H GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 9 LETO IX # ŠTEVILKA 11 # 9. NOVEMBRA 1973 KRAJEVNIH IN DELOVNIH SKUPNOSTIH V NAŠI OBČINI ;tavna razprava uspešno zaključena ]Javna ustavna razprava v naši občini je zaključena. Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta je bila Tjtoa ocena, ki jo v povzetku tudi objavljamo. r* krajevne skupnosti je bilo predvidenih 31 razprav, sklicatelji pa so bfle krajevne organizacije SZDL in sveti KS. Kljub dogovorom so P razprave ponekod skhcane še po 7. oktobru, do vključno 21. oktobra pa je bilo zbranih le 19 zapisnikov. Udeležba na razpravah v KS p relativno zadovoljiva, saj seje mnogo občanov ustavnih razprav udeležilo v svojih delovnih organizacijah. Vsekakor pa velja omeniti Aejšo udeležbo mlajših občanov. I »evati tiste KS. ki na svojem ob- P°«bnega družbenega pomena (npr 'lolne pripombe iz razprav v KS * nanašale na težko razumljiv v katerem sta osnutka napi-*'n s tem v zvezi na preglednost vabše tolmačenje vsebine. Poja-se tako tudi predlogi o po-,1 bo|j razlagajoči izdaji obeh "tkov. Občani so grajali tudi pre-o postavljen zemljiški maksi-kritično so spregovorili o ^pitanju KS, katere bi se morala njihovem mnenju pretakati tudi gunska sredstva in sredstva iz Tu bi morali vsekakor upo- števati tiste KS, ki na svojem območju nimajo delovnih organizacij, ob tem pa se postavlja tudi bojazen grupiranja finančno bolje stoječih TOZD, KS, občin itd. Pojavili so se konkretni predlogi, da se s politiko varstva posebno v manj razvitih področjih in vaseh odpravlja socialno diskriminacijo. Po centralnih šolah naj bi se formirale TOZD, izobraževalna skupnost kot interesna skupnost pa naj bi bila tudi v občini. Ob razpravah o delegatskem sistemu je bila izražena zahteva, da se na ravni republike ustanovijo ustanove opis udeležencev NOB je, da smo v letih 1950 J p>7 ie zbrali glavne podat-borcev za narodnoosvobodil-* Manje v letih 1941 do osvo-J,fve 1945. Do današnjega ‘Pa se je na terenu marsikaj Menilo. Mnogi so se odse-priselili, mnogi so J" in tako je evidenca po-1 Pomanjkljiva ter bo tako J1 Ponovno zbrati podatke o 'Sencih narodnoosvobodilni gibanja po stanju 31. 10. B ■ V popisu bodo zajeti vsi ciniki NOG, ki morajo po Mu ZZB NOV Slovenije biti J!* združenja borcev ali zdru-19 vojaških vojnih invalidov, vede na to ali so ob času Ua včlanjeni v navedenih Men jih. To pomeni, da ima Ma komisija pri združenjih Mno nalogo, da dobi po-p tudi od tistih udeležencev ;• ki živijo na terenu, niso ^krnjeni v organizacijo ZZB . iz katerihkoli razlogov. ,, Mn bo torej vsak udeleže-'/ Mrodnoosvobodilnega giba- / N sodeloval v narodno-%odiini vojski, /e ose^n‘ vojaški vojni ^ ali član družine padlega 9 oziroma umrlega vojaške-^luega invalida in uživa pra-Qtužinskega invalida, )^e je bil zaradi podpiranja tj., 'zgnan, v zaporu, v inter-na prisilnem delu ali v ^ hJfri,u in je tam nadaljeval z >NOG. Ce se je v oboroženih eno-domovine boril proti C!?' Popisani pa bodo tudi V^eni • otroci. ^čini Ljubljana Vič-Rud-i Popis posebna komisija )V i^inskem odboru ZZB ^ dubljana Vič-Rudnik, po Pa so njihove po-^ komisije in popisovalci že eni $ predpripravami za popis, ki bo trajal od 11. 11. do 11. 12. 1973. Predvidevajo, da bo popisanih v občini Vič-Rudnik okrog 5.600 udeležencev NOG. Vse prizadete prosi občinski odbor ZZB NOV Ljubljana-Vič-Rudnik, da pomagajo popisovalcem z dajanjem točnih podatkov na popisni listi, ker je od sodelovanja udeležencev NOG pri popisu odvisna točnost in zanesljivost podatkov, ki bodo služili vsem združenjem pri reševanju problemov za borce in vojaške vojne invalide. LJUBO TIPLIC ZA DOBRE DELOVNE ODNOSE pošta), ki naj bi se v primeru vezanosti na večji teritorij vezale direktno na republiko, ne pa na občine, s čimer bi zaščitili splošne družbene interese. Jasno je bila nadalje postavljena zahteva, da cerkev ne sme ustanavljati svoje interesne skupnosti, da se mora odgovornost delovnih ljudi v praksi poostriti in ne-navsezadnje se mora razčistiti tudi vprašanje civilne zaščite glede na Haaško konvencijo. Javna ustavna razprava je bila izpeljana v 115 delovnih skupnostih. Vodilni delavci pa so se udeležili še posebne razprave na skupnem zboru v Kranju. Razprave niso organizirali na fakulteti za elektrotehniko in na fakulteti za naravoslovne vede -oddelek za matematiko in fiziko ter oddelek za kemijo. Zanimivo je, da javna ustavna razprava ni bila izpeljana niti na vseh inštitutih, ki delujejo v okviru univerze z izjemo inštituta Jožef Stefan. Pojasnilo o takšni indolentnosti mora podati univerzitetni komite ZKS. Posebno skrbno pa so se ob pomoči aktiva prosvetnih delavcev - komunistov na omenjene razprave pripravili v vzgojno-varstvenih in izobraževalnih zavodih in ustanovah. In kakšne so bile konkretne pripombe, mnenja in vprašanja iz delovnih kolektivov? Politični dejavniki se morajo zavzeti za predhodno usposabljanje evidentiranih kandidatov, da bi le ti upravičili delegatski sistem. Izražen je bil dvom v možnosti uresničenja določbe o družbenoekonomskem položaju delovnega človeka, ki po njihovem mne- nju zveni precej optimistično^ in vsega kar izvira iz nje v ostalih določbah tega poglavja. Prevladovalo je tudi mnenje, da mora nov institut sodnih organov rasti iz TOZD navzgor od delavske kontrole in tova-riško-delavskih razsodišč do poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Poseben pomen Zveze komunistov in Zveze sindikatov v TOZD jg v ustavi še vedno premalo opredeljen. Premalo razjasnjeni so tudi odnosi v menjavi dela, odnosi ustvarjeni z minulim delom, socialna varnost delavca kot tudi merila za ugotavljanje sredstev za osebno in skupno porabo delavcev. V postopkih priprav in izvajanja planov pa bi moralo veljati načelo „poslovne racionalnosti in ekonomičnosti za vsak projekt11, kije sprejet v plan od TOZD, KS, občine, republike vse do zveze. Se posebej pa je bila nagla-šena večja smotrnost in usklajevanje zakonov z ustavno vsebino in njihovim spreminjanjem in tolmačenjem. Omeniti velja tudi pripombo delavcev v OZD, da se obrt postavi v enakopraven položaj z vsemi drugimi delovnimi asociacijami. Pripombe, mnenja in ob tem kopica odprtih, še vedno nerazjasnjenih vprašanj se je torej porodila ob tej ustavni razpravi. Vse to terja jasne, konkretne in kolikor je najbolj mogoče tudi natančne odgovore. Le-ti pa naj bodo vsem občanom posredovani preko dnevnega tiska, radia in televizije v tistih ali vsaj podobnih oblikah, v katerih sta bila osnutka republiške in zvezne ustave tudi predstavljena. J. DOMITROV1Č Zagotoviti dejansko tovarištvo! Osrednja tema konference OK ZKS Vič-Rudnik je bila gospodarska situacija v občini ob polletju, vendar ne s poudarkom na številčnih prikazih in zgolj uspehih gospodaijenja temveč na osnovi vsebinskih vprašanj, s posebnim poudarkom na uveljavljanju TOZD in sploh ustavnih dopolnil. Člani konference so izrazili bojazen, da bi se zaradi formalnega roka ustanavljanja TOZD to izvedlo le formalno in ne dovolj pretehtano in vsebinsko. Sploh pa je vprašanje, če bo ta določila o ustanovitvi TOZD možno uvesti do konca leta kot je rok, saj je preostalo le malo časa. Ce bi prišlo do tega, da organizacije ne bi pravočasno ustanovile TOZD bi to privedlo mnoge v kritično situacijo, ker bi morale plačati visoke kazni (do 1 milijon novih dinarjev) in uvesti bi bilo treba tudi začasne uprave. Zato je treba nemudoma dejansko ustanoviti TOZD v vseh delovnih organizacijah. Konferenca je ugotovila, da so rezultati gospodarjenja ugodni, ponekod pa prav čudežni npr. pri urbanističnem zavodu, kjer ie porasel dohodek za celih 111 odstotkov, gostinsko podjetje Vič pa ga ie povečalo na 198 odstotkov. Podoben položaj je predvsem pri manjših delovnih organizacijah, ki so si zelo opomogle, tudi nekatere, za katere je bila še pred kratkim bojazen, kaj bo z njimi. Ugodni rezultati pa so tudi pri velikanih, kar se kaže tudi v tem, da so uspeli doseči z osebnimi dohodki cenzuse, ki jih določa samoupravni sporazum. Zaviralno sicer deluje inflacija in dvig cen, vendar je kljub temu tudi ob devetmesečnih rezultatih in ne le polletnih kot je videti sedaj ob nepopolnih rezultatih situacija ugodna. Člani konference so sklenili, da je treba pospeševati integracijske procese in prostorsko programiranje. Izdelati je treba tudi srednjeročni in dolgoročni program gospodarstva in povečati družbeni nadzor s strani občinske skupščine in menih svetov nad delitvijo ostanka dohodka in investicijskimi naložbami. Okrepiti je treba vse sile v ZK za čimprejšnje izvajame TOZD in pospešiti uveljavljanje delavske kontrole. Konferenca je naložila komiteju tudi, da prevzame po potrebi v določenih slučajih konkretno iniciativo, da se razmere urede. Člani konference so menili, da je treba probleme, ki smo jih že osvetlili, še naprej reševati. V delovnih organizacijah je treba sprejemati v vrste ZK še več mladih delavcev, obenem pa je treba onemogočiti tendence, k ^onemogočajo dejansko uveljavljanje delavskih pravic v . ^publiške in zvezne ustave, ki so jih na javnih razpravah v naši občini pretresali domala ^ so zavzeto prisluhnili tudi delavci Tovila, na sliki. (Foto: D. Maček) praksi. Treba je tudi razreševati probleme okoli oportunistov, ki jih je treba izločiti iz vrst ZK, saj nimajo tam kaj iskati. Treba je vzpostaviti take tovariške odnose, da bodo lahko delavci odkrito razpravljali brez bojazni in da si bodo lahko tovariško povedali iz oči v oči odkrito vse kar jih žuli. K takim odnosom ni treba le težiti, temveč jih je treba tudi uvesti! Konferenca je sprejela tudi sklep o podaljšanju mandata njej sami v tej sestavi do decembra, kar je zahteval CK ZKS. Prav tako je konferenca sprejela sklep o volitvah v novo konferenco, ki bo štela 80 članov. Člani konference so izredno ostro postavili ponovno zahtevo, da mora biti evidenca članstva ZK na občinah in ne na mestu kot je to sedaj. V občinah so te popisnice sedaj posebej potrebne, da bi lahko ugotovili interes posameznih članov za delovanje na določenih področjih. Tak sklep je OK ZKS Vič-Rudnik sprejela že pred meseci, vendar ga doslej še niso izvedli, ker ni bilo mogoče dobiti te evidence od MK ZKS, kjer vodijo centralno evidenco. Člani konference so postavili tudi vprašanje ocene političnega aktiva Ljubljane. Poročilo o političnem aktivu je podal sekretar OK ZKS Vič-Rudnik ing. Janez Cemažar. Konferenca je soglasno podprla njegov nastop na političnem aktivu, saj je zagovaijal stališča in sklepe konference. M. D1MITR1C Proslava v Dobrniču Prek 200U ljudi se je zbralo pred dnevi v Dobrniču pri Trebnjem na Dolenjskem. V tem malem zaselku so proslavljali 30-letnico prvega kongresa protifašistične zveze žena Slovenije ' Med udeleženci je bilo tudi nekaj čez sto udeleženk tedanjega kongresa. Na proslavi je govorila prva sekretarka te zveze Mara Ru-pena-Osolnik. Tej proslavi so prisostvovale tudi delegacije žensk iz Trsta, Julijske krajine, Bosanskega Petrovca, Obrenovca in Koroške. Na proslavi so obudili spomin na hraber boj žensk med NOB in njihovo vključevanje v napredna delavska gibanja v svoji posebni zvezi, kije delovala tesno skupaj oziroma v okviru OF. (md) Ob dnevu mrtvih smo se tudi letos spomnili vseh žrtev padlih med narodnoosvobodilno borbo in ob tej priložnosti položili cvetje in vence na pomnike naše revolucije. Na sliki je spomenik padlim v Polhovem Gradcu. (Foto: B. Višnjevec) Vedno budni! Nemirnost našega časa nas ne sme puščati ob strani. Ne smemo ostati neprizadeti, neodgovorni in omahujoči. Danes je to še posebno važno, že zgolj zaradi tega, ker smo del tretjega sveta, tistega, ki se je odločil za politiko miru in sožitja med narodi. Vsi smo bili priča ponovnemu izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu. Vsa naša pozornost je bila obrnjena vojnim dogodkom. V trenutkih napetosti, ko so „veliki“ zarožljali v pravem pomenu besede, pa smo pozornost obrnili tudi k sebi. Obrnili smo se k sebi, k temu, kkakšni smo, kako smo pripravljeni in kako usposobljeni braniti sebe, nas vse. Ne bomo sedaj izgubljali besed o tem, ali je bila ta „preizkušnja“ uspešna ali ne, ali smo dovolj usposobljeni ali ne, pač pa se bomo povrnili k nekim, čisto psihološkim trenutkom. Vzemimo, da bi svoje sposobnosti in znanje „preizkusili“ v takšnem obsegu tudi v popolnih trenutkih miru, kar bi bilo seveda ne samo normalno, ampak tudi upravičeno in umestno. Vsak, da ne rečemo sleherni občan, se mora tega zavedati in zategadelj mora biti njegova