Kamnice na zahodu do Melja na vzhodu. Zlasti v obdobju refor- macije je velik del posesti, kmetij in gorsko- pravnih zemljišč, prešel v tuje roke, s čimer se je zmanjšala materialna baza ustanove. Me- ščanski špital je bil pod vodstvom meščanske skupnosti in njenih organov (mestnega sod- nika in sveta), ki so njegovo upravljanje po- verili nadzorni oblasti — špitalskim oskrbni- kom. Neposredno pa je ustanovo upravljal špitalski mojster, ki je bil iz vrst meščanov; ta je s svojo družino prebival v špitalu. Oskrbovanci so v špitalu uživali vso oskrbo včasih pa le stanovanje, in tedaj so prejemali denar. Dolžni so bili ravnati se po hišnem redu, opravljati lažja dela in udeleževati se božje službe v hišni kapeli sv. Duha. Špital je s kapelo in z gospodarskimi po- slopji ter vrtom stal do konca 19. stoletja na mestu današnjega poštnega poslopja na Slom- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 133 j škovem trgu ter je v 16. stoletju bU nadstrop- na stavba.*' Griči severno, zahodno in vzhodno od Maribora, od Vinarskega brega pa do Melj- skega hriba, so bili zaradi svoje odlične lege zasajeni z vinsko trto že v 11. stoletju, saj se v tem času navajajo vinogradniški kompleksi pri sosednji Kamnici.*' Vinogradi so ležali na današnji piramidi (Möns castri, 1243, der Purperg, 1332), na hribčku med današnjo Kal- varijo in Piramido (Kolperg), na današnji Kalvariji (ze Marchburch an dem Vorder- berch, 1337), na Račjem bregu (Raitzerperg, 1305) in na Vinarskem bregu (der Wienner perg, 1325).** Na omenjenih hribih so si svoje vinogradniške komplekse pridobili poleg meščanov tudi drugi interesenti ter so jih obdelovali v lastni režiji ali jih oddajali v zakup po gorskem pravu. H gorskim gospo- dom so sodili poleg mariborskih meščanov deželnoknežja gospoščina, mariborska duhov- na gosposka, nemški viteški red, sekovski zborni kapitelj in lavantinska škofija ter Vetrinj in Št. Pavel.*» Na zahodnem robu mesta pa je strnjene komplekse vinogradov imela opatija iz Admomta na Zgornjem Šta- jerskem. Večina teh ustanov si je prizadevala, da bi si v mestu pridobila vrsto nepremičnin, ali pa vsaj hišo, ki bi ji služila kot gospodarsko poslopje, kot trgovska postojanka in središče uprave bližnje posesti. Dokumenti nam doka- zujejo, da je večina alpskih samostanov ime- la v mestu svoje svobodne hiše, za katere si je pridobila deželnoknežje privilegije. Za vet- rinj ski samostan je znano, da si je v mestu pridobil svojo hišo v Graškem predmestju že okoili leta 1220.»« Njegov t. i. Vetrinjski dvor je postal upravni sedež samostana za po- sest na Štajerskem, ki se je razprostirala predvsem v mariborski okolici in pri Ho- čah." Za Vetrinjski dvor je izdal listino že kralj Rudolf v letu 1277, z mestom pa se je samostan pogodil zaradi nje v letu 1305.*^ Za nemški viteški red je znano, da je v mestu imel svojo hišo 1236. leta, Admont pa naj bi si jo pridobil v letu 1304."^ Admont je postal ob koncu 13. stoletja lastnik Račjega dvora na zahodnem robu mesta in vinogra- dov pri Trčovi, vzhodno od njega.'