Čedalje večji delež potrošnega blaga v proizvodnji
Kakor siuo že poročali, se je industrijska psmzvodnja v prvili dveb. meseoih povečaia za 25°/« v primerjavi z istim razdobjem lani.
Letošnji razvoj industrijske proizvodnje je ugoden tudi jrlede realizirane strukture. V priraerjavi s .povprečjem 1. 1956, ki smo ga označili s 100, so indeksi naslednji:
jauuar           februar
Delovna   sredstva......87            96
RepTodukcij&ki material ....   99           101
Potrošno  blago.......99           101
Kakor viditno iz tabele, ie proizvodiija delovnih sredstev pod lanskim povprcnijeni, medtem ko je proizvodnja reproduk-cijskega materiala in potrošnega blaga v februarju za 1 odsto-teik večja. Upoštevati je trel>a, da prvd meseoi še liiso karak-teristični za vse Jet«, kljub temu pa ti premiki ka/.ejo na »godno težujo porasta proizvodnje blaga za široko potrošujo.
Posebej je treba omeniti porast proizvodnje nekaterih tedelkov, ki pomenijo izboljšanje strukture potrošnje in kritje •odobnejših potreb dr/avljanov. Takii izdeliki so na primer izdelki elektroindustrije.
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo samo v prvih dveli mesecih izdelauih' 28.282 radijskih aparatov, tned tem ko jih je bilo v istepi razdobju )ani izdelanih 16.824 (celo-'"¦na lanfka proizvodnja je zuašala 27.298). Raznih tcrmičnih apa-:jv je bilo v prvih dveh mesecih izdelanih 478 ton, lani ¦ istem razdobju pa le 208 ton.
Povečanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo zaznamu-;tmo tudi v drujrih industrijskili vejah. Tako je bilo v kovinski industnji v dveh mesecih izdelanih 12.206 biciklov. ]ani pa v istem času le 9920. Emajlirane posode jc bilo izdelane 1346 ton v primerjavi z 800 tonami v janiiarju in februarju 1. 1956. Tak napredek vidiimo tudi v tekstilni industriji in industriji usnja, kjer je proizvodnja v januarju in februarju letos za okro" 8 odstotkov večja od lanskega povprečja, medteni ko je v industriji gume ta porast še večji (okrog 15 odstotkov).