pripravljenost vedno prisotna v skladu z dolžnostmi in nalogami, ki so mu, oziroma bi mu bile v danem trenutku zaupane. Njegovo psihološko reagiranje in razmišljanje pa je lahko le tako treznejše in odgovornejše. Pomislimo večkrat na to našo vlogo in našo pripravljenost! Gradnja iz samoprispevka Kot je znano, je Vzgojnovarstveni zavod na Škofljici že dalj časa popolnoma pripravljen za sprejem prvih malčkov. Osnovna ovira, ki zavlačuje otvoritev, je Še vedno priključek eletrične napeljave. Elektro Ljubljana-mesto je obljubilo, da bo priključek v najkrajšem času napravljen. Otvoritev se predvideva sredi meseca novembra. Predvidoma 29. novembra naj bi odprli tudi prizidek na osnovni šoli Brezovica, kjer bo 8 učilnic, kuhinja in telovadnica. Sporno je še uporabno dovoljenje. Gradnja osnovne šole Dobrova poteka sedaj, po vseh začetnih zapletljajih, po načrtu. Računajo, da bo do zime že pod streho. Vrtec na Viču, ob Cesti na Brdo, bodo predvidoma začeli graditi že v letošnjem letu, saj prav zdaj zbirajo ponudbe izvajalcev gradbenih del. Projekt za gradnjo vrtca ,JMalči Belič“ je soglasno sprejet, še vedno pa ni dana lokacijska odločba, kar zavira začetek gradnje. šestan o mednarodnih dogodkih Komisija za mednarodne odnose pri OK ZKS Vič-Rudnik je sprejela podroben obširen program delovanja, ki ga tudi že izvaja. Komisija je v sodelovanju s komitejem organizirala predavanje predsednika komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS Vlada Sestana o aktualnih mednarodnih dogodkih. Zaradi izredno zanimive tematike seje predavanja udeležilo ..rekordno" število komunistov, ki so po predavanju izrazili zadovoljstvo. Komunisti so bili zainteresirani za organiziranje številnejših tovrstnih predavanj v bodoče, saj jim zelo koristijo pri njihovem političnem delu. Tovariš Šestan je redaval o pripravah na X. kongres KJ, o obisku predsednika sovjetske vlade Alekseja Kosigina, o Latinski Ameriki in Čilu in vlogi ZDA, kongresu KP Kitajske in krizi na Bližnjem vzhodu. Tovariš šestan je po uvodnem predavanju podajal na vprašanja izčrpne odgovore. M. D. Komite OK ZK je razpravljal O DOGOVARJANJU IN ODSTOPANJU PRISTOJNOSTI Komite OK ZKS Vič-Rudnik se je na svoji seji'v začetku meseca oktobra že temeljito pripravil na svojo konferenco. Bistveno vprašanje, ki so ga obravnavali člani komiteja pa je bila problematika okoli ustave in statutov, tako mestnega kot občinskega. Ker tedaj še ni bilo dokončnih rezultatov priprav, seje komite omejil le na oceno izhodišč. Poudaijeno je bilo, da so v Ljubljani posebej pomembni členi št. 4, Sin 6, ki govore o pristojnostih v Ljubljani. Tu gre za vprašanje, ali ostanejo takšni, kot so, ali se spremene. Če ostane pri sedanjem, je to treba uskladiti z delegatskim sistemom. V Ljubljani vlada v določenih krogih stališče, da naj se ne odpira novih debat kot pred leti, temveč naj bi bil nekak status quo. Novost v novi ustavi je 189. člen, ki govori o mestu ali regiji in skupnosti občin. Na ta člen je pripravljen tudi že amandma, vendar ne s strani kakega pohtičnega foruma. Člani komiteja so ugotovili, da je nujno, da je v Ljubljani neki povezovalni otgan, sicer bo stanje slabo kot je bilo prej, vendar je treba nekatere pristojnosti zamenjati. Nekatera določila v sedanjem sistemu npr. zavirajo razvoj Viča. Tak primer je urbanizem. Tu gre za vprašanje LUZ in njegovih strahotnih kompetenc. Pri LUZ odpove celo skupščina. Na Viču smo bili zaradi nekaterih pomanjkljivosti v pristojnostih zavirani ne le za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, temveč za gradnjo celotnih sosesk. To bi se moralo spremeniti. Tako misljjo tudi v ostalih občinah. Ob vsem tem je tudi vprašanje inšpekcij. Ob teh debatah nastaja vprašanje, ali bosta v Ljubljani dva vzporedna sistema, če bodo voljeni odborniki mestne skupščine direktno iz KS. Bolje in pravilneje bi bilo zaradi boljšega sodelovanja občin v povezovalnih organih mesta, da so na mestu odborniki, ki predstavljajo obenem tudi občino, saj gre pri mestu za povezovalni otgan, ne pa za instanco. Kombinacija delegacij občin in interesnih skupnosti bi bila tudi nedvomno primerna rešitev in bi zagotovila v Ljubljani še boljše sodelovanje. „Sistem financiranja in programiranja naj temelji v Ljubljani na dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju in prenašanju kompetenc," so sklenili člani komiteja. Prav tako so člani komiteja sklenili odločno podpreti 189. člen osnutka ustave, sqj je zelo primeren za reševanje medobčinskih sodelovanj in bo nedvomno tudi zelo koristen pri povezovanju v Ljubljani. Člani komiteja so ob tem poudarili, daje racionalno, da se nekatere skupne potrebe rešujejo na ravni mesta, saj je to končno urbano popolna celota, vendar pa je pri tem treba doseči čimbolj neposreden vpliv baze in doseči optimalne rešitve. V osnovi je namreč treba preprečiti formiranje birokratsko tehnokratskih tendenc, ki bi bile v nasprotju z novo ustavo in njenimi temelji. V Ljubljani je treba najti v okviru reševanja skupnih težav primemo številčno obliko političnih aktivov, da ne bodo premajhni, kjer se zbere le nekaj ljudi, pa tudi ne preveliki, kjer se jih zbere nekqj deset. 0 ALEJI SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Člani komiteja naše OK ZKS in politični aktiv naše občine so razpravljali na seji 15. oktobra ponovno o 189. členu osnutka ustave in ga še enkrat odločno podprli. Menili so tudi, da je treba pred sprejetjem ustave razčistiti ali je mesto instančni organ ali koordinator. Na seji je bilo ugotovljeno, da je bilo v Ljubljani že pred pismom predsednika Tita in IB ZKJ precej narejenega in da je treba tak tempo obdržati tudi v bodoče. Nedvomno je tudi, da je ignoriranje ustavne razprave s strani nekaterih direktorjev s tem, da se je v delovnih organizacijah niso udeležili, resen problem, ob katerem bi bilo treba tudi ukrepati. Člani komiteja so izrazili tudi bojazen, da je pojav klerikalizma v zadnjem času premočen in nevaren in ga je treba na vsak način v celoti in brez usmiljenja zatreti. Sproženo je bilo tudi vprašanje LUZ v odnosu na akcijo gradnje AST (Aleje spominov in tovarištva), kjer je bila trasa že odobrena, sedaj pa je prišlo do preklica. LUZ je v začetku dal soglasje, sedaj pa je to preklical in zahteva najrazličnejša soglasja. Sproženo je bilo tudi vprašanje urejanja stanovanjskih težav s preurejanjem podstrešij, s čimer bi se lahko marsikaj rešilo. O tem je bilo že veliko govora, v praksi pa je žal vse zamrlo in je zato treba to obuditi. Člani komiteja so menili tudi, da je nesprejemljivo, da na Viču, kjer je največje pomanjkanje stanovanj, nameravajo graditi le 1700 stanovanj drugje v Ljubljani pa 5000. Opravičevanje s potresnim področjem ni sprejemljivo saj je znano, da tudi novo Skopje stoji na potresnem področju in je pač treba gradnjo prilagoditi razmeram, če nevarnost res obstaja. Vič namreč mora dati svoj prispevek in to čim večji pri reševanju stanovanjske problematike, saj je to ena najvažnejših akcij naše družbe v tem času. Prisotni so tudi uskladili na seji stališča za politični aktiv Ljubljane. 0 POLITIČNEM AKTIVU LJUBLJANE Komite OK ZKS Vič-Rudnik je na svoji 28. seji ocenil gospodarsko situacijo v občini. Člani komiteja so menili, da lahko gospodarska gibanja ocenjujemo pozitivno. Celotni dohodek je najbolj pora-stel v trgovini (za četrtino). To je izrednega pomena, saj v naši občini predstavlja trgovina 61 odstotkov vsega dohodka gospodarstva. Komite je menil, da je treba mobilizirati komuniste znotraj podjetjj, da se bodo še bolj zavzemali za uveljavljanje ustavnihjlo-polnil, kot tudi pisma predsednika Tita in IB ZKJ. Komite je ocenil, da sledimo v občini začrtani gospodarski politiki Oceniti je treba tudi odnose in vlogo OZK v delovnih organizacijah, ker ti odnosi ponekod niso najboljši. Procesi razčiščevanja po pismu namreč potekajo prepočasi. Na komiteju so menili, da integracijska gibanja včasih premalo slonijo na ekonomski osnovi in so preveč organizacijska. V delovnih organizacijah se mora ZK še bolj angažirati in pomagati delavcem. Člani komiteja so razpravljali tudi o kriterijih in ključu volitev v novo OK ZKS. Kriteriji so isti kot pri mestni konferenci, pri ključu pa so se člani komiteja odločili, da bo nova OK štela 80 članov. Iz vsake organizacije ZK bo en član, iz tistih, ki imajo več kot 50 članov, pa po dva. S tem je dosežen princip zastopanja po številu članstva, kot tudi po teritoriju oziroma delegatskih principih. Bistvena točka, o kateri so razpravljali člani komiteja OK ZKS Vič-Rudnik, pa je bila ocena političnega aktiva Ljubljane. Ker je sekretar komiteja odgovoren le temu je ing. Čemažar podal informacijo o političnem aktivu v sodelovanju z ostalimi udeleženci aktiva. Izredno pomembno se je na političnem aktivu pokazalo, da so ljubljanski občinski sekretarji identično ocenjevali situacijo in imeli tudi identična stališča brez predhodnega dogovarjanja, medtem ko je bilo slišati tudi drugačne ocene o ljubljanski situaciji. V zaključkih razprave so bila v veliki meri prisotna stališča Viča in sploh občinskih sekretarjev, čeprav manj kot v razpravi. Stališča mesta in občin so se sicer v nekaterih vprašanjih malce razlikovala, vendar ni šlo za nikakršna nasprotja kot so to pojmovali nekateri. Jasno je tudi, da ni prišlo do nikakršnih osebnih nasprotij. Komiteje ocenil nastop sekretarja ing. Janeza Cemažarja na aktivu kot popolnoma pravilen, saj ni šlo pri tem za njegova osebna stališča, temveč za stališča Viča, to je komiteja in političnega aktiva in ostalih forumov. Komite je v ponovni razpravi preučil stališča zastopana na političnem aktivu Ljubljane in ugotovil, da so popolnoma pravilna in da ne kaže odstopati od njih, kot jih tudi ni mogoče spreminjati. Na političnem aktivu je bil tudi zavrnjen s strani vseh sekretarjev občinskih komitejev amandma k 189. členu republiške ustave, ki govori o odnosu med občinami v luči medobčinskih povezav. 189. člen nudi sedaj dovolj možnosti za sodelovanje na medobčinskih ravneh in torej tudi v mestu, konkretno Ljubljani, kjer je mesto koordinativni forum občinskih organizacij. Soglasna ocena vseh udeležencev političnega aktiva, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik CK ZKS France Popit in sekretar sekretariata Franc Šetinc, je bila, da je aktiv uredil mnoga nerešena vprašanja in obenem veliko doprinesel k sodelovanju v Ljubljani ^ djmitRIC i I * * S */ 30-letnica osvoboditve taborišča na Rabu Letos 'praznujemo 30. obletnico osvoboditve iz italijanskih taborišč in zaporov. V zloglasnem taborišču na Rabu so bili tudi številni Slovenci iz področja občine Vič-Rudnik. Italijanska taboriščna administracija je bila skrajno pomanjkljiva. Tako danes nimamo povsem točnih podatkov, kdo je bil v tem peklu, kdo je tam ostal in kdo se je vrnil. Tako je na primer ugotovila komisija za ugotovitev zločinov okupatorja za oktober 194215.000 internirancev v Rabskem taborišču. Iz okolišev od Škofljice do Velikih Lašč preko Iga do Polhovega Gradca ima občinska komisija za bivše politične zapornike in internirance pri občinski zvezi združenj borcev NOV občine Vič-Rudnik evidentiranih okrog 300 oseb, moških, žensk in otrok, ki so jih odvlekli v taborišče na Rabu. Julija 1942 so Italijani določili kraj taborišča na otoku Rabu med zalivoma Eufemija in Campora na vlažnih mivka-stih tleh, kamor so postavili nizke vojaške šotore za šest oseb. Zaradi neznosnih življenjskih razmer je umrlo nad 4400 internirancev, ki so jih pokopali na posebnem pokopališču. Internirance so vozili pretežno z Dolenjskega, Kočev- ^ skegil. Notranjskega in iz Gorskega katarja. Med njimi je bilo največ kmetov, kmečkih družin, deklet in kmečkih sinov. Rabsko taborišče je bilo italijansko fašistično taborišče, kjer je italijanski fašizem po navodilih svojih političnih in vojaških voditeljev hotel iztrebiti množico delovnih ljudi, ki se v svoji samozavesti niso hoteli ukloniti Mussolinijevim metodam zasužnjevanja. Rabsko pokopališče je eno izmed bojišč, kjer se je okupator na poseben način bojeval z golorokim in neoboroženim slovenskim ljudstvom, da biga strl in uklonil, vendar se mu ni posrečilo. Kapitulacija fašizma v Italiji septembra 1943 je odpravila Rabsko taborišče, interniranci so se priključili borcem Rabske brigade, le močno izčrpani in bolni so se vrnili na svoje domove, nekateri pa so bili zajeti in poslani v nacistična nemška taborišča. Letošnja proslava 304etnice osvoboditve taborišča Rab in ustanovitve Rabske brigade je bila v soboto in nedeljo 27. in 28. oktobra 1973. Skupno z oddelkom za turizem SAP Ljubljana so borčevske organizacije občine Vič-Rudnik zbrale 175 udeležencev spominske proslave, med njimi tudi deset mladincev, ki so bili priča obujanju spominov na težke dni na Rabu. Združenje borcev NOV Tomišelj je zbralo 40 udeležencev, Škofljica 32, Polhov Gradec 31, Rob na Dolenjskem 14, ostala združenja v občini Vič-Rudnik pa 58. Skupaj je iz Slovenije odšlo na proslavo okrog 1200 oseb. Preveč je bilo žrtev in trpljenja, da bi vse to utonilo v pozabo. Bridek spomin na to preteklost naj nas nenehno drami, da obvarujemo svobodo, enotnost in neodvisnost naših narodov. ' , LJUBO TIPLIČ rk< -Ri hia poc Vi keg n . #Vi Vi !