Leto XXVI. Posebna številka Ustanovitelji: obč. konference SZDL »esenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka j? tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk -» Glavni urednik Anton Miklavčič odgovorni urednik Albin Učakar - Hasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kranj, torek, 31. 7. 1973 List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko 1. avgust občinski praznik Kranja Razvojni koraki kranjske občinske skupnosti so Postali krepkejši in hitrejši. To velja za področje gospodarstva kot za negospodarstvo in družbene dejavnosti. V življenju kranjske občine so se utrdili in javili samoupravni odnosi. Samoupravljanje in družbeno dogovarjanje se bo do konca letošnjega in v prihodnjih letih še okrepilo. Praznična reportaža skuša z najbolj skopimi, vendar Najpomembnejšimi podatki razgrniti trenutno sliko j^anjske občine. Ozira se tudi v obetajočo prihodnost. . e» reportaže je zapis o slavni Prešernovi brigadi, ki J«*a od leta 1967 dalje v kranjski občini domicil. Ustanovljena je bila pred tridesetimi leti v Davči. Prosla-ltev te obletnice je letos združena s kranjskim občin-kirn praznikom in z otvoritvijo nove Iskrine tovarne na Laborah. Že prihodnje leto rezultati velikih investicij Za letošnje gospodarjenje v kranjski občini je značilno, da dosežki višji kot v republiki in federaciji. Poglejmo le občinsko proizvodnjo. Le-ta se je v letošnjih prvih štirih y^secih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 7 o o ' ^ republiki dosega to povečanje 8,4 %\ v državi pa le ' Kranjski odstotek narašča in je dosegel v letošnjem !rvem polletju že 14,6. Polletni količinski plan proizvodnje f Presežen. Ugodno oceno zasluži tudi izvoz. Letošnji poletni p[an je presežen za 0,4 %, lansko polletno gibanje izvoza pa 14,9 % , Da bo ocena gospodarjenja še popolnejša, moramo upo-^ eyati podatke o zaposlenosti in gibanju zalog. Zaposlenost i Je povečala le za nekaj odstotkov, produktivnost pa za več .°t 10 %\ To je rezultat odpravljenega ekstenzivnega zapo-st°vanja na eni in močno povečane produktivnosti na drugi v Zaloge gotovih izdelkov kranjskega gospodarstva so se ? ^^erjavi z zalogami v lanskem prvem polletju zmanjšale * Vedno manj blaga leži v skladiščih in vedno več ga 8 e Nravnost kupcem. * l^uga značilnost kranjskega gospodarstva pa je zmanj-na akumulativnost. Povečane zvezne, republiške in občin- v p bremenitve niso glavni razlog za to. Pomembnejši je bp \ proizvodnih stf-oškov, pri čemer imajo glavno j^Sedo denarne spremembe na svetovnem in domačem trgu. anjska industrija mora veliko reprodukcijskega materiala vi«?ati. Leta je dražji zaradi devalvacije dinarja doma in hiol Cen surovin na tujem. Akumulativnost se zato ne bo ,stveno povečala. 1 07, rar?j ,Je sredi velikih investicij! Njihova vrednost znaša dr A m"ijarde novih dinarjev. Razveseljiv je podatek Službe Skužbenega knjigovodstva, da so vsa sredstva zagotovljena. (ja°raJ.80 ri investicij nosita Iskra in Sava. Povedati moramo, °tnS° investiciJe najpomembnejši stabilizacijski element, saj prv°Kočajo preusmeritev proizvodnje in večjo produktivnost. let 1 rezultati teh investicij, ki bodo v glavnem zaključene p "°do vidni že prihodnje leto. obf-kranjskega gospodarstva je temeljito pretresla jen"1-'18- skupščina na seji dne 28. junija. Ocena gospodar-SprJa Je temeljila na pomembnih dokumentih, ki so bili Pr0ejet' v stabilizacijski program iz leta 1971, akcijski Sanfam skupščine za leto 1972, zaključki februarskega zbora lU(,.°uPravljavcev in letošnja občinska gospodarska reso-Ja. Skupščina je ugotovila, da je večina nalog uresničenih in da se kranjsko gospodarstvo že dalj časa obnaša stabilizacijsko. Zavedi o se je pomanjkljivosti in jih skušalo, ne glede na sistemske rešitve, samo odpravljati. V občini ni delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo. Veliko dela bo potrebno, da se bodo tudi osebni dohodki prilagodili povečani produktivnosti in dvigu življenjskih stroškov. Realni osebni dohodki Kranjčanov so zadnje čase padli za več kot 5 %. Usklajevanje OD že teče v skladu s samoupravnimi sporazumi in doseženimi rezultati. Občinska skupščina je tudi podprli* uresničevanje ustavnih dopolnil ter s tem pripomogla, da bo drugo leto lahko zaživel nov skupščinski sistem. Na vrsti je srednje šolstvo Kranjska občina se je pred leti trdno odločila rešiti prostorske probleme osnovnega