* Na za- četku 14. stoletja (1316) se omenja tudi hiša šentpavelskega samostana pri Gornjih ali Koroških mestnih vratih in ki jo je samostan imel ves srednji vek kot sedež uprave za svoja gorskopravna zemljišča v ožji mari- borski okolici, in hiša samostana Reina."' Močne stike z mestom je imela tudi ko- menda malteškega viteškega reda v Melju pri Mariboru, ki se omenja prvič 1217. Komen- da je bila glavni lastnik zemlje na meljskem območju, stisnjenem z juga od Drave ter s severa in vzhoda omejenem z Meljskim hri- bom in drugimi vzpetinami, ugodnimi za rast vinske trte. Komenda je v mestu imela hišo s kletjo ter je kot svobodna hiša mejila na hišo vetrinjskega samostana in na mestno obzidje.«« Zemljiške gosposke, ki so v mestu imele svoje nepremičnine (hiše in zemljiške par- cele), so si prizadevale, da bi bile zanje opro- ščene, če že ne vseh davščin in dajatev, pa vsaj večine le-teh, in da bi bile oproščene bremen, ki so jih morali nositi meščani. Na drugi strani pa so si seveda tudi Mariborča- ni, hasnovalci nepremičnin, last zemljiških gosposk, prizadevali, da se rešijo davščin in raznih bremen. Meščanom je zato bil v prid privilegij Rudolfa IV. iz leta 1363, izdan tudi za Dunaj in druga avstrijska mesta. S tem privilegijem je Mariborčanom bilo omogo- čeno, da se za vsak funt imenja odkupijo za vselej z osmimi fimti. listina je tudi dolo- čala, da lastniki nepremičnin, ki bi v tak od- kup ne privoLLM, izgube pravico do pobira- nja davščin." Spori s privilegiranimi stanovi zaradi davščin so bili značilni za vse meščan- Cesar Friderik III potrjuje mariborskemu mestu svo- bodno volitev mestnega sodnika (zapis v rokopisu Blau 51/1, št. 512, Jol. 206r v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju) 134 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 ske naselbine, v Mariboru pa so se zlasti med samostani in mestom razplamtevali od sre- dine 15. stoletja naprej. Spore med meščani in zemljiškimi gospos- kami z nepremičninami v mestu in v njegovi okolici so povzročale predvsem zahteve me- ščanov, da tudi gosposke sodelujejo pri utr- jevanju obzidja, kopanju mestnih jarkov in zavarovanju mostu čez Dravo. Ti spori so nastajali zlasti od sredine 15. stoletja naprej v času madžarske in turške nevarnosti, ki sta terjali obrambno sposobnost mesta. Po- , navijajoči se opomini deželnih knezov in pri- tožbe meščanov nanje kažejo, da so se zem- ljiške gosposke skušale izogniti vsem bre- menom in se jim na vso moč upirale, kar je zanje deloma razumljivo, ker je deželni knez v zvezi z obrambo terjal od njih nova bre- mena, ki jih do tedaj niso bili vajeni, in jim stara povečeval.'* V letu 1446 je npr. deželni knez Friderik naslovil na vse zemljiške gos- poske, ki so imele na območju dveh milj oko- li mesta svoje podložnike, da le-te pošljejo na tridnevno tlako za utrjevanje mesta.'« Utrje- valna dela so zahtevala velike množine le- sa, ki pa ga meščani iz svoje razmeroma skromne gmajne niso mogli v zadostni meri dobiti, pa je zato Friderik v letu 1462 vsem lastnikom gozdov v mestni okolici ukazal, da dovolé meščanom za potrebe utrjevalnih del jemati iz njih les.