(] los Pot ko j Mladinski aktivi v krajevnih skupnostih Devetnajst mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih naše občine je bilanca dela občinske konference Zveze mladine in njene komisije MAKS (Mladinski aktivi v KS) od ustanovitve do danes, ko se pripravljamo na letno programsko konferenco. Kljub dokaj visoki številki (v Ljubljani smo edini z organiziranim terenom), pa z rezultatom nismo zadovoljni, saj tvori našo občino 28 krajevnih skupnosti: V mladinske aktive v KS se mladi združujejo na podlagi želja in interesov ne glede na to, ali so v mladinsko organizacijo vključeni že v šoli ali organizaciji združenega dela. Tako tvori MA šolajoča in zaposlena mladina. Prav ta pestra struktura nudi in združuje različne interese za razgibano dejavnost, česar pa dostikrat ne znamo izkoristiti. V KS morajo povezovati mlade predvsem skupni problemi in interesi iz skupnega geografsko-socialnega prostora. Le-te pa morajo povezovati z uresničevanjem interesov občanov, ki se usklajujejo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Družbena problematika, ki predstavlja vsebino dela aktiva je reševanje socialnih problemov, problemov šolstva, komunale, aktiv mora postati velikega pomena družbenopolitično izobraževanje, kar je predpogoj za trezno premišlja-nje o družbenih problemih in organiziranosti mladine same. Člani aktiva bodo le s pomočjo predavanj in drugih oblik izobraževanja usposobljeni za aktivno delo tako v mladinski oiganizaciji kot v krajevni skupnosti. drov, povečati članstvo v vrstah Zveze komunistov in izobraževalne oblike so pereč problem OK ZMS in s tem tudi prve naloge, ki smo sijih zadali v programu delovanja. Iz pogovorov s posameznimi •ed sedniki Mladina na območju naše občine je aktivna predvsem na področju predsedniki MA je moč tudi povzeti, da žal ponekod ne delujejo družbenopolitične organizacije tako kot bi morale. Kljub temu pa menimo, da na ta račun mladina v kraju, kjer je ta slabost prisotna, ne sme športa in kulture in je mnogokje v udi tovrstnih društvih tudi vključena. Iz akcijskih programov posameznih aktivov je razvidno tudi delovanje v krožkih (marksistični, dramski, ra- postati ravnodušna do družbenega ziv(jenja v svoji okolici Večina aktivov ima iz svoje srede predstavnike svetu KS in DPO in je povezovanje kulture in problematike nasploh, akti Mladinski aktiv je družbenopolitična organizacija, zato je povečana aktivnost mladih v SZDL pogoj po- večanega samoupravnega vpliva mla-r Okv' dih v okviru celotne krajevne samouprave, ter v sklopu hitrejšega reševanja problemov mladih ljudi. Organizirana mladina mora čimpreje postati aktiven dejavnik na terenu, njena vloga pa mora temeljiti na vsebinski preobrazbi, njeni krepitvi in ne nazadnje tudi na organizacijski ureditvi. Mladinski aktiv mora postati v praksi najširša oblika združevanja mladih na terenu, kjer se dogovarjajo o vseh vprašanjih in razvijajo svojo aktivnost na različnih področjih. Mladinski klub predstavlja le metodo dela obstoječega aktiva. Ker nudi možnost zadovoljevanja interesov le manjše skupine članov, je njegova dejavnost preozka, zato je nujno potrebno vzporedno delova- Dopisujte v Našo komuno! tej smeri zadovoljivo. To sodelovanje pa naj se ne kaže le v pobiranju članarin in raznašanju raznih vabil, pač pa predvsem v oblikah, ki so navedene v vsebini dela mladinskega aktiva. Dogovaijanje o sodelovanju je tudi eden izmed namena obiskov v vseh aktivih, ki bodo zaključeni do srede meseca novembra. Dokončna analiza stanja in delovanja pa bo izoblikovana na seminarju prav tako novembra. Ti zaključki bodo služili kot osnovno gradivo za priprave na'problemsko konferenco mladih v krajevnih skupnostih. VESNA STRAJN dioamaterski. ..) sekcijah (kulturna, zabavna, taborniška). Velik del zanimanja so izleti, potopisna predavanja z diapozitivi, predavanja o aktualnih zunanjepolitičnih dogodkih in podobno. To so v glavnem dejavnosti naših mladink in mladin- 0 delegatskem sistemu cev. konference :a nje aktiva. MA mora zagotavljati rsebino de! napredno in koristno vsebino dela kluba. Nepoznavanje osnovnih oblik in vsebine samoupravnega delovanja KS in občine predstavna še vedno problem pri vključevanju mladine v te strukture in njihovo delo. Za Žal moramo povedati, da so le redki člani ZK in daje verjetno tudi tu razlog za premajhno družbenopolitično zanimanje. V vseh obstoječih aktivih je še vedno premalo aktivnih in vključenih članov v MA glede na številčnost mladih v krajevnih skupnostih. Rešiti problem ka- ZRVS Članom občinske SZDL in občinskega sindikalnega sveta je na zadnji seji članica IO RK SZDL Silva Jereb izčrpno razložila osnove in. delovanje bodočega delegatskega sistema v tistih oblikah, ki ga oba ustavna osnutka predstavljata. Drugačni sindikati Na zadnji, 3. seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, je bila na dnevnem redu nova organiziranost Zveze sindikatov, v ka- tero se bo vključilo tudi članstvo osnovnih sindikalnih org občine, ki zdaj šteje blizu delavcev. organizacij lizu 23.000 SINDIKAT DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI bo imel konference delavcev: vzgoje in izobraževanja in znanosti, kulture, zdravstva in socialnega vantva, uprave in pravosodja in družbeno političnih de- Dejavnost občinskega odbora ZRVS je bila v mesecu oktobru v glavnem posvečena pripravam za izvedbo letnih občnih zborov v krajevnih odborih ZRVS. Zbori se bodo odvijali v vseh krajevnih odborih, z izjemo Krim-Rudnik, Trnovega in Škofljice, kjer so že bili v mesecu novembru. Nov družbeno politični sistem z delegati zahteva drugačno prilagojenost in organiziranost osnovnih sindikalnih organizacij na vseh ravneh. Osnovna sindikalna organiziranost začenja v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in se združuje na ravni konferenc dejavnosti, ki jih povezujejo republiški odbori sindi-av deja javnosti, bank in službe družbenega knjigovodstva in zavarovalništva. SINDIKAT DELAVCEV PRO- Občinski odbor pa je v mesecu ‘ ‘ udi oktobru organiziral tudi neobvezne strelske vaje z vojaško pištolo, ki so bile neobvezne za vse člane ZRVS. META IN ZVEZ. SINDIKAT DELAVCEV GRADBENIŠTVA in SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE. Takšen pristop slovenskih sindi- Kljub temu je bila udeležba zelo uiti dobra in rezultati zadovoljivi. Občinski odbor poziva vse svoje člane, da se v čimvečjem številu katov dejavnosti katov kaže na njihovo življenjsko prisotnost in oblikovanje neposred- udeležijo bližnjih razprav o statutu mesta in občine kot tudi občnih zborov svoje organizacije. Bodoča, sedaj predlagana slika prOca slovenskih sindikatov prikazuje tak sestav: SINDIKAT DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA bo imel naslednje konference delavcev: energetike in rudarstva, kovinske industrije, kemične industrije, lesno predelovalne industrije in gozdarstva, tekstilne in usnjarske industrije ter konferenco delavcev grafične industrije. SINDIKAT DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI bodo sestavljale konference delavcev; trgovine, gostinstva in turizma, obrti, stanovanjske in komunalne nih interesov delovnih ljudi ob vprašanjih: - vsebine statutov TOZD, KS, občin ter republiške in zvezne ustave, kakor tudi pri oblikovanju z ustavo usklajene zakonodaje in vzpostavljanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. - Pri nastajajočih delegacijah TOZD - KS skupno s SZDL, ki jih že sedaj osnovne sindikalne organizacije evidentirajo v delovnih skupnostih, organizacije SZDL pa v krajevnih skupnostih. - Pri ustanavljanju Aktivov mladih del' .cev skupno z ZMS v delovnih skupnostih; - pri nadajjnem razvijanju samo-vfja dejavnosti. upravljanja. J. DERNOVSEK NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet - častni predsednik dr. Josip Vidmar - in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar-šič, Sandi Sitar in Janja Domi-trovič, odgovorna urednica. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/1., tel. 20-728, te-koči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Prosvetarji ^ zborovali ttf JJi: Na pobudo sekretariata io | va prosvetnih delavcev ko% in, zveze sindikatov je bil v ok»j rji, sklican zbor prosvetnih 5e] naše občine. Na posvetu ”, ^ ejet doi^t bi zborom je bil sprejet dogu^ v| vsebini L zbora viških pros^ ,h delavcev. Zbor so zasnov«® i,0 zaključek javnih ustavnil' , prav v vseh delovnih skup® ^ :gojno izobraževalnih ^ ške občine. vzi viši Zbora prosvetnih delavk* se skupno s predstavniki . K ~ ^ ir o ril y benopolitičnih organizacij:, udeležila tudi podpredse^j dr. Kofnhauseijeva ne udeležila tudi podprem*-. tej. Izvršnega sveta SRS Aleksej J ..................i namenu" sekretarja za kulturo in pip.a . SRS Polde Kejžar. Polde p je imel uvodno razpravo. ‘ pot: ril je proces menjave del« materialno proizvodnimi m«*- hovno proizvodnimi podrOUJ ^ Vi ga je razumeti tudi kot P\^a[ deetatizaciie odnosov na v^jiika izobraževalnem in znan«*, j,0( raziskovalnem področju |bes proces, ^rr' Holavni OO**1 in _ ko se delavci P®®; ie družbenih dejavnosti ^ vključevati v enakopravno^ ^ posredno odločanje ph u«" (Ccic nju in porazdelitvi dohod®*,) i^t tem tudi nalaga Zvezi koi^jj stov in Zvezi sindikatov, 0»j jeta takšno družbeno oig®*":,, nost, ki to odločanje on''Zi in se delavci vzgojnoizobnjjjjj in^ svobodne osebnosti v pijjj Ha, oblikovanja odločitev,^ ^ upravnih sporazumov .ji J u benih dogovorov. Prosvetn ^ vec ni le in ne more bi% neki pedagoški strokovni p k01 nekem področju, amp«®^ le t sredi vseh družbenih d® vo„ dtu^ Pril angažiran, ugleden politični delavec. Zbranim prosvetnim d« ^ je spregovorila tudi dra Komhauserjcva, k* rila, da je treba materiahi , ^ vo vzgoje in izobražeV«"JJoi »ržli vijati že v kr skupno s TOŽI preko občin ... . . . „ zveze. Za izpeljavo cepta, ampak le dosledn® „ ; Ijanja za iskanje mši*® Jt smeri vseh, ki so in »P za to zainteresira: prosvetnih delavcev cev in tistih delovnih l)“,j0 v menjavi dela k; orabniki. Nadalje hauscijeva govorila j' ^ ' upravni organizirano«1 Loj ‘ delovnih skupnosti i: izobraževalnih or?arl!j.30pt*' ti'! poudarila pomen :v’c prisotnosti učencev, mj ljtij „ staršev v samoupravlpf u,s zadevanjih. Posamezm^V^ lovanja v samoupravu®'j) no izobraževalnih 5® je t0! , ni ustanov dokazujejo,1 E* izredni, roseonome»»u|j, naravo, je izpadel Kobarid, ki ft ®el moč 60 megawatov. Ta elek-tot118 naj bi bila akumulacijska in s# delovala v tako imenovanih: t **>■ Te elektrarne pa ni, ker t ?.0 mogli dobiti lokacije in je še 01 ‘J vse v postopku reševanja. Nato smo se odločili za drugo varianto, ki jo delno že izvajamo, to je osmi agregat Fale, hidroelektrarno Moste in dve plinski elektrarni. Eno gradimo že v Brestanici, za drugo pa še ne vemo kje bo. Možnosti sta pri Ljubljani ali Trbovljah. Veijetno bo pretehtala varianta Trbovlje, ki naj bi nadomestila staro trboveljsko elektrarno. Tako bi do -leta 1980 oziroma 1982 ti objekti pokrivali naše potrebe. Letos nas je vse presenetil vodostaj rek, ki že 30 let ni bil tako nizek. Tega v naših predračunih nismo mogli predvideti in prva nadloga je bila tu. Druga nadloga, ki nas je zadela, je bila kvaliteta opreme v TE Šoštanj. Tvrdka Siemens-Backhof je dobavila opremo, ki je bila neprimerna in zato stalno „zunaj“. Zato še vedno obstaja nevarnost, da Šoštanj izpade zaradi pokanja cevi. Te cevi pokajo zlasti ob vklopu in izklopu zaradi temperaturnih sprememb. Ce izpade iz elektro sistema tak objekt, kot je Šoštanj, je to hud udarec že brez nizkega vodostaja. Te skušnje nam bodo, upam, dobra šola. Sedaj vsi krivijo Šoštanj, elektrogospodarstvo pa je ves čas opozarjalo. Sedaj smo tudi povsod iskali rešitev. Jeseni bomo dobavili rezervo elektrike iz BiH in sicer 100 megawatov. Vrgli smo iz pogona za polovico Kidričevo in še nekatere na, osnovi ekonomskega izračuna škode. Kljub vsemu temu pa bo do. konca leta 10-odstotna redukcija. Stanje bi omilil oziroma rešil dež in dvig vodostaja, seveda če ne bo teh Vič mora dobiti stanovanja lit .Odborniki občinske skupščine Vič-Rudnik so spet izrecno na svoji 0 Poudarili zahtevo, da se mora takoj začeti graditi Trnovo. Ta st! Pjedel v neposredni bližini mesta je zanemarjen in pozabljen in gaje s'' j P'0 treba vključiti v sedanji petletni plan. Tako zahtevo je postavil .4 Pred meseci politični aktiv občine, kot tudi komite OK ZKS ^.'