šolstva in otroškega varstva. Občani so se na dveh referendumih odločili za krajevni samoprispevek. O tem je bilo že veliko napisanega. Ponovimo lahko le-to, da se programi uresničujejo tako kot so bili začrtani. Do začetka letošnjega šolskega leta bodo odprte osnovne šole v Besnici, na Kokrici, v Naklem, na Orehku in v Trbojah. Do konca koledarskega leta pa zgrajeni popolni osemletki pri Vodovodnem stolpu in v Predosljah in nova stavba za Posebno šolo. Tudi vrtci v Bitnjah, Cerkljah in na Klancu so že dočakali otvoritev. Pripravlja se tretja faza programa, ki zajema gradnjo osnovne šole na Planini in na Primskovem, dograditev osnovnih šol v Šenčurju, v Stražišču in na Jezerskem ter gradnjo vrtcev na Planini in v Stražišču. Letos bosta odprta tudi varstvena oddelka v Dupljah in v Voklem. Ob reševanju osnovnega šolstva in otroškega varstva so se nakopičili problemi v srednjem šolstvu. Pri skupščini občine že dela odbor za gradnjo srednjih šol v Kranju, in to predvsem Šolskega centra Iskra in Ekonomsko-administrativnega šolskega centra, ki sta v najhujši prostorski stiski. Ker izobražujejo kranjske srednje šole mladino iz več občin, investicije za gradnjo novih srednjih šol ne more nositi ena sama občinska skupnost. V dogovorih z drugimi, predvsem gorenjskimi občinami, še ni doseženo soglasje o sofinanciranju gradnje novih srednjih šol. Finančna shema za gradnjo novih šol je izdelana: 30 % naj bi dala republiška izobraževalna skupnost, 70 % pa naj bi zbrali v okoliših posameznih šol. Tu so mišljene tudi zainteresirane gospodarske organizacije. Šolski center Iskra naj bi stal na Zlatem polju, kjer je kranjska občina že kupila zemljišče, Ekonomsko-administrativni center pa naj bi se po dograditvi nove osnovne šole na Planini preselil v izpraznjeno šolo Staneta Žagarja. Na Zlato polje bi se preselila tudi Poklicna šola. V prihodnosti bo treba razmišljati še o razširitvi Dijaškega doma in novih prostorih za Gimnazijo ter Delavsko univerzo. V Kranju se razvija tudi visoko in višje šolstvo. Skupščina občine predlaga, da bi postala Višja šola za organizacijo dela visoka šola (predvidena je gradnja novih prostorov v šolski coni na Zlatem polju). Kranj želi dobiti tudi nekatere oddelke pedagoške akademije in drugih visokih šol. Najpomembnejše investicije na področju kulture so urejevanje Prešernovega gledališča, ureditev arheoloških najdb na Titovem trgu, obnova doma Svobode v ——^^^ —''"""mm "imrimpTu m Stražišču ter urejevanje nekaterih kulturnih domov na podeželju. Kulturna skupnost vsega ne bo zmogla in bo treba najti za objekte širšega družbenega pomena tudi druge vire sredstev. Problem so prostori za kulturno in družabno življenje v novih mestnih stanovanjskih soseskah. Prostor zanje je, denarja pa ni. Ker so ti objekti del urejene soseske, bi kazalo stroške za njihovo gradnjo vračunati v ceno stanovanja. Novosti se obetajo tudi v zdravstu. Do leta 1975 bo pri Zdravstvenem domu Kranj zrasel nov prizidek, v Stražišču pa nova zdravstvena in lekarniška postaja. Novo poslopje bo dobil tudi Zavod za zdravstveno varstvo. Septembra bo sprejel prve stanovalce tudi moderen Dom upokojencev na Planini, v katerem bo prostora za 122 ljudi. Vse družbene dejavnosti v kranjski občini so že samoupravno organizirane. To je Temeljna izobraževalna skupnost za področje osnovnega šolstva, Kulturna skupnost za področje kulture, pred ustanovitvijo pa sta Telesnokulturna skupnost in Konferenca za socialno delo, ki bo prva tovrstna skupnost v republiki. Zaradi nove ustave in delegatskega sistema bodo potrebne na vseh področjih spremembe in izboljšave. S tem bo omogočena svobodna menjava dela med delavci v posameznih družbenih dejavnostih ter delavci v TOZD in uporabniki storitev družbenih služb. V.Kranju predvidevamo, da bo ustanovljena tudi samostojna skupnost otroškega varstva, skupnost zdravstvenega zavarovanja pa se bo morala zaradi novega skupščinskega sistema reorganizirati. V okviru vzgoje in izobraževanja pa bodo najverjetneje organizirane posebne (usmerjene) izobraževalne skupnosti. Vse družbene dejavnosti imajo svoje programe, ki jih je sprejela občinska skupščina, o njih pa je bila organizirana široka javna razprava. Nova vloga krajevnih skupnosti Ob občinskem prazniku ne smemo prezreti raznolike dejavnosti krajevnih skupnosti na območju kranjske občine. Pomembna novost, ki seje pred kratkim začela uvajati v