*"" Splošna gospodarska, družbena in duhovna kriza 15. stoletja je našla svoj odmev tudi na slovenskih tleh. Razmere pri nas pa so se bist- veno poslabšale od sredine 15. stoletja naprej tudi zaradi neprestanih vdorov Turkov, ki so terjali vedno večja bremena za obrambo de- žele in mesta. Duhovna kriza, zlasti v cer- kvenem življenju, pa je imela za posledico razširitev protestantizma in raznih verskih sekt tudi pri nas. Pozabiti tudi ne smemo na številne požare, ki so pogosto mesto, katere- ga hiše so bile v glavnem lesene, upepelile do tal. Znani so požari iz let 1362, 1438, 1450, 1468, 1513 in 1601.i«i Stalni turški vpadi na Štajersko od 1471 dalje so terjali močnejšo obrambno moč tudi mesta Maribora in v zvezi s tem so se pove- čala bremena meščanov in zemljiške gospo- ske. Cesar Friderik III. je 1474 naslovil na prebivalce Koroške pismo, v katerem jim na- znanja, da se Turki v velikih množicah zbi- rajo v Bosni z namenom, da napadejo av- strijske dežele, pa je zato ukazal vsem svo- jim podložnim, da pomagajo pri obrambi de- žele.^^^ 4. junija istega leta je npr. ukazal šentpavelskemu opatu, naj pride na posveto- vanje v Maribor, kjer se bo z meščani in s plemstvom ter s prelati dogovoril glede ob- rambe Kranjske, Koroške in Štajerske pred Turki."3 Že leta 1471 so Turki strahovito pri- zadeli Savinjsko dolino in v naslednjem le- tu opustošili ravnico med Ptujem in Ma- riborom. Stalna nevarnost je zahtevala ob- rambno sposobnost mesta. V letu 1478 je dal Friderik III. v Mariboru v severovzhodnem vogalu obrambnega zidu sezidati svoj grad."* Akutno nevarnost je za Štajersko pomenil tudi spor med cesarjem in kraljem Matijem Korvinom, ki je začel jeseni 1479 na šta- jerskih tleh vojno proti Frideriku ter je za- sedel salzburške posesti. Spomladi 1481 je nečak kralja Korvina Szekely nekaj dni ob- legal tudi Maribor, vendar uspeha ni dose- gel. V mestu nastanjeni vojaki in meščani so se do prihoda pomoči hrabro branili, pač pa so bile mestne utrdbe tedaj močno poškodo- vane.*«' 1482 je cesar od zemljiških gosposk, ki so imele podložnike zunaj mesta, ponovno zahteval, da ti pridejo na tlako za utrjevanje mesta ter je v svojem pismu navedel, da so mestne utrdbe že dotrajane.*"" V letu 1494 je Friderikov naslednik kralj Maksimilijan skli- cal za 6. april zbor deželanov v Maribor, da bi razpravljali o obrambi pred Turki.^^^^ Leta 1513 je mesto skoraj do tal pogorelo in z njim so tedaj pogorele tudi privilegijske listine in drugi dokumenti. Ta katastrofa je zlasti zaradi preteče turške nevarnosti ter- jala utrditev obzidja, pa je zato deželni knez meščanom za šest let spregledal polovico davščin."' Leta 1522 naj bi dal deželni knez Ferdinand mesto močneje utrditi."* Nevar- nost pred Turki se je povečala po bitki pri Mohaču leta 1526 in 1532 je Sulejman pono- vil svoj vojni pohod na Ogrsko in proti Av- striji. Od 14. do 16. septembra so Turki brez- uspešno oblegali Maribor, ki so ga meščani pred tem dodatno utrdili ter se oskrbeli z izdatno municijo, vendar so Turki močno opustošili mestno okolico ter Dravsko polje"* V naslednjem letu je Ferdinand I. zaradi na- stale škode Mariborčanom priznal davčni po- pust.**" Mesto je bilo ponovno utrjeno, saj je kmalu zatem in sredi stoletja prišlo do novih utrjevalnih del.