“•Rudnik. Pri obravnavi predloga izbora zemljišč v Ljubljani za K g*tebe petletnega programa stanovanjske gradnje v Ljubljani je treba i, iMae na vse omenjene zahteve upoštevati Trnovo oziroma njegovo 5j* jraditev. Odborniki so se sicer v veliki meri strinjali s predlaganimi i0 Jh. kar se tiče lokacij, niso pa mogli sprejeti tega, da bi se na Viču -0 ta'co ma*° stanovanj. LUZ kot predlagatelj meni, da je treba tV;J**ti rešitve za gradnjo individualnih hiš izven ureditvenega ob- 11 ?°dja, vendar se tu postavlja potem vprašanje gradnje Viča kot Ir! rastne celote ali kot dolge vasi. Polovica lokacij za enodružinske hiv •M na Viču in za 973 hiš je postopek že v teku. Študija predlag; sta Polletnem obdobju za celotno Ljubljano gradnjo skoraj 19.0( 'i cm vani> 23 Vič pa le okoli 1780 oziroma po nekaterih podatkih i' ih!? *e 1200. Tako bi v Ljubljani najmanj zgradili na Viču, če izvza-"li na< 0 Penter, kjer ni prostora, čeprav so potrebe največje ravno pri ■i Po:1,??! tu manjka polovica manjkajočih ljubljanskih stanovanj. Taka i* ^ '"ka je nerazumljiva in nesprejemljiva! Treba je graditi v skladu s £ tort5 amil Utemeljevanje, da se na Viču ne gradi, ker je to potresno K [Jr^očje, označujejo tudi v strokovnih krogih kot ,,oslarijo" saj je {r PtM’ da cela vrsta mest stoji na hudo potresnih področjih. Ce pa si 1 tten* avKiaj° urbanisti, da bodo bolj trdne stolpnice v Šiški ob po-\j id v!, kot pa dvo ali tronadstropni bloki na Barju oziroma Viču, se «0 Pa jc tak pomislek res zelo utemeljen, pa je treba graditi % P°iS?*5en nacin, ne pa zavirati razvoj Viča. viški odborniki so na seji zavrnili osnutek družbenega dogovora Javljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanj. nji osnutek ni sprejemljiv in ga je treba v celoti popraviti. Odbor-'o h!S tak.° menili, da bi ga bilo mogoče obravnavati in sprejeti šele j|jc 0|?do slišali tudi za vse pripombe, ki so bile že podane, medtem ko !?j Vqj_ ^vnavanje brez popravkov in morda celo sprejem takega dogo-sedanji obliki nemogoč in nesprejemljiv. Ko bodo pripombe osnutku, bo skupščina ponovno razpravljala o tem vprašanju. M. D. upov pokopal prerani sneg. Smo precej vezani na južne republike glede elektrike in je nujen močen daljnovod in omrežje 380 KW. To mora prečkati Slovenijo, vendar so prave muke dobiti vse lokacije in dovoljenja, ker mora vsaka občina posebej dovoliti. Ce se kak župan spomni ne, potem je ne. Lokacije so se za nas vedno težko dajale in so bile muke in težave. Pri nas imamo dve omrežji, ki sta povezani le z enim daljnovodom iz aluminija. Tako je pomoč iz drugih republik in mogočnega Djerdapa odvisna le od zmogljivosti tega voda. Ce se preklopimo na zahod, pa tudi ne moremo delati, ker je ta daljnovod preobremenjen. Poskusili smo dobiti elektriko tudi iz Avstrije, pa so tudi oni na psu. Iz Nemčije tudi ne moremo dobiti energije, ker je vod iz Nemčije v Avstrijo prešibek in polno zaseden. V tej situaciji je moral „voziti“ Šoštanj z vso paro, torej 100-od-stotno. Trbovlje so v remontu in Šoštanj je moral vse nadoknaditi. Za to pa je treba 12.000 ton premoga, rudnik pa ga je lahko dobavljal le 7 do 8.000 ton dnevno. Rudnik se ' trudil na vse kriplje in sedaj boi ton dnevno. Rudnik se ie idaj bodo nekako spravili skupaj 10.000 ton, medtem pa bo stekla elektrarna Trbovlje, ki ima 100 megawatov. Pri razširjeni reprodukciji elektrogospodarstva pa se šele začno težave, posebej pri bankah. Banke ne dajo celotnega spiska, kaj vse potrebuješ za kredit, ampak posamezno' in tako tratiš čas. Le poglejte, kaka procedura je potrebna za en naš objekt: elektrogospodarstvo se sestane in prinesejo vši skupaj programe. Ko premagamo lokalne interese, ki so razumljivi, naredimo skupen plan. S tem gremo pred posamezne delavske svete in nato pred centralni delavski svet. Sledi obravnava pred odborom za vprašanja posebnega družbenega pomena, nato razpravlja izvršni svet, potem poslovni odbor za energetiko pri banki in tako se začne trnjova pot po banki. Ljudje sploh ne verjamejo, kako težko je," pravi ing. Gregorin. , egoi skupne službe meni o vsem položaju še: ,,Ker pet let nismo nič vlagali, bomo to občutili v naslednjih letih. Mi smo opozarjali. Ce bi bili sedanji načrti realizirani v rokih, ki so najhitrejši in če se ne bo nikjer zataknilo, potem bomo do leta 1980 nekako rešili težave s tokom. Ce bo pa lokacija le en mesec kasneje izdana kot je predvideno za nek objekt, bo ta seveda mesec kasneje stekel Pozabljamo tudi na to, da že šest let nismo gradili omrežja. Imamo ponudbo za kredit iz tujine v višini 40 odstotkov, ostalo pa moramo zbrati mi. Bomo? Treba bo vlagati in vreči se moramo na razvoj. Sedanja izguba slovenskega gospodarstva je že enaka ceni elektrarne s 370 mega-wati, to je 1,375 stare milijarde. Mednarodna banka nam ponuja kredit, vendar so težave. Hrvatska je sicer podpisala sporazum, vendar denaija za soudeležbo nimajo, ker je tam elektrogospodarstvo razbito. Ce bi imeli močno omrežje, bi lahko pomagal in vse reševal Djerdap, vendar ta lahko pomaga le v mejah daljnovoda Bajina Bašta-Titograd. Srbija nam sicer pošilja pomoč 100 megatvatov, vendar več ne more zaradi daljnovoda. Italija nam pošilja nekaj energije, to je 30 megavvatov, vendar gre to preko Slovenije v Hrvatsko, ker mi te energije ne moremo prevzeti, saj nimamo ustreznega transformatorja. Tak transformator ima Hrvatska v Paklenici in imajo vsaj oni nekaj od tega. Včeraj smo prosili za še enkrat več elektrike, da bi morda Primorsko preklopili lahko na Hrvatsko, ki bi imela iz Italije več toka. Treba je torej graditi in razvijati," je zaključil ing. Dušan Gregorin, direktor DES-skupne službe. Nad temi problemi pa se je treba resno zamisliti in jih takoj začeji reševati, saj vsi občutimo, v kakšnem položaju smo. MILOVAN DIMITRlC Vesti iz KS Krim-Rudnik Gostišče na Livadi je rešilo problem smeti. Gosta — sprehajalca ob Ljubljanici pozdravi kar lep kupček smeti, ki jih podjetnemu natakarju aU natakarici ni uspelo stresti ali poriniti v vodo in so ostale kar na bregu. . Komentirati ne kaže. Koristniki železniških prehodov na Galjevici in Orlovi ulici bi bili zelo hvaležni železniški postaji na Rakovniku, če bi le-ta organizirala bolj pravočasno in hitrejše odpiranje zapornic. Tako bi nam, motoriziranim koristnikom, prihranili veliko časa, ker sicer bomo morali tudi mi pričeti lesti pod rampo, kar je za nemotorizirane koristnike vsakodnevna praksa. Da o nevarnosti za nesrečo ne govorim. Pri rednem vzdrževanju lokalnih cest in mestnih ulic na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki postaja iz leta v leto zahtevnejše in seveda temu primemo dražje, predstavljajo objekti na cestah, to so mostovi in propusti, poseben problem. Uprava za inšpekcijske službe ie decembra 1970. leta izdelala na zahtevo Mestne skupščine poročilo o stanju mostov in propustov v vseh ljubljanskih občinah in ki so v pristojnosti mestne cestne inšpekcije. Iz tega poročila je razvidno, daje na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik največ mostov (36) v slabem stanju, oziroma takih, ki so potrebni nujnih popravil. Nekateri od teh so v tako slabem stanju, da so dejanska ovira prometa. Večinoma ne morejo biti popravljeni z sredstvi, ki so namenjena za normalno vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic, saj bi bil obseg del za popravilo takšen, da bi pomenil investicijsko vzdrževanje. Pred vojno so bili ceste in mostovi grajeni v izvedbi, kije ustrezala takratnemu, predvsem vprežnemu prometu. Po osvoboditvi so bile zgrajene nove ceste, obnovljenih je bilo več cestnih objektov, vendar tudi te gradnje ali rekonstrukcije niso bile opravljene za takšen promet in obremenitve, kakršne so danes. Vsa leta je namreč primanjkovalo sredstev za ceste in mostove. Mostove in propuste so gradili „na hitro", v večini v lastni izvedbi, premalo dimenzionirano in brez hidravličnih presoj za katastrofalne vode posameznih vodotokov. Zaradi naraščanja prometa in usposabljanja mostov za zahteve normalnega prometa gre precej sredstev, vendar so še vedno premajhna za popolno obnovo mostov. Ostanejo kot provizoriji, skušamo jih „za silo" zakrpati ali pa zaščititi z ustrezno cestno prometno signalizacijo in je problem za nekaj časa rešen. V skrajnem primeru mostove (npr. most prek Glinščice na cesti VI, RD, most preko Malega grabna v Šibeniški ulici) zapremo za ves motorni promet. Vozniki pa le premalo spoštujejo te omejitve in obstaja stalna nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Zaradi tega posamezne kršilce preobremenitve mostov pristojna cestna inšpekcija s pomočjo UJV in vzdrževalcev cest preganja, kar pa povzroča na terenu negodovanje, ker so kazni pri sodniku za prekrške sorazmerno visoke. Res je, da so nekatere organizacije (gr. podjetja, transportna podjetja, GG, komunalna podjetja), več ali manj odvisna od slabo vzdrževanih in slabih mostov, saj morajo zaradi takega stanja zmanjševati prevoze, voziti po obvozih ali pa izvajati prekrške: Tipičen primer je most v Podpeči, preko Ljubljanice, kjer je zaradi posedanja desnega opornika, razpok v nosilni konstrukciji in ležišču, omejena nosilnost na 8 t skupne teže, preko njega pa vozijo iz kamnoloma Preserje tudi polno naložene „Tatre“ (23 ton). Podobno stanje je na prulskem mostu, preko Gradaščice, na katerem je omejena nosilnost na 1 tono skupne teže, razmak med vozili pa predpisan 70 m. Na mostu se torej lahko zadržuje samo eno vozilo, kar pa dejansko vozniki ne upoštevajo in s tem v veliki meri prispevajo k ogrožanju varnosti v cestnem prometu. Ne moremo tudi mimo problema, ki ga predstavljajo potrebne avtobusne unije, kjer so na posameznih cestah mostovi preobremenjeni tudi do 50 %. Pramajhni svetlobni profili in slabe konstrukcije mostov povzročajo ob vsakem večjem deževju in neurju velike škode, kar je bilo ugotovljeno tudi med zadnjim močnim deževjem in nalivom od 21. 9. do 27. 9. 1973. Preko 200 litrov padlega dežja na kvadratni meter je povzročilo naraščanje vodotokov, ki so ob premajhni propustnosti vode pri mostovih, preplavljali večja ali manjša območja. Primer takega mosta je lesen most na Mokrški cesti preko Malega grabna, kije bil v nevarnosti. Komunalno podjetje Vič je glavni izvajalec rekonstrukcijskih del na cesti na Rob. Omenjeno cesto rekonstruirajo v etapah. Najzahtevnejši odcep ceste obnavljajo prav sedaj in sicer od odcepa ceste v Kočevje mimo naselja Raščica. Sredstva za ta odsek so v višini četrtine vseh sredstev, ki znašajo 700.000 din prispevali občani, ostalo pa občinska skupščina. (Foto: F. Modic) sej ečje poškodbe na mostu na Opekarski cesti. Kljub prizadevanju delavcev KP Vič, pri reševanju kritičnega stanja, je bil most nizvodno premaknjen za 50 cm in je do popravila zaprt za ves motorni promet. Tudi železobetonski most preko Glinščice, na cesti, ki pelje od Večne poti proti Brdu, je bil močno poškodovan, saj je po hidravlični presoji svetlobni profil za katastrofalne vode Glinščice 50 odstotkov premajhen. Tudi sicer je ta most za sedanje prometne potrebe preozek in ima zelo slabo traso, ki jo bo gotovo treba preložiti Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, ki v okviru odobrenega programa del regulira Glinščico, je morala dela pred mostom prekiniti, dokler se ne organizira gradnja novega mostu za novi svetlobni profil. Tudi pred čiščenjem oz. poglobitvijo ZG Ga-Ijevica bo potrebno v najkrajšem času obnoviti oz. zgraditi nova mostova na Mihovem in Ilovškem stra-donu, saj v takem stanju onemogočata Splošni vodni skupnosti kakršnokoli poglabljanje. Prav tako je več mostov in propustov na ostalih cestah, ki so potrebni obnove. Med njimi so najbolj pereči naslednji: - na cesti Želimlje-Turjak (2 mostova) - na cesti Želimlje-Ig - na cesti Knej-Karlovica (prc pust) - na Cesti na Katarino - v polhograjskem območju v Petačevenv in Jernejčkovem grabnu (4 mostovi). Takega stanja cestnih objektov ne bi smeli dopustiti. Najti se mora ustrezni način za rešitev tako cest, kot mostov in problemov v zvezi z njihovim rednim vzdrževanjem. Za popravilo mostov, kjer bodo dela presegla normalno vzdrževanje, bo treba poleg sredstev za vzdrževanje, zagotoviti še posebna sredstva, preko ZRMK določiti nosilnost problematičnih mostov in jo s sanacijo povečati ter kasneje objekte redno/ vzdrževati. Potrebno je torej večje in načrtno vlaganje sredstev za prepotrebno obnovo mostov, pri čemer pa cest seveda ne smemo zanemarjati. S tem bi v ogromni meri pripomogli k splošni varnosti v cestnem prometu, kakor tudi gospodarstvu in se ubranili pred hujšimi posledicami poplav eventualno naraslih vodotokov. C. A. ^podpisanim komentatorjem v premislek! da ima vsak občan in dajati politične , ua -------- __ 0_____________p. . Naši komuni prek vseh tli, i., nekatcrih opredelitev ni mogoče sprejeti, da je članek pisan v [ ^Konstruirali sovražnika v obliki Lerkve, Ca m popularno oiti loinaXJan* so trditve o tem, da so bili cerkveni dostojanstveniki ne n,!1?. strani zatiralcev delavskega razreda presplošne in da si cerkev ov^iSčTegS^ s v tern” 6 1 nelco veroizpovedjo, ali njenimi organizacijskimi ekspo-ve Primeru z uredništvom Družine kot glasilom rimskokatoliške Jesp,.,1113, rimskokatoliške veroizpovedi je tako politično, kot zakon-Jonit D(Ui0, ^ 50 P" nas vere njih cerkve ločene od države! V ta ?j*nstveniirailc debate nas je potisnilo nezakonito postopanje nekaterih ri oj dr* v rin,skokatoliške veroizpovedi, ki so pozabili na ločenost ,*). fl1t k pojavljajo v zvezi z nujno ureditvijo naše otroške počitniške bari- t6ij<.< £lit „lnj':kcij“, seveda ne medicinskih, marveč predvsem finančnim |L.tov' ^to popravilo zastarelega improviziranega električnega omrežja . ^a.•ik,'11 Stavba se že krepko šibi pod težo svojih let, zato ni ni£ Zj. (K.1'1 Elektro Nova Gorica - enota Koper že letos zaluevala od obCtn* ,{11' vfij, obnovi in uredi električno napeljavo. Toda, spet so se v zvcZ: usp4’, problemom potrebnih sredstev in po številnih pogovorih jim Je nj.‘^ pričati tovariše iz koprske enote, da so jim dovolili izvedbo leto’ , vanja še tako velika, danes elektrika, posebno še ob VCK*0'Lt,nil| kn1 krepko stresa otroke! Kako potem zavoljo takšnih in .P.0Unisk°'p J tridnevnih ..dogodkov", ki lahko postanejo za otroke celo ?'v^.jpjo v iV V'1' ni moč razumeti slabe volje vodstvenega kadra in otrok, ki •ct.r' jg d® In da bi nesreča kar ,,visela v zraku", sveti otrokom luč, ki Pr ,ijenO. ** 11 glavne stavbe - po zraku! Seveda pa to zaradi varnosti ni dovou C1 /I I KAŠA KOMUNA IX/11 STRAN 5 Padniki civilne zaščite so preizkusili svoje znanje. (Foto: F. Mo- Praznik Rožne doline r "N Odlična poteza sklada Komunalni sklad naše občine K je med prvimi, če ne sploh Pfvi, lotil urejanja oziroma priprave bodočih gradbenih parcel, Kijih potem oddaja na natečaju, jakih primerov pri nas skoraj ni 'a zato se potem pri že zgrajenih soseskah pojavljajo velike težave 8 komunalnim urejanjem. Tega :o Ksega sploh ni treba, če je zemljice za zidavo že predhodno ure-Jeno. Te vse pohvale vredne geste se je lotil sedaj naš viški ko-teinalni sklad. Vodja službe jomunalnega sklada JANKO “OLMAJER komentira: „To je Sfdaj že naš tretji natečaj v pre-oelu Bonifacije. Doslej smo že oddali 42 parcel, sedaj pa jih Oomo še nadaljnjih 20. Doslej smo izredno uspevali s takim Ostečajem. Za kaj gre v bistvu? Oddajamo opremljeno zemljišče. jKrcela ima že napeljan vodovod m vse komunalne priključke, pa tedi asfaltirane dohode. Ko je teša dograjena, asfaltiramo do-ood do vrat. Tak način so že poskusili v Orlovi ulici, vendar smo teni naleteli v začetku na nekatere težave. Mi smo upoštevali skušnje od tam in nam lepo uspeva. Kvadratni meter take parcele velja 370 dinarjev, kar je na prvi pogled nad poprečjem, vendar je tu všteta že cena komunalne opreme in cesta do parcele. Nudimo tudi to ugodnost, da je to vse plačljivo v treh letih in tako praktično kreditiramo bodoče graditelje. Imamo pa obenem s tem zagotovljeno urejeno sosesko tako komunalno kot urbanistično, saj je soseska enotno obdelana in se gradi po vnaprej določenem enotnem kriteriju, ki daje videz celote. V Bonifaciji so na razpolago parcele za vrstne hiše in za individualne. Občani so s takim načinom zelo zadovoljni in ga bomo zato nadaljevali." Kako občani to cenijo je očitno tudi v tem, da na že kupljenih parcelah gradijo izredno hitro in so parcele, ki so bile oddane junija, že osnova za hiše pod streho. To je lahko zgled hitre gradnje, ne pa kot je primer Murgel, kjer gradi komplet- no združenje z vso mehanizacijo „celih“ 17 objektov letno, (md) Iški gasilci uspešni , To je organizacija, ki dela več odlično, je vedel povedati o pteiačih gasilcih predsednik kra-Pne skupnosti Ig Jože Stemni- Letos so se kar vrstile gasil-,1e Proslave, razvitja praporov in •tevnostni prevzemi novih avto-rtebilov in gasilskih črpalk. Iz-'uno aktivno članstvo je v ne-ftestani akciji in kot smo že vcč-rat ugotovili - najbolj delavna težbena organizacija. jPa poglejmo, kako so se letos (‘kazali. Dne 20. maja so imeli v a'u,Jenju prevzem ^'Omobila. Botrovala je KS 'teišelj. 3. junija je prevzela gasilskega a ie KS |T' avto gasilska organizacija test, razen tega pa so imeli še ttevzem n0ve motorne črpalke. J}®* tu je bila za botra KS To-nJtelj, razen njih pa še posestvo ‘Sst in občinska skupščina, v 17. junija je bila na Igu telica in prevzem motorke. Pokroviteljica in botra je bila Marija Gerbec - plemenita Ižan ka, kije del svojega življenja preživela v Ameriki. 15. julija so prevzeli avtomobil še gasilci v Iški vasi, botri pa so bili Mizarstvo in tapetništvo Ig in KS Ig. Na Golem pa so prav na dan vstaje prav tako prevzeli nov avto. Ta del naše občine je zdaj resnično dobro motoriziran. Seveda jim manjka še marsikaj, vendar je tako naglo tehnično opremljanje prav tu več kot potrebno. Samo pomislimo, da so prav te vasi pod Krimom v bližini Iške in Ljubljanice najbolj izpostavljene poplavam, zaradi vedno večjega turizma pa stopa vedno bolj v ospredje tudi nevarnost gozdnih požarov. Dobro, da imamo te vrle gasilce! ^ ^ktriko speljati pod zemljo, delo pa opraviti v najkrajšem možnem doživeli letovanj naših otrok v Pacugu! f, “ vcsiu. ivi puvc«.u|c imu l uvjiuivj m iaivu umviguvsua. via ioiiivu j{ Itijj ,cl'3 icio*iSca uiui manjSi luvorni aviomooui. »n prav cesta je oua i(< "tij n®ta življenjskega pomena za organizacijo letovanj, saj si brez nje Moremo zamisliti potrebnega vsakodnevnega dovoza hrane in dru-^ Jk^j^riala za otroke. Res je sicer, da se je občinska ZPM lotila ureditve teila iškega cestišča, vendar pa v svojih prizadevanjih, da bi naposled Ji nSt°’ n' ui?>e*a- Ob večjem deževju, ki med poletnimi meseci, seveda ftelili* J 'n Pozneie> °h obali ni tako redek ,,gost“, hudourniške vode i Jtevifj ?.unidujejo cesto, ki jo je treba zato stalno popravljati. Za vsa ! Softe iž 1° *e 2*dMn* rešitev, pa mora občinska ZPM odštevati lepe e' te® Por s>cer skromnih finančnih sredstev. Tako so samo od leta f »obrŠr1*' za vzdrževanje ceste več starih milijonov, ki pa se do danes *,] ) hun* 1*te,vali". več: letošnje septembrsko neurje je pustilo na cesti i'1’ j(Nto J s|edove, da je ostala za ves promet popolnoma neuporabna! 11« ■ i;P0Polnoma upravičena zahteva občinske ZPM za nujno popravilo y ne P}i° niorali utrditi, da več let ne bi potrebovala večjih popravil. Če "^tei asf11}0®0^6 tlakovati, bi jo morali do prihodnjega leta vsaj asfaltirati tom. PACUG POTREBUJE VELIKO VEČ KOT MISLIMO letom problemov, ki so se pojavili letošnje mladinskega letovišča v Pacugu, še ni izčrpan ■ j* y S&ki ZFM sodij°. v*® ^ 1 nujno ureditvijo M < ndPr,‘h vprašanj, ki so $ JVaPoe"nUko bazo. Rosi liji Jterij, ln notranji prostori za igranje oiroa, i njum pa luui i.u r y ter prostor vsaj za 30 otrok za razvijanje svobodnih aktivnosti ob tenicnu. Prostorsko ureditev bi morali rešiti že s kratkoročnim pro- Rožnodolci so 8. septembra proslavili na Rožniku dva pomembna jubileja - 75. obletnico Rožne doline in 70. obletnico.uspešnega delovanja njihovega Olepševalno turističnega društva. Na proslavo obeh obletnic so povabili tudi koroške Slovence iz Rožne doline in s kulturno prosvetnim društvom „Jepa — Baško jezero" podpisali listino o pobratenju. Olepševalno in turistično društvo deluje v Rožni dolini že vsa leta nazaj izredno uspešno in prizadevno. Zato so resnično lahko za vzor marsikateremu ljubljanskemu območju. Mnogih izredno koristnih in zanimivih dejavnosti ter aktivnosti so se lotili in z njimi pritegnili k sodelovanju večino prebivalcev tega poznanega dela Ljubljane. Z mnogimi akcijami so dokazali, kako lahko ljudje žive in dihajo z istimi cilji in hotenji kot ena sama velika družina tudi v sodobnem, hitrem tempu živ-Ijenja. Tako so na primer člani OTD Rožna dolina z akcijo ,,Očistimo naše okolje", vzpodbudili ljudi, da so začeli urejati okolico svojih domov in s tem paziti na red in čistočo vsega naselja. Razpisali so tradicionalno vsakoletno nagradno akcijo za najlepše negovan in urejen vrt, pa za najboljši mladinski spis na temo o Rožni dolini. Organizirali so in še organizirajo poučna predavanja, ki so namenjena turistični vzgoji ter izobraževanju društvenih članov in članic. In ne samo to! Društvo že vrsto let z uspehom prireja nepozabne daljše in krajše izlete po naši domovini, pa tudi v tujino, ki se jih z veseljem udeležujejo tako mladi kot stari. Pred kratkim so na primer pripravili petdnevno potovanje po Jugoslaviji, pa enodnevni izlet v Krapinske toplice in v Prekmurje. In še in še bi lahko naštevali, čeprav že samo nekaj naštetih dejav- nosti in aktivnosti kaže na izredno intenzivno, marljivo in prizadevno delo vseh članov društva, pa tudi vseh Rožnodolcev, saj posega OTD Rožna dolina s svojimi pobudami in predlogi na vsa področja, ki zadevajo Rožnodolce od prometa pa do komunalnih vprašanj. Ko so razmišljali, kako bi čim lepše proslavili 75-letnico društva, so se odločili, da se bodo kulturno povezali s Slovenci iz koroške Rožne doline in s tem po svojih močeh pomagali pri ohranjanju in krepitvi slovenstva na Koroškem. Prav ta želja in pa ljubezen do zatiranih sta pripomogli k temu, da je bilo srečanje Rožnodolcev s predstavniki koroških Slovencev ob tej priložnosti še toliko bolj prisrčno, sproščeno in veselo. Koroške kulturne delavce so spraševali o delovanju naprednih kulturnih društev, ki še negujejo slovensko izročilo, besedo in pesem, pa o zatiranju, poniževanju in terorju nazadnjaških avstrijskih sil. Predstavniki kulturnega društva ,,Jepa -Baško jezero" pa so jim vneto pripovedovali o tem in vseskozi poudarjali, koliko jim pomeni pobratenje z ljudmi iz matične domovine. Člani OTD Rožna dolina so jim obljubili, da bodo društvu in preko njega koroškim Slovencem pomagali s knjigami in tako s tiskano besedo prispevali svoj delež za ohranitev slovenskega jezika, kulture in misli onstran Karavank. Pobratenje, kulturno'sodelovanje, izleti - vse to bo prineslo obema Rožnima dolinama nove vzpodbude in sveže impulze ter popestrilo njuno delo. Posebej pa si bo OTD Rožna dolina s svojimi zavednimi delovnimi člani prizadevalo prebivalce še bolj povezati, pa tudi pritegniti v svoje vrste vse tiste, ki želijo živeti v še lepšem in prikupnejšem turističnem okolju pod Rožnikom. NADA MAVRIČ Pomoč živinorejcem Veterinarska postaja ,,Krim-Grosuplje“ obvešča živinorejce iz območja Polnograjskih Dolomitov, da je za to področje sprejela dipl. vet. Franca Vilarja, Ljubljana, Soška 70 — telefon 61487. v___________________________________J ALI SMO PRIPRAVLJENI NA ZIMO? Zdaj zdaj bo tu zima in skrbnejši občani se že sprašujejo, če bo tudi letos tako slabo poskrbljeno za čiščenje snega kot je bilo lani. Nekatere stranske ulice so pri čiščenju prišle na vrsto pogosto šele takrat, ko je že posjjalo sonce. Prav radi razumemo, da ima naše komunalno podjetje velike težave, vendar jih imamo tudi občani, ko se prebijamo v službe in na avtobuse po zasneženih in spolzkih cestah. gramom letovanj naših otrok. Jedilnica, ki že dolgo ne služi več svojemu namenu, bi se morala čimprej ,.umakniti" načrtovanemu prizidku ob glavni stavbi, ki bi razširili i a ia<.po.^4.ijiv ».i^stor ob njej. Tako bi lahko nad jednmco „d,.gnui ' gtavrto stavbo in tako pridobili prepotrebne prostore za kuharsko osebje, dobili bi tudi večje skladišče posteljnine, otrokom bi bila na voljo veliko večja jedilnica kot jo imajo zdaj, prostorske pridobitve pa bi vodstva letovanj lahko s pridom izkoristila tudi v druge namene. Vendar so to le lepe želje, od želja k dejanjem pa je vsakokrat pot mnogih obljub, ki se ponavadi končajo le pri besedah, čeprav vemo, da bomo morali naše mladinsko letovišče v Pacugu urediti tako ali drugače že v najbližji prihodnosti, če bomo želeli zadostiti vedno večjim zahtevam, ki jih ne terja samo njegova nujna ureditev, pač pa toliko bolj iz leta v leto večje zanimanje za letovanja v naši počitniški bazi. Ob tihi želji, da bi v Pacugu zgradili v kratkem vsaj še eno hišico ob prepotrebni nujni ureditvi kanalizacije, elektrifikacije in glavne ceste, ne moremo kar tako mimo spoznanja, da občinska ZPM zadnjih sedem let, torej od časov, ko je od nekdanjega Zavoda za letovanja prevzela skrb za mladinsko letovišče v Pacugu in za organizacijo letovanj, ni dobila od skupščine občine Vič-Rudnik namenskih sredstev za investicije in daje vsa ta leta obnavljala in širila svojo počitniško bazo s sebi svojsko iznajdljivostjo in prizadevnostjo. Zavedati pa bi sc morali, da pacuško letovišče ne more ostati v prihodnje zgolj skrb občinske ZPM, marveč bi morali njenim velikim prizadevanjem za vsakoletno organizacijo letovanj v naši edini otroški počitniški bazi prisluhniti (beri: z dodelitvijo potrebnih finančnih sredstev!) tudi vsi tisti dejavniki, ki ne morejo in tudi ne smejo ostati ob strani njenih naporov, da bi omogočila letovanje vsem tistim otrokom iz naše občine, ki so morja in sonca najbolj potrebni. Mar naj dopustimo, da bi bila letovanja naših otrok zavoljo vseh teh problemov ogrožena? Zahteve občinske ZPM so več kot na mestu, saj gre nemara že za ,,klic v sili" za Pacug, ki ga bomo morali do prihodnjega leta urediti za vsako ceno. Resnično, za vsako ceno, saj bi v nasprotnem primeru dejansko ogrozili letovanja naših otrok. Tega pa seveda ne bi smeli dopustiti! IVAN VIRNIK bodo lahko opravljena v večjem obsegu, če bodo občani zbrali dodatna sredstva. 2. Mestni skupščini bomo ponovno predložili zahtevek za financiranje projekta vodovoda na Golem. Znano nam je,-da je svet za komunalno gospodarstvo pri skupščini mesta sklenil financirati projekt. ZBOR VOLIVCEV TOM1ŠELJ Z Republiško skupnostjo za ceste smo že imeli razgovore o asfaltiranju ceste skozi naselje Brest. Republiška skupnost nima v svojem programu asfaltiranja te ceste, vendar je pripravljena prispevati del sredstev, če bi tudi občina dala sredstva. Naročili smo predračun del, da ugotovimo, koliko sredstev potrebujemo, nato se bomo zopet obrnili na Republiško skupnost, da bi s skupnimi sredstvi uredili cesto skozi naselje. ZBOR VOLIVCEV RAKITNA V občinski oddelek o lokalnih cestah smo vključili cesto skozi naselje Rakitna do zdravilišča, tako da je ta cesta že v občinski pristojnosti, odsek ceste Novaki nismo mogli prevzeti v občinsko pristojnost, ker ta del ceste niti po elementih niti po gostoti prometa ne ustreza lokalnim cestam. ZBOR VOLIVCEV PODPEČ 1. Cesta skozi naselje Podpeč je regionalna cesta v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste in je ne moremo, niti ni primerno, da bi jo vzeli v občinsko pristojnost. Odsek ceste do pokopališča in do zdravstvenega doma smo že prevzeli v občinsko pristojnost. 2. Po določilih odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane se Jezero ureja z urbanističnim redom ter z individualnimi naročili lokacijskih dokumentacij. Urbanistični red bo hkrati sprejet za vse izvenmestno območje, je v izdelavi in bo kmalu predložen v postopek potrditve. ZBOR VOLIVCEV VIC 1. Viška cesta je regionalna cesta v pristojnosti Republiške skupnosti za ceste. Cesta je zanemarjena, uničena je asfaltna prevleka, urejeno ni od-vodnjavanje. Občinska skupščina je že večkrat urgirala ureditev ceste, bivši Cestni sklad SRS je celo obljubil ureditev ceste, vendar do realizacije ni prišlo. Občinska sredstva usmerjamo za gradnjo nove Viške ceste. Pri Republiški sknnnosti v* oesre bomo skušali zagotoviti, da vsaj iz vzdrževalnih sreastev izboljšajo siabo stanje Viške ceste. 2. V letošnjem programu imamo ureditev enega pločnika ob Cesti na Brdo, utrditev vozišča, ureditev avtobusnih postajališč in odvodnjavanje. Javne razsvetljave letos ne bo možno urediti, urejena bo hkrati z izgradnjo drugega pločnika. Cesta na Brdo je centralen objekt, ki bo letos grajen na tem območju, zahteval bo visoka finančna sredstva. Pločnikov ob Sattnerjevi ulici in Pokljukarjevi ulici letos ne bomo mogli urejevati. ZBOR VOLIVCEV BOKALCE Rekonstrukcija ceste od križišča na Brdu do doma na Bokalcih je nujna. Občinska skupščina je že lani naročila projekt. Projekt je izdelan, obsega pa tudi polaganje cevovoda do vodnega rezervoarja. Mestni vodovod ima letos v svojem programu polaganje tega cevovoda. Že pri polaganju vodovoda bo prišlo do korekcije nekaterih ovinkov, s čimer bo cesta že postavljenav definitivno traso. Po položitvi vodovoda bomo rekonstruirali še cestišče, brž ko nam bo uspelo za to investicijo zagotoviti ca. 1,000.000 din, kolikor stane po predračunu rekonstrukcija ceste. S povezavo vodovoda z rezervoarjem se bo izboljšala preskrba Brda z vodo. Pred rekonstrukcijo ceste ni možno uvesti mestnega prometa do Doma na Bokalcih. Krajevne vesti POPLAVE Zadnje veliko deževje je poplavilo precej njiv in travnikov, ki leže ob Ljubljanici. Približno 70 % kmetov iz Tomišlja ima svojo zemljo v bližini rek - torej na poplavnem območju. Zemlja je sposobna dajati le nekatere kulture, vendar davčne službe na občini tega ne upoštevajo pri znižanju davka za KO Tomišelj, ki je običajno ob ujmah bolj poplavljeno področje kot Trnovsko predmestje — npr. Črna vas. TEŽKI KAMIONI NA MAKADAMU Na cesti, ki vodi od Podpeči do Iga, je vsako soboto in nedeljo več kamionov. Sofeiji, ki jih preganja na magistralnih cestah milica, so ugotovili, da se lahko tej kontroli izognejo in zdaj ropotajo skozi ta podkrimska naselja in uničujejo pretežno makadamsko cesto in dobro voljo vaščanov. Ob tem pa je vendarle zanimivo, da so šofeiji sami spoznali najidealnejšo pot iz Primorske na Dolenjsko: najkrajšo in najugodnejšo - le da tega ne spoznajo naši urbanisti, ki načrtujejo velike ceste kar skozi Ljubljano ali pa v njenem predmestju. NOV STRAHOMERSKI MOST Most v Strahomerju je dograjen. Zamenjali so nosilce in okrepili postavke. Samo osem noči udarniškega delaje bilo potrebnega, daje bil most obnovljen. Material za obnovo je stal dva milijona in pol, vrednost udarniškega dela pa poldrug milijon. DOČAKAN ASFALT Septembra so končno asfaltirali cesto na Igu, približno v dolžini enega kilometra. Nov asfalt je položen od avtobusne postaje do osem letke. Zdaj imajo v načrtu da bi asfaltirali cesto skozi Iško loko preko Matene in Bresta. Menijo, da bi ga lahko položili do 1974. leta in to le pod pogojem, če bodo občani zbrali 40 % sredstev, občina pa bi po tem prispevala še preostalih 60 %. Kaže, da bo šlo! UŠLI POPLAVI! Kot, da bi Tomišeljčani in drugi bližnji kmetje slutili, da se v oktobru pripravlja hudo deževje s poplavami, so prav pred tem uredili nasip od vodnjaka v Vrbljenju proti mostu, ki vodi čez Iško. Tik pred deževjem pa je priskočila na pomoč tudi Vodna skupnost Ljubljanica - Sava in tako je bila preprečena katastrofa, tako pogosta obiskovalka teh krajev. Če ne bi izvršili te sanacije, bi se voda razlila v smeri vasi Brest in bi bilo poplavljenih približno 10 ha zemljišč. 70 METROV MOSTU Pozor pred vožnjo na Prulskem mostu! Vedno pogosteje opažamo nadeni ali drugi strani miličnike, ki pazijo, da ne bi vozilo čez most več avtomobilov kot je dovoljeno. Resnica je, da je včasih na mostu tudi po 5 avtomobilov, ki ga že nevarno obremenjujejo. Vsem tistim pa, ki se ob mandatni kazni skregajo z miličnikom .svetujemo, da enkrat izstopijo iz avtomobila in si ogledajo od vode in starosti oglodane lesene stebre, ki iz čistega razumevanja do avtomobilistov še drže na svojih plečih vso težo neuvidevnih voznikov. AVTOBUSI V ZAMUDI Pogosto se zgodi, da „devetka" ne pripelje pravočasno. Zgodi se, da , jo" čakamo tudi po dvajset minut, potem pa pripeljejo kar trije avtobusi naenkrat. Človeku, ki se mudi v službo, so take zamude samo vir nezadovoljstva in nič čudnega ni, če se sliši marsikatera bridka na račun Viatorjevega poslovanja. ZGRADITI NOV MOST Občina bi morala pod oznako ,.NUJNO" na Iški pri mlinu zgraditi nov most. Odnesle so ga zadnje katastrofalne vode in občan Šušteršič in njegova družina so bili nekaj dni praktično odrezani od sveta. Ko se je voda unesla, je lahko čez rečico vrgel desko, da je lahko otrok odšel v šolo. To pa seveda ni rešitev. Škode je za približno 8 milijonov, pomagati pa bi morala tudi GG, ki ne more odvažati lesa iz svojega gozda. Solidarnost pa bi morali pokazati tudi tamkajšnji kmetje, ki soseda najbrž kot nikoli ne bodo pustili na cedilu. ZADOVOLJNI ZARADI TRGOVINE Ižanci so zadovoljni, da je Mercatorjeva trgovina na Igu popravljena. Tudi založena je bolje. Prav tako v zadovoljstvo občanov posluje trgovina Tabor. Želeli pa bi, da bi bila trgovina v Iški vasi odprta non stop ali pa z deljenim delovnim časom. Morebitni izgovori, da ne bi bilo dovolj prometa, so iz trte zviti, saj vemo, da vsaka trgovina, ko se ljudje nanjo dovolj navadijo, posluje v tem delu občine rentabilno. Vsi naši otroci - zaželeni otroci Otrok ima pravico, da se rodi zaželen, človeštvo pa je dolžno dati otroku najboljše, kar mu more dati - tako je napisano v Deklaraciji o pravicah otroka, ki je bila sprejeta v Generalni skupščini Da bi se rodili željeni otroci je potrebna višja stopnja starševske zavesti in odgovornosti kot tudi večja družbena skrb za vse otroke, ne glede kje so rojeni, na vasi ali v mestu, v revni ali bogati družini. Za zdrav in celovit razvoj otrok potrebuje zdravstveno varstvo, socialno varnost, pravilno prehrano, urejeno družinsko življenje in dobro družinsko okolje, možnost vključevanja v vse šole, da bi lahko razvil svoje sposobnosti, pridobil željen poklic in ustrezno delovno mesto. Le ob srečnih starših, ki mu bodo dali vso ljubezen in vzgojo bodo ustvaijeni prvi pogoji za nadaljevanje življenja v družbi. Skrb za otroka ni le stvar staršev, temveč se deli na družino in družbo, zato je treba skrb za otroka deliti in z vso odgovornostjo tudi realizirati. Otrok je največje družbeno bogastvo, staršem dopolnjuje družinsko srečo in pomeni nadaljevanje življenja družbe. Zato mora rasti z naraščanjem materialnih dobrin tudi socialna in kulturna stopnja zavesti in odgovornosti, zlasti v skrbi za vsakega otroka, da bo v naši družbi lahko tudi srečen človek. Spoznali smo, da otrokom, ki so bili rojeni „slučajno“, „neželno“, ne moremo tudi z največjo družbeno vzgojo in skrbjo zagotoviti zadovoljstva v življenju. Nesrečno otroštvo je ostalo za vse življenje grenak spomin. V zapisu nekega mladoletnega prestopnika je pisalo takole: . „Nihče me ni želel, a rodil sem se vseeeno. Ze ob rojstvu sem ostal sem, starša sfa me zapustila. Živim, vendar nenehno mislim le na svojo nesrečo. Zavidam srečnim, sovražim sošolce, ki prihajajo iz urejenih domov, uničujem, kar je lepega, tak sem, kdo ve, če bom lahko kdaj v življenju doživel košček sreče ...? “ Žena, ki se je odločila za prekinitev nosečnosti, je napisala v prošnji takole: »Verjela sem, da se bo ljubezen prerasla v družinsko srečo. Ko sem začutila, da sem noseča, sem mu povedala z največjim veselem. On pa me je hladno zavrnil in dejal: „Ne, otroka ne maram, ne, nisem mislil resno i.Sama ne bi zmogla prevzeti breme materinstva in nočem roditi otroka. Kaj bi rekla otroku, ko bi me vprašal, kdo in kakšen je njegov očka? “ Torej je načrtovanje drhžine splet osebne in družbene odgovornosti. Vendar pa morajo biti najprej starši socialno in čustveno toliko dozoreli, da se bodo lahko o pravem času odločili za sprejem otroka. Letošnja akcija TEDNA OTROKA je potekala v obdobju aktivnih družbenih razprav o pomembnih dokumentih, kajti važno je: kakšno mesto bosta imela družina in otrok v zvezni in republiški ustavi, kako bomo vključili skrb z? družino v občinske, krajevne statute in v dokumente delovnih organizacij. V času teh razprav so vse bolj dozorevala spoznanja, da smo za otroka in družino storili še mnogo premalo in da bo treba storiti več, povsod, za vse otroke. Slovenska resolucija o načrtovanju družine konkretno nakazuje naloge vseh družbenih dejavnikov, staršev in občanov, zato naj bo naša delovna usmeritev za resnično vsakdanjo skrb za vse otroke. ANGELCA ŽIBERNA ■*r00MM***l*r*l0*MM*MM**M*WW*M»M*****MMM*■ J MAR SO TUDI MRTVI SOVRAŽNIKI VERE? J Že nekdaj so nas učili, da ni pokopališče javen vrt, kjer ^ £ si lahko utrgaš cvetje po izbiri, da vaze po grobovih niso s * za to, da so v veselje neznanim zlikovcem in da so parti- ^ 5 zanske rdečekrake zvezde na spomeniku v spomin in za- \ J hvalo našim borcem in ne, da se jih oskrunja in ubije iz $ * spomenika, kot se je to zgodilo na pokopališču na > £ Dobrovi. Mrtvim telimo miren počitek brez prepirov, ne ^ < glede na vero, čast in bogastvo, komunist ob vernem ^ 2 faranu, zvezda ob križu.. £ Toda nekaterim živečim najbrž ni to vseeno, kajti sto- ^ * rili so dejanje, vredno obsodbe. Med drugimi grobovi po- * £ čivata tudi dva zavedna Slovenca, borec, komunist in za- 5 2 vedna partizanska žena. Dva urejena grobova, dva spo- £ £ menika, ki so ju postavili v njihov spomin domači. Na \ 2 prvem zvezda, simbol naše borbe, puška in knjiga, na J ^ drugem vedno sveže cvetje v lepih vazah. 2 In kaj se je zgodilo, vprašujete? Rdečekrako zvezdo so $ 2 izbili in odnesli, na drugem grobu odnašajo vaze in cvetje. N 2 Toda pokojnikova vdova je naročila v Kropi deset novih ^ 2 zvezd, da jih bo po potrebi vstavljala v spomenik: kajti ^ £ nihče je ne more prepričati, da je to pošteno in prav. * 2 Vprašujemo javno odgovorne: mar se res ne more pre- £ £ prečiti oskrunjenje grobov na dobrovskem pokopališču? J 2 K. M. \ Ahasverjeve zarje Predfvečerno sonce s prameni svetlobe ožarja tiho izbo njegovega ateljeja. Poznopoletni popoldan se je nagnil v zahodni horizont Sončnice, težki, z zlatimi, poletja prepojenimi cvetovi, se v temnih in svetlih tonih prelivajo na njegovih platnih. Krajine, tihožitja, intimne izpovedi, boj med svetlobo in temo. - Tu so njegovi najbližji prijatelji. Sončnice, njegove ljubljenke že vrsto let, odkar jih sam vsaja in vzgaja, spremlja njih rast in cvetenje tja do jesenskih dni. Upodablja njih raznoliko podobo. Pa me one in vse okoli njih spomi-hjajo na prehojeno življenjsko pot človeka-umetnika. Slikar in grafik Rudi Simčič se je rodil v Ljubljani, 10. 3. 1920 v številni delavski družini Ze v mladosti je doživel, kot nekatere njegove generacije, prva razočaranja pa tudi krivice. Prav to ga je že zgodaj privedlo k razmišljanju in nostopoma, kakor sam pove, se je v stiski zatekal v samoto. Kot zavednega Slovenca in aktivista OF so ga v letu 1942 transportirali v Treviso in Gonars. Nato pa se je v internaciji na Rabu soočil s krutostjo zatiranja in gladovanja, z grozljivostjo umiranja ponižanih ljudi. V nekaterih so že zbledeli spornim na trpke dni, ki jih je zapisal polpretekli čas v zgodovino, a v njem so očitno ostali tako vidni, da je njih patina opazna skorajda v vsaki njegovi upodobitvi. Ljubezen, čustvovanje, tragika in svarila nemirnemu človeku, njegovim vzgonom, padcem in zmotam govori njegova likovna barvita ura. Po vojni se je vključil v Robovo slikarsko šolo in v skupino Klas, vendar se kot izrazit samorastnik ni mogel ogreti za nobeno smer. Tudi ni bilo dosti časa, kot slikar sam pravi, kajti hotel se je čimprej osamosvojiti. Tako je stopil na samostojno umetniško pot svobodnega ustvarjalca. V letu 1950 se prvič predstavi na skupinski razstavi v Ljubljani. Od leta 1953 nastopa s samostojnimi razstavami. V Kidričevi dvorani se leta 1957 gredoči kulturni javnosti s številnim opusom v olju in z barvno grafiko. Razstavlja v Domu JNA z grafičnimi cikli ..Rojstvo** in „Rast“. Tako se v obdobju do leta 1972 zvrsti kar 15 razstav. Zapisan je tudi kot likovni soustvaijalec na Festivalu jugoslovanskih kiparjev - samorastnikov v Kostanjevici na Krki, te znane Forma vive ali metropole likovnega življenja naše Dolenjske v Lamutovem likovnem salonu, kjer se izkaže kot slikar, grafik in kipar v lesni skulpturi. Kot ploden ustvarjalec nastopa v Kranju, Novem mestu, Kočevju in drugod. Tudi v Zagrebu in Zuerichu. Ni važno naštevanje, pač pa dejstvo, kako obilna po svojih delih nam je bila predstavljena Simčičeva ustvarjalna paleta. Prvi mrak je že napredel tišino v njegov delovni prostor in za nekaj časa je utihnila slikarjeva beseda, kot osvetljene misli, ki spregovorijo v minutah molka, izstopajo njegove podobe - otroci njegovih snovanj, njegovih spoznanj, spominov in obče-človeških oplemenitenih hotenj. Ko se ob prižgani luči poslovim od poeta barv, sonca, senc in svetlobe, mi njegov stisk roke in tih nasmeh v očeh izpričata, kako mnogotera in še neizpeta izpovedna pesem je pričujoča v srcu tega neumornega ustvarjalca in iskalca harmonije. RUDI MlSKOT, književnik ZKPO PRED NOVO SEZONO Z VELIKO DOBRE VOLJE Ob načrtovanju prihodnjega zelo radi beremo in slišimo o naglem razvoju, o velikih skokih naprej, o pomembnih dosežkih, ki nas bodo pripeljali tja in tja, od koder bomo zlahka krenili še naprej in dosegli še to in to. Veseli smo takih besedi, pa čeprav ne bomo k temu sami nič prispevali, saj nas prepričujejo, da živimo v dinamičnem času, polnem velikih perspektiv. Govoreč o kulturi, pa tudi o kulturi v naši občini, ne bi mogli reči nič takega. Tu ni velikih skokov, tu ni mogoča naglica, mogoč je le počasen, postopen napredek, če so le nosilci kulture dovolj vztrajni in zavzeti in pripravljeni spoprijeti se s težavami, ki niso zgolj in vedno samo materialne narave. Rekli bi, da se tak napredek kaže v načrtovani dejavnosti kulturno prosvetnih društev naše občine za novo sezono 1973/74. Kaže se predvsem v prizadevanjih, da bi dosežena kulturna aktivnost ne upadla, marveč se okrepila in razširila še na kraje, kjer so bili morda zadnji čas manj aktivni: Lavrica, Polhov Gradec, Turjak. Napredek lahko vidimo v neustavljivem širjenju števila pevskih zborov odraslih, kjer sta se pevskim zborom in oktetom v Podpeči, na Brezovici, na Škofljici, v Horjulu, na Igu in društvu »Karel Jeraj" pridružila v tem letu še Vič in Šentjošt, to sezono pa se namerava ujeti v ta krog " še Polhov Gradec. Ob nekaterih moških pevskih zborih so zrasli še ženski in omogočili sestavo mešanih zborov: Horjul, Škofljica, Šentjošt. Gledališki amaterizem sicer ne kaže tolikšnega vzpona, čutiti pa je željo po solidnem delu in aktiviranju nekaterih gledaliških skupin, ki v prejšnji sezoni niso delovale: fioijul, Lavrica. Lani ustanovljeni gledališki skupini v Polhovem Gradcu in na Škofljici pa obetata prav gotovo pokazati, da nista več novi. Kot novost se nam v tej sezoni napovedujejo mladi igralci s Turjaka, vtem ko bodo v Podpeči še ugotovili, če je mimo želja že tudi možnost, da se po nekajletnem premoru spet predstavijo z odra, morda v drugačni zasedbi kot tedaj. Po naravi je vsak napredek v knjižničarstvu najmanj kričav, čeprav je stalen in stvaren. Ob prizadevanju in zavzetosti knjižničarjev volonterjev amaterske knjižnice krepijo svojo vlogo iz leta v leto in večajo svojo kulturno prisotnost v kraju. Posluh vodstev kulturno prosvetnih društev, krajevnih skupnosti in ponekod tudi delovnih organizacij, zlasti pri reševanju materialnih in prostorskih vprašanj, je marsikateri knjižnici bistveno pomagal pri njenem razvoju. V zadnji sezoni je bil najlepši primer razširitev in prenovitev knjižnice v Horjulu. Za to sezono se resno zavzemajo tako v Polhovem Gradcu kot v Velikih Laščah, da bodo svoji knjižnici razvili in okrepili, odločno pa bo treba rešiti tudi vprašanje knjižnice na Igu, kjer je zaradi kadrovskih problemov knjižnica zaprta že drugo leto. , Folklorna skupina na Dobrovi, ki je edina v občini, je znana že vrsto let, le da zavoljo premajhne možnosti nastopanja izven svojega kraja ni imela pravega poleta. Kaže, da se bo v tej sezoni tudi tukaj premaknilo, saj si v nekaj krajih že sedaj •žele njihovih gostovanj. Pri kulturno umetniškem društvu »France Prešeren" v Trnovem deluje baletna šola za začetnike, ki jo obiskuje 25 do 30 otrok. Mladi baletniki te šole so po nekajletnem premoru v tej sezoni že odplesali koreografijo krajše pravljice, obeti za prihodnjo sezono pa so še spodbud-nejši. Nepoklicni kinematografi so bili z razširjenjem televizije najbolj prizadeti. Obisk je tako upadel, da so se v Velikih Laščah in v Podpeči odločili, da prenehajo predvajati filme. No, v pretekli sezoni pa so Laščani spet pognali svoje aparature in v »poslovnem sodelovanju" s kinom v Dobrepolju dosegli nižje stroške in večji obisk. Kino predstave na Igu in v Kozarjah, ki so domala edino kulturno dogajanje v teh krajih, so še vedno toliko obiskane, da ne razmišljajo o ukinitvi. Likovniki - ustvarjalci, ki kot skupina delujejo na Šentjoštu, so v tej sezoni sodelovali na razstavi likovnih samorastnikov v Trbovljah, v prihodnji sezoni pa načrtujejo samostojno razstavo v domačem kraju in še kje. Občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij bo sistematično vzpodbujal in strokovno in materialno podpiral vsa prizadevanja kulturno prosvetnih društev. Že tradicionalne prireditve bo izvedel tudi v prihodnji sezoni in s tem prikazal širši javnosti dosežke ustvarjalcev -amaterjev. To bosta revija pevskih zborov odraslih in revija gledaliških skupin, proti koncu sezone pa še srečanje mladih pevcev, nastop otroških in mladinskih pevskih zborov s šol naše občine. Ob 8. februarju, Prešernovem dnevu, bo srečame knjižničarjev volonterjev, ki bodo razgrnili dosežke svojega enoletnega dela ob primernem Kulturnem pro? gramu. Posebno skrb bo občinski svet posvetil krepitvi lani začete akcije Krajevne vesti PRIVATIZACIJA V Murglah si nekateri lastniki prisvajajo ob svojih hišicah skupno zemljo. Prvo kar store je običrono to, da zasade ob svoji bodoči lastnini živo mejo, ko pa ta dovolj zraste, narede stranski vhod pri svojih ograjah in kaj kmalu se pojavijo na zelenih gredah ležalni stoli. ŽELIMO NOV DOM! KS Tomišelj se zavzema za ureditev prostorov, v katerih bi našle svoj »dom" družbenopolitične organizacije, zlasti mladina in SZDL. Menijo, da bi bil najustreznejši prostor v gasilskem domu. Morali bi izvesti le nekaj notranjih del in urediti podstrešje. OHRANJAJO KULTURNO DEDIŠČINO Na Barju je še nekaj šotišč, ki so kultumo-zgodovinsko zaščitena. Plast šote sega ponekod tudi še en meter globoko. Kmetje dosledno spoštujejo odlok, ki prepoveduje rezanje šote. Tako je zdaj šotišča, ki so še ostala, preraslo drevje in grmovje in so kot naravni spomenik ohranjena našim potomcem. za kulturo zavzetih jeder v krajev«* :|o\ skupnostih, zlasti tam, kjer je dej% | nost kulturno prosvetnih dniW šibka ali je sploh ni Zavzemal se N za načrtovanje in uresničitev k1«* najbolj pestrega in bogatega kult® Ji nega programa v čim večjem štev« loj, krajevnih skupnosti, ki bi ga izve® z amaterskimi ali poklicnimi kult®'Ka nimi skupinami ob organizacijski®:^ materialni pomoči mestne kulturno prosvetnih organizacij J itne ob morebitnih izdatnejših sredstvi” i ^ ki bi jih v ta namen dodelil* k«1 «bn turna skupnost Ljubljane. “bv Občinski svet ZKPO pa tudi z fc likim optimizmom pričakuje w Ce čitev novo ustanovljenega obCwMez skega sindikalnega sveta v prizadm iljj nje za razširitev kulturne akcije tuj i(e v tiste delovne organizacije, kjeO % bilo doslej storjenega za intenSJtk, nejše kulturno doživljanje ftoV” | d, jalcev malo ali nič. V prizadevanju, da bi vse nacU Se vano lahko dosegli, da bi lahko ™ 'Ije obdržali že doseženi standardni gjl nekaj v*j ip denarja kot letos ali lani, saj S®II bržkone potrebovali tudi na tem področju materi** tt, stroški povečali. . ’' Mimo tega velja ugotoviti, d* hi številni kulturni in zadružni dom« Ni pomanjkljivo vzdrževani, da je Pj "bi manjkljivo ogrevanje, da 'e e" je tričria napeljava dotrajala, da s° ’ nitarije neprimerne in še kaj., pozabimo, tudi v tem se kaže 11 tura! Lahko bi tudi še ugotovilv so nekateri kraji pa tudi krajj*1 skupnosti na mestnem podff brez primernih prostorov za ( kršno družabno življenje, torej J _ za kulturo in da bo nekoč m, nekaj storiti. Morda tako ko’ Robu in na Šentjoštu, kjer s0/«# liko smelosti in optimizma zač®1." gradnjo kulturnih domov. S pz® voljnim delom, ki gre že v tisoče® s samoprispevkom, z dotariP občinske skupščine in še koga, Robu spravili svoj kulturni dom P? streho in ga začeli že dodelovahi? Šentjoštu pa že tudi leze iz »tA Robu računajo, da bodo imeli tej sezoni i * ^ * ditve, vitve, i hodnjeleto. ...A, Programi in načrti so uresnmei če bo le dovolj dobre volje pn ^J* Ob otvoritvi U. enote varstva dojenčkov na Tržaški 79, je Vzgojno varstveni zavod nMal£i Belič“ zaprosil za patronat Zavod za avtomatizacijo, ki deluje v združenem podjetju ISKRA Kranj. Delovna skupnost omenjenega zavoda se je prošnji odzvala in sklenila po svojih skromnih močeh prispevati k družbeno koristni in humani dejavnosti tega vrtca. Ob tej priložnosti so malčkom poklonili barvni televizor. Otroci, starši in kolektiv VVZ Malči Belič se za čudovito darilo in sodelovanje svojemu pokrovitelju prisrčno zahvaljujejo! Knjižnica na Brdu zopet odprta Po več kot avomesečnem presledku je knjižnica na Brdu hopet pričela z rednim izposojanjem knjig. Z dotacijo Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana Vič-Rud-nik je popestrila svoj obseg knjig z novimi knjigami domačih in tujih avtorjev. Knjižnica na Brdu trenutno poseduje preko 900 leposlovnih knjig. Zastopani so naši stari klasični slovenski pisatelji, pa tudi vrsta avtorjev novejše modeme literature tako domačih kot tujih. Zelo lepo izbiro knjig poseduje knjižnica iz polpretekle dobe, ki opisujejo našo herojsko borbo iz NOB in povojno graditev nove socialistične družbe. Knjižnica na Brdu spada sicer v manjše podeželske knjižnice in se ne more primerjati s večjimi poklicnimi knjižnicami z dolgoletno tradicijo bralcev, vendar pa ii je uspelo vključiti v svoj stalni krog lepo število bralcev - posebno mladine. Ugotavlja pa, da je še vedno vse premalo ljubiteljev dobre knjige med starejšimi občani na Brdu, čeravno je dobra knjiga največji prijatelj človeka, česar pa se marsikdo še vse premalo zaveda. Pohvale in posnemanja vreden primer prijatelja lepe knjige pa je tov. MesičeK Avgust iz Ceste na Bokalce, ki je reden obiskovalec knjižnice na Brdu, toda ne saino, da si izposoja knjige, temveč si jih tudi sam nabavlja iz svojih skromnih sredstev kvalificiranega delavca in kojih prečita, jih pokloni knjižnici na Brdu. Naj tovarišu Mešičku izrečem vimenu krajevne skupnosti - Brdo javno pohvalo za podarjene knjige in pomoč, ki jo nudi pri širjenju knjig. Knjižnica ima svoje prostore v Domu družbenih oiganizacjj na Brdu. ter je odprta vsak četrtek popoldne od 16. do 18. ure. Odškodnina oziroma izposojnina za knjige je minimalna in tako danes vsakemu občanu dostopna. Ob tej priliki moram tudi grajati tiste izposojevalce, ki ne znajo ceniti prizadevnosti družbene organizacije, ki vlaga ogromno sredstev za kultur-no-prosvetno pa tudi strokovno izobraževanje slehernega občana. Vračajo umazane, popisane, popackane in celo raztrgane posamezne knjige. Zares skrajno slab odnos do knjige. Vse te lepo prosimo, da v bodoče tega več ne delajo. Na srečo je navedenih primerov le malo, vendar pa so, zato jih tudi tu navajamo. Program, ki si ga je zadala knjižnica na Brdu za leto 1973/74, je povečati in razširiti izbor knjig ter povečati število bralcev ter tako še bolj približati knjigo vsem občanom, katerim je tudinamenjena. JERNEJ CERTANC REDEK JUBILEJ Zakonca Marija in Franc nik iz Malega Osolnika pri jaku sta 23. septembra ptaajj vala redek jubilej - biserno r roko. Čestitkam se pridružur mo tudi mi, v naslednji števu* pa bomo jubilanta tudi pred*1* vili. - Ur. IZLET UPOKOJENCEV Upokojenci so se odločili: jj, bodo v soboto 24. nov. 1973 ov ( uri dopoldne odšli izpred °%i Ljubljana Vič-Rudnik na krvj^V loravče k znani gostilni ^ «< Ze pred kosilom bodo krčili Limbarsko goro, od tam pa o8* Kavki. .jjit Cena tega izleta bo 2.000 s jj. dinarjev. Prijave pa se bodo male v društveni pisarni ob*!® jji; urah do 23. novembra IV','',^ tančne informacije bodo udel* dobili pri prijavi na ta izlet. ^ >1 Novi kino Vič Uradni in poluradni zaP'jLr»^ nove viške kinematografske sc začenjajo približno takole- »01« dvorana kina Vič konstrukcij funkcionalno zastarela, ker ^ merne požamo-vamostne n ^ J®" ker... in tako naprej. Ah r{(je' mače:'Kinematografsko Ljubljani je po nekaj letih ^ifi5 denarja odločUo ta denar u’ve v novo dvorano kina Vič. ^ Pod to streho je trenutno.^ gradbišče, skrito očem ga sprehajalca. Pa vendar d jcflJ gradbišče vsak dan določnejs^lj ski principi sodobn kino-dvoran niso uega na4nI?°n*if Kino-uvoran niso naklonje vr] lom »dveh nivojev**. Najbr X« p® ki jih zanima »kinematografij; hodnosf* Viča, najbo« kakšna bo nova dvoran^ v^j nova dvorana bo ,,usl/c»,ti“. zahtevam največje udobn . ^\ei, to pomeni? Pomeni to, da vtj. lec v trenutku, ko vstopi na vrata, resnično gost b® < rumeno-oranžna, Projekcija filma po naj’0*10 ,, principih. Klimatizacija. forti< Skratka: naj bo ta ‘Lvizij ii, toliko nepopolna in da bo ostalo še malo rado ^ pričakovanja. Do kdaj. ll NAŠA KOMUNA IX/11 m ......—««-» . -« STRAN 7 'rim rekreacija v TVD Partizan-Trnovo [v TVD Partizanu Trnovo bomo pričeli z akcijo TRIM - rekrea-za vsakogar, v mesecu novembru. V ta namen smo opremili ( 'vadnico, kjer je že univerzalno orodje kot bradlja, drog, špan-‘f* lestve itd. tudi še s sodobnimi napravami, ki služijo TRIM -itaciji. Te so: univerzalni letvenik, naprava za veslanje, kolo, , Jer in razna drobna orodja. [Tovrstna rekreacija je namenjena vsem, ne glede na starost in , N je to TRIM? To je angleška ]!*“. ki pomeni uravnovešenje J “'jskega tovora, v športu pa naj k toeni duševno in telesno gibanje .'sprostitev, kar pa je nujno po-j no za vsakogar, ki želi ostati (j?v in vitalen, sposoben in zado- vam je vseeno, kakšen je vaš • iih Pa.Vam Prav gotovo ni vseeno, j«Sno je vaše zdravje. Telo ni stroj, i *! z uporabo izrablja, temveč se s lP®®o aktivnostjo le krepi, člo-*v^ v dobri telesni kondiciji in ■ »obro počuti telesno, tudi du-j j?6 napore veliko laže prenaša, medenje je tipično za današnje Senje in zato vse pogosteje ugo-njamo, da vsako leto pridobimo |LK 'tdogram. Čim manj se giblje-b.tem težji postajamo, s tem sc j "vča tudi krvni pritisk, vse to sku-I Pa nas sili k sedenju. Vsako giba-; > Podstavlja lahko vse večji na-■ tako sklenjen krog in takšna , 'JOdi k srčnim infarktom - torej ^atku konca. zdravje, to pa nam bo uspelo, če bomo pazili, da ne bomo preveč sedeli,, temveč bomo čim več gibali in vsak dan sistematičnd razgibavali vse dele telesa, vse mišice in s tem primerno obremenili srce, da se bo krepilo in ostalo zdravo. možnost vam dajejo številne X ^tdo'volj,‘ da —.j, v„ se razgibamo le tedensko, ko se v nedeljo odpravimo na vikend in tam morda malo več gibamo kot čez teden. Telo moramo sistematično aktivirati, vse mišice, in ko bo srce primemo aktivirano, bo tudi bolj zdravo. Odrasli ljudje menijo, da je povsem normalno, če se vsako leto nekoliko zredijo. To mišljenje je popolnoma zgrešeno. Vsak odvečni kilogram pomeni dodatno obremenitev za srce, ožilje, dihala in prebavila, z odvečnimi kilogrami obremenjujemo tudi mišice in sklepe in naposled le še ugotavljamo, da sopihamo že pri najmanjšem vzponu. Zdravniki po svetu ugotavljajo, da svet boleha zaradi prevelikega želodca in prešibkega srca. Verjetno tudi vam ni vseeno, kako se počutite in kakšni ste videti, saj je vaše počutje izredno pomembno za doseganje uspehov in osebnega zadovoljstva, kakšen je vaš izgled pa ne veste samo vi, o tem ve vsa vaša okolica. Kaj bomo torej storili? Pazili bomo na svoje telesno težo, na svojo telesno kondicijo in svoje oblike rekreacije v naravi, razne igre in nedeljski šport, med tednom pa boste lahko obiskali našo TRIM telovadnico in urico prostega časa porabili za to, da boste ostali vitki in v telesni kondiciji. TRIM telovadnica bo odprta: - ponedeljek, torek, četrtek in petek od 17. do 19. ure - v sredo pa od 20. do 22. ure. Vsakdo, ki bo želel izkoristiti to priložnost, se bo vpisal v času, kije namenjen za TRIM rekreacijo pri vodniku, ki vam bo tudi na voljo, da vam pomaga pri pravilnem načinu sistematičnega utrjevanja, seveda pa boste po želji tudi lahko sami delali in izbirali način, ki vam bo najbolj ustrezal. Mesečna članarina za vstop v TRIM telovadnico je 10 din, s tem da lahko vsak član obiskuje telovadnico 3 x tedensko po eno uro, čas in dan pa si izbere sam — seveda v skladu z navedenimi urami, ki so na razpolago. In kaj bomo v TRIM telovadnici delali? V telovadnici boste imeli na pa- nojih po stenah razporejena navodila kako se uporabljajo posamezna orodja, in v kolikor se boste odločili, da boste vadili sami, boste našli tudi vrstni red vaj in seveda tudi doziranje. Jasno je, da boste v začetku jemali najmanjše doze in da boste tudi izbrali lažji program. Ko boste- primemo utrjeni, boste izvajali težji program z večjimi dozami vaj. Orodja in seveda navodila so razporejena v dveh zaporedjih, ki sestavljajo dva programa: a) lažji program obsega 7 vaj b) težji program obsega deset vaj. 1 Kolikor vam bodo potrebna pojasnila in napotki, se boste obrnili na strokovno izpopolnjenega vodnika, s katerim se boste lahko posvetovali. Kot smo že omenili je redno gibanje potrebno človeku ravno tako kot hrana, pijača in spanje, zato smo prepričani, da boste prišli v našo telovadnico in s primemo rekreacijo poskrbeli za svojo kondicijo, lepšo postavo in trdnejše zdravje. Ne samo posameznike, pričakujemo tudi vse člane vaše družine od najmlajših do najstarejših, saj nas vse, brez izjeme ogroža bolezen današnjega časa - prekomerno sedenje in nabiranje maščobe ter različna obolenja, ki so vsa pogojena z dejstvom, da se premalo gibljemo. Torej pričakujemo vas v naši sredi. JOŽE MESL y ZAPIS 0 VOJKI GRILC Vojka Grilc naša najboljša skakalka v vodo. Kljub temu, da je veliko ljubiteljev skakanja na ta ali oni Hačin, se jih zelo malo odloči za tekmovalno obliko. Naj-ntanj pa je v vrstah teh akrobatov ravno deklet. Zakaj je temu tako? Mar je premalo desk in stolpov? Verjetno, toj tudi bazenov ne vidimo dovolj. Vojka Grilc je torej tunakinja, ki je v tej redčini skakalnic kljub vsemu našla ^0f prostor in vztrajala polnih šest let. Njen športni dom >e Plavalni klub Ljubljana, ki pa nima skakalnih naprav v f°/em bazenu na Koleziji. Vojka skače na Iliriji, kjer je uini stolp v Ljubljani in eden redkih v Sloveniji. Poletne Mesece dobesedno preživi ob bazenu, saj trenira dvakrat ^ dan in tako skuša nadoknaditi nepopolno zimsko pri-Pnvo, ko se mora zadovoljiti s suhim treningom. Pozimi ustvarja svoje ..vragolije" kar na blazinah in na kanvasu. tudira na Visoki šoli za telesno kulturo; ves ostali čas pa ‘ izPolnjujejo skoki in ljubezen do njih. Sama meni, da 'nora biti vrhunski športnik predan neprestanemu na-ti^ku, sicer ni uspehov. Precej pogreša konkurenčne ckmovalke v Sloveniji, ki jih praktično ni. Zato so ji Jezt]a tekmovanja edino domače merilo. Leta 1970 je gojila naslov najboljše Jugoslovanke med mladinkami v ofei/i z 3-metrske deske in s stolpa. Naslednje leto je let t3!™ samo 5 st°iPa- K° je prestopila med članice, je o 1972 takoj posegla po najvišji lovoriki pri skokih s ga/< ^ borbi za najboljša mesta z deske pa je „oma- ^ • na drugem mestu. Letos je postala absolutna držav-^ Prvakinja. Izpolnila pa je tudi normo, s katero je do-Prv prav‘co sodelovanja p jugoslovanski reprezentanci na Se em svetovnem prvenstvu v Beogradu. Bila je edina, ki valn' Uvrst^a> hkrati pa tudi edina, ki s svojim tekmo-f0(i ln} Programom lahko sodeluje na velikih medna-prvni'1 tekmovanjih. Neposredno pred svetovnim 0h>nebogljenih" pogojih. V teh dneh seje na °atda z dragocenimi izkušnjami. Prevelika zagnanost davel. ta£° intenzivnih pripravah pa je zahtevala svoj L'v jim posel odkrivanja tatov gre več kot--------- uspehe jim želijo še napf«! lastniki avtomobilov in pošteni državljani. izginjali iz servisov iz novih avtomobilov, pa ti pa tudi tistih, ki so jih pripeljali v popravilo. Vodstvu servisa zadeva sploh ni bila jasna, saj imajo vrataija, medtem ko so miličniki hitro razvozljali uganko. Prijeli so 19-letncga V. P. iz okolice Polhovega Gradca, ki je bil tri leta zaposlen kot pralec avtomobilov na tem servisu. Pred letom je začel odnašati prve dele, potem pa je te kraje stopnjeval, dokler mu sedaj v času največje aktivnosti niso stopili miličniki na prste. V. P. je dejanje najprej zanikal, ko pa so miličniki cloma našli ukradene predmete, je moral Filter 57: absolutni zmagovalec Tobačna tovarna Liu^j,h. ^ letos zabeležila zelo lep usp :e r *. na slovita cigareta Filter iJjffrJ1 to kar so doslej le slu’ |Us " u"ika sedma prižgana Cl^ > < s- „«ti Ps Vt c Ob vsej tej popularnos^^ ., ^ nas. krat naleti Filter 57 na lojalne konkurence. plasirale na trg svoje pf^jevH ,/1% primer sc je dogajal v,~aie^V 'ci kajšnjih predstavnik0 (0t>3CnSf^rVj podjetij, ki prodajajo J cUW Selke zaradi uvedbe "®* Wc „Skcnd“. Posledica F ^ '• "80Č" iainCO je tja Duvan, Oslobodeh) ■ M'