*** Postopno napredo- vanje Turkov zadnji dve desetletji pred le- tom 1600 iz zahodne Ogrske tudi v smeri Prekmurja je imelo 1589 za posledico, da je deželni knez odredil pregled o stanju obo- rožitve srednještajerskih mest in seveda tu- di Maribora. V letu 1593 so se vsa štajerska mesta morala oskrbeti z živUi za leto dni, kar je bilo v zvezi z novo vojno napovedjo Turkov. Ta vojna se je nato vlekla vse do leta 1606.**® KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 135' Konec 15. stoletja je začela pešati domača trgovina, kajti tranzitno trgovino so prev- zeli tuji trgovci in družbe, zlasti pomembno trgovino z madžarskim žitom in živino, ki se je zaradi približevanja Turkov morala pre- usmeriti iz Obkolpja v Italijo preko Stajersike in Kranjske. Tudi vinska trgovina, od katere je imel Maribor velike koristi, je s koncem 15. stoletja nazadovala zaradi konkurence sosed- njega Ptuja, ki je ponovno pričel konkuri- rati Mariboru. Ptuj je namreč pričel priha- jati vse bolj v oblast deželnega kneza, ki je zato to meščansko naselbino pričel tudi forsi- rati. Po cesarjevem privilegiju pred 1516 so ptujčani smeli prosto prevažati vina v vse smeri. Zaradi pritožb Mariborčanov je cesar 1516 Ptujčanom ta privilegij omejil, ko jim je prepovedal uporabo vinske poti. na Koroš- ko med Mariborom in Rogaško goro. Boljša vina, predmet trgovine ptujčanov, so močno škodovala mariborski trgovini in neprestani spori med obema mestoma so privedli do po- sega deželnega kneza vanje, tako da je 1517 le-ta odpravil ptujsko svobodno vioisko tr- govino. V letih 1521, 1523, 1565, 1595 so de- želni knezi potrjevali mariborski monopol v trgovanju z vinom med Slovenskimi gorica- mi in Rogaško goro."' [Kljub prepovedim deželnega kneza, ki je s svojimi ukrepi želel zaščititi svoje mesto, se je večala podeželska obrt in v zvezi z njo tudi trgovina, ki sta dajali kmečkemu pre- bivalstvu dodatni zaslužek, mnogim z malo zemlje pa sta bili skoraj edini vir dohodkov in podlaga za vsakdanjo eksistenco.*" Dežel- noknežji patent iz leta 1604 je kmetom do- voljeval prodajati le lastne pridelke in kupo- vati le tiste, ki so jih potrebovali zase. S tem je poskušal kmečki živelj odstraniti iz trgo- vinske preprodaje. Medtem ko je domači tr- govec zaradi dvojne konkurence propadal, pa se je mestni obrtnik obdržal s pomočjo ce- hov, zaščiten z deželnoknežjimi privilegiji, ki so mu prisodili gospodarsko dejavnost v me- stu in v njegovi okolici. Mariborski meščan se je za svojo gospodarsko prosperitelo imel zahvaliti predvsem obrtniški dejavnosti in do- hodkom od svoje agrarne posesti, zlasti še vinogradniške. Za 16 in 17. stoletje moremo reči, da sta vodilni panogi gospodarske de- javnosti meščanov, obrt in trgovina, nazado- vali in da je agrarna dejavnost dobila močno svojo veljavo.**^ Zlasti turška nevarnost je v 16. stoletju zahtevala močno utrdbeno dejavnost v me- stu. Svoj odločilni delež so prispevali ita- lijanski gradbeniki, ki so močno vplivali na našo utrdbeno in meščansko arhitekturo. Naj- pomembnejša stvaritev italijanskega gradbe- ništva v Mariboru pa je bil v letih od 1563 do 1565 sezidani Rotovž. Sredi stoletja so gradbeno dejavnost v mestu dobili v roke Italijani. Leta 1545 srečamo gradbenika Do- menica dell' Alila, ki je vodstvo del v letu 1550 izročil bratu Andreju. Dela v Mariboru so bila v glavnem končana 1562. leta. Najprej so bastijsko uredili Koroška vrata (1552), ka- sneje sta nastali obe obdravski bastiji (Vodni stolp 1555), v letih med 1555 in 1562 pa je nastala severozahodna mestna bastija na me- stu odstranjenega okroglega stolpa.**' Ko so se leta 1528 npr. v Gradcu pojavili že prvi predikanti in se je tudi že po vsej deželi pričelo gibanje raznih verskih sekt, se je deželni knez Ferinand dogovoril s salz- burškim nadškofom kardinalom Matejem Langem in z ljubljanskim škofom Krištofom Ravberjem, ki je bil obenem upravitelj se- kovske škofije, za sestavo mešane državno- cerkvene komisije za ugotovitev verskega sta- nja prebivalstva zlasti v mestih in trgih. 2. julija je komisija prišla tudi v Maribor in ugo- tovila sicer mlačnost med prebivalstvom, vendar se luteranstvo tod še ni razširilo. V mestu je bilo moč kupiti protestantske knji- ge, vedar je Maribor tedaj glede luteranstva zaostajal npr. za Radgono in Slovenj Grad- cem. Razmah novega verskega gibanja mo- remo za Maribor zaznamovati šele za čas od srede stoletja naprej.**' K poslabšanju verskih razmer v mestu je deloma prispevalo tudi to, da je župnija bua 1506 inkorporirana krški škofiji, tako da je bil odtlej njen pravi župnik krški škof, ki ga je nadomestoval vikar. Tudi mesto je vedno bolj posegalo v zadeve župnije in ji odtuje- valo posest. Prišlo je celo tako daleč, da je krški škof župnijo z vsemi dohodki leta 1545 prodal mestnemu magistratu. Šele na zahte- vo kralja Ferdinanda in salzburškega nadško- fa Ernesta je župnija bila 1553 vrnjena krški škofiji.*** |Za župnika Antona Manikorja (1587—1601) se je pričela v mestu organizirati podravska protestantska verska skupnost. Deželni stano- vi so v mesto poslali predikanta Sigmunda Lierzerja, ki pa se ga nihče ni upal sprejeti pod streho, pa ga je zato Wolf Viljem Her- berstein sprejel na svoj grad Betnavo, kjer sta bUi urejeni molilnica in pokopaJišče. Ker so se meščani začeM množično udeleževati pridig in obredov v betnavski grajski kapeli, je deželni knez in nadvojvoda Karel II. po- slal magistratu 1587 ostro pismo in je sklenil, da pošlje v Maribor svojo komisijo. Komisi- ja, ki je Maribor vitizitirala 1589, je sestavila 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 dolg zapisnik, namenjen mestnemu sodniku in svetu, z ukazi, kako naj ukrepata s pro- testanti. Kljub temu pa protestantska dejav- nost na Betnavi ni prenehala in nadvojvoda Ernest je v letu 1592 od meščanov zahteval, naj se drže svojega vikarja in odslovijo lu- teranskega predikanta in učitelja.*" Zoper protestante je po vsej deželi ostro nastopil nadvojvoda Ferdinand in sestavljena je bila pro tir eformaci j ska komisija, ki jo je na Štajerskem vodil sekovski škof Martin Brenner. Komisija je z delom pričela 1599, pot pa jo je vodila preko Cmureka, Radgone in Lenarta, kjer je dala uničiti bližnjo ka- pelo v Redehovi, v Maribor, nato na Ptuj, Slovensko Bistrico, Konjice in Celje. 11. fe- bruarja je komisija po poprejšnji vizitaciji mariborskemu sodniku in svetu izročila pis- meno instrukcijo s šestnajstimi točkami z naročilom, kako naj se ravnajo v verskem in nravnem pogledu. Ostri predpisi glede lute- ranstva kažejo na postopen konec reformacij- skega gibanja v Mariboru. Vizitacija škofa Martina Brennerja leta 1607 naj bi dokončala rekatolizacijo dežele. Po vizitatorjevüi ugotovitvah tedaj na pode- želju izvzemši plemičev luteranov ni bilo več. Pač pa je bilo po mestih še nekaj »pri- kritih« in »neprikritih« luteranov, saj je škof Brenner od mariborskega in ptujskega žup- nika zahteval, naj pošljeta seznam »hereti- kov«.*^* 1608 je moral škof Brenner oditi na vizitacijo po naročilu nadvojvode Ferdinan- da. Vizitator je zapisal, da je v mestu tedaj živelo 550 odraslih ljudi, od katerih se jih ni spovedalo 40, ki pa da so vsi obljubili, da to store. Med meščani je bilo le 8 luteranov, od katerih se je zahtevalo, naj se v desetih dneh povrnejo v katoliško cerkev. Refor- macijske komisije so sicer zajezUe delovanje protestantov in strie njihovo zunanjo orga- nizacijo, niso pa mogle preko noči spremeni- ti mišljenja ljudi. Le ostri predpisi glede luteranstva in njegovih pristašev so povzro- čili konec reformacijskega gibanja tudi v Mariboru.*^ OPOMBE 1. S. Pahič, Maribor v prazgodovini, CZN XXXIX, 1968, str. 9—63. Isti, Maribor v rimski zgodovini. CZN XLI, 1970, str. 159—243. — 2. M. Kos, Zgodovina Slovencev od naselitve do petnajstega stoletja, Ljubljana 1955. H. Pircheg- ger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962, str. 1—4. — 3. F. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (Gra- divo) II, Ljubljana 1906, št. 487, str. 380—381. — 4. Prim. H. Pirchegger, o. c, str. 37. — 5. Gradi- vo III, Ljubljana 1911, št. 408, str. 239—241. — 6. Gradivo IV, Ljubljana 1915, št. 222, str. 125. — 7. J. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribo- ra I—VII, Maribor 1975—1981 (= GZM I—VII). GZM 1/3. — 8. Gradivo IV, št. 855, str. 429 in V, št. 694, str. 332. — 9. Gradivo IV, št. 245, str. 137. — 10. GZM 1/47. — 11. GZM 1/3. — 12. GZM 1/43. — 13. GZM 1/49. — 14. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsko opatijo in gospodi iz Melja, gospodi Mariborskimi in mariborskimi meščani v srednjem veku. Kronika 29, 1981, str. 294. — 22 a. Prim. str. 294. — 23. Prim. H. Pir- chegger, o. C, str. 20. K. Pisec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 81—82. — 24. str. 21. — 18. Ibidem. — 19. J. Mlinaric, Odno- si..., str. 243. — 20. H. Pirchegger, o. c, str. 20—21. — GZM 1/11, 46, 51. — 21. H. Pircheg- ger, o. C, str 20. — 22. B. Grafenauer, Zgodovi- na Slovenskega naroda II, Ljubljana 1965, str. 294. — 22 a. Prim. str. 294. — 23. Prjm. H. Pirc- hegger, o. C, str. 20. K. Pisec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 81—82. — 24. GZM 1/28, 47. — 25. GZM 1/55. — 26. GZM 1/43. — 27. GZM 1/60, 76. — 28. GZM 1/85, 86. — 29. S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljub- ljana 1961, str. 157—160. — 30. GZM 11/55. — 31. GZM 11/26. — 32. GZM IV/123 in VII/41. — 33. Ibidem, str. —• 34. Ibidem, str. — 35. Zapis v ro- kopisu 53/1 (olim 163) (XV. stol.), št. 512, fol. 206'" v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Prepis v rokopisu 2714 (XVI. stol.), fol. 14v v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (= SLa). Prim. rok. 2714, fol. 2r in K. Pisec, o. c, str. 82. — 36. J. Mlinaric, Mariborski mestni sodniki..., str. — 37. Ibidem, str. — 38. Prim. K. Pisec, o. c, str. 81. — 39. Prim. J. Curk, Maribor (Urbani- stično-gradbeni zgodovinski oris), CZN XXXVII, 1966, str. 68 in 72. — 40. J. Koropec, Slovenske gorice v luči mariborske mestne knjige (V. Vrbnjak, Svet med Muro in Dravo. Maribor 1968), str. 310—311. Prim. IV/12 in V/42. — 41. Ibidem. — 42. »Gotscalcus pelliparius burgensis« (GZM 1/55). — 43. Prim. J. Curk, o. c, str. 72. — 44. GZM III/25. — 45. GZM V/29. — 46. GZM 11/55, 43. — 47. GZM II, 78, 96, 111/34, 58, .66, IV/39, 77, 112. Fond mesta Maribora, škatla 7, fol. 6r GZM VII/112, 1467: Urbar mariborske župnije 1467 v arhivu krške škofije v Celovcu. — 48. Fond Maribor, šk. 7, fol. 6r, orig. listina v PaM in urbar mariborske župnije iz 1467 v ar- hivu krške škofije v Celovcu. — 49. GZM 11/62, 76, 96, 109. — 50. GZM 11/67, 119. — 51. GZM IV/47, 72. — 52. GZM VI/15, 25. — 53. GZM 1/43, 96, 117, III/122, 123 in Fond mesta Maribora, škatla 7, fol. 5v. — 54. GZM 11/83, 108 in VI/90. — 55. GZM III/48. — 56. J. Zahn, Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittelalter, Wien 1893, str. 326. — GZM IV/112, VI/34, IV/79. »Judennthor« (IV/112). — 57. J. Curk., o. c, str. 73. Listini 1497, januar 1. in 2. v Pokrajinskem arhivu, Mari- bor. ¦— 58. S. Vilfan, Pravna zgodovina Sloven- cev, Ljubljana 1961, str. 170. — 59. »Hainrych der Schrall Juden rihter daz Marhpurch« (III/ 115.) — 60. Prim. J. Mlinaric, Mariborski me- stni sodniki v srednjem veku. CZN. — 61. GZM KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 137) 11/22. Glej tudii 11/54. — 62. GZM 11/109, III/75. — Glej tudi J. Curk, o. c, str. 70. — 63. GZM III/ 34. — 64. GZM III/34, 44, 88, 98, IV/38, J. Zahn, Ortsnamenbuch..., str. 326, GZM IV/79, V/31, 56, VI/67. — 65. Identifikacija nekaterih ulic v Mariboru glej J. Curk, o. c, str. 70. — 66. GZM 11/109. — 67. GZM VI/67. — 68. Glej str. — 69. H. Pirchegger, o. c, str. 19. — 70. Prim. J. Curk, Mariborska stolnica (Zbornik ob 750-letnicl ma- riborske škofije 1228—1978, Maribor 1978), str. 194—212. — 71. GZM 1/21. Župnik Konrad je omenjen tudi v dokumentu iz let med 1185—1192 (GZM 1/15). 1248: patronicij sv. Tomaža, aposto- la (GZM 1/76), 1254: sv. Tomaža in Janeza Krst- nika (1/85, 86), kasneje le še sv. Janeza. Kamer: 1/78. — 72. Prim. J. Mlinaric, Mariborska župni- ja do leta 1600. CZN XLIV, 1973, str. 234—262. — 73. Prim. J. Richter, Inkorporacija in pro- daja mariborske župnije. CZN XLIII, 1972, str. 203—219. — 74. Konrad II. (1189—1215), Konrad III. (1243—1249) in Alberon (1273—1289) (J. Mld- narič, Zupniija sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzburške nadškofije XII. sto- letje-1786 (Zbornik ob 750-letnici maribor- ske škofije..., str. 130). — 75. Prim. J. Mli- naric, ibidem, str. 133—134. —76. Ibidem, str. 148—155. — 77. Prim. J. Mlinaric, Benefiaiji v mestu Mariboru do konca 16. stoletja. CZN XLIV, 1973, str. 60—91. — 78. J. Mlinaric, Mari- borska župnija ..., str. 135. — 79. Ibidem, str. 125—129. GZM IV/28, 30. Prim. IV/34. — 80. Prim. J. Mlinaric, Beneficiji ..., str. 60—91. — 81. G. E. Friess, Geschichte der oesterredchischen Minoritenprovinz. Archiv für öesterreichische Geschichte, Wien LXIV, 1882, str. 168—169. 82. GZM 11/28. 83. Prepis v rok. 2714, (XVI. stol.), fol. 178 v Štajerskem deželnem arhivu v Grad- cu. — 84. Prim. J. Mlinaric, Kartuzija Pleter- je..., str. 37. — 85. GZM IV/48. 86. Prim. J. Mlinarič-J. Richter, Mariborski meščanski špi- tal od ustanovitve v letu 1348 do srede 18. sto- letja. CZN LII, 1981, str. 252—272. — 87. Gra- divo III, št. 408, str. 240. — 88. GZM 1/69, III/lll, IV/3, 11/112 in III/72. — 89. Prim. J. Mlinaric, Admontski Račji dvor pri Mariboru. CZN XLXIX, 1978, str. 35. — 90. GZM 1/55. — 91. Prim. J. Mlinaric, Posest vetrinjske opatije na Štajerskem (ok. 1145—1786), CZN LII, 1981, str. 50—52. — 92. GZM 11/40, 108, 109, III/36. — 93. GZM 1/65. — J. Wichner, Geschichte des Benediktiner-Stiftes Admont III, Graz 1878, str. 8. — 94. GZM 11/68. — Prim. J. Mlinaric, Admont- ski Račji dvor..., str. 33-47. J. Curk, Račji dvor pri Mariboru. CZN XLXIX, 1978, str. 48—54. — 95. GZM 11/41. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsko opatijo ..., str. 246. GZM III/43. — 96. Prim. J. MHnarič, Melje in njegova malteška komenda od XII. stoletja do leta 1803. CZN LI, 1980, str. 217—238. — 97. GZM IV/99. — 98. Prim. J. Mlinaric, Odnosi med šentpavelsko opatijo ..., str. 247—248. — 99. Prepis v rokopisu 2714 (XVI. stol.), fol. 17v v SLa. — 100. Ibidem, fol. lirv, _ loi. J. Curk, o. C, str. 70. — 102. B. Schroll, Urkundenbuch des Benedictiner-Stiftes St. Paul in Kärnten. FRA II/XXXIX, št. 582, str. 459—460, Wien 1876. — 103. Ibidem, št. 584, str. 461. — 104. Cod. Blau 53/2, št. 1131, fol. lOOr v Avstrijskem dr- žavnem arhivu na Dunaju. — 105. K. Pdšec, Utrdbena rabota mariborska. Kronika 27, 1979, str. 86. — 106. Rokopis 2714, fol. 16v v SLa. — 106 a. FRA II/XXXIX, št. 667, str. 518. — 107. Rokopis 2714, fol. ir in 56v v SLa. — 108. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark II, 1282—1740 str. 346 Graz-Wien-Leipzig 1942, — 109. K. Pisec, o. C, str. 89—91. — 110. A. Muchar, Geschichte des Herzogthums Steiermark Vili, Grätz 1867, str. 398. — 111. Glej str. — 112. Prim. K. Pisec, o. C, str. 91. — 113. J. Curk, o. c, str. 72—74. — J. Koropec, o. c, str. 311. — 114. Prim. J. Curk, o. C, str. 73. — 115. Ibidem, str. 74. — 116. Ibidem, str. 76, 74. — 117. Prim J. Mlina- ric, Župnija sv. Janeza Krstnika v Maribo- ru..., str. 142. — 118. J. Richter, Inkorporacija in prodaja mariborske župnije. CZN XLIII, 1972, str. 317. — 119. J. Richter, Maribor v reforma- cijski dobi. CZN XIV, 1974, 93, 97—104. — 120. Idem, str. 99—100. — 121. J. Mlinaric, Prizade- vanje sekovskdh škofov Martina Brennerja (1585—1615) in Jakoba Eberleina (1615—1633) kot generalnih vikarjev salzburških nadškofov /za katoliško versko prenovo na Štajerskem v luči protokolov 1585—1614 in vizitacijskih zapisni- kov iz 1607, 1608 in 1617—1619 (Acta ecclesiasti- ca Sloveniae 5, Ljubljana 1983), str. 22. — 122. Ibidem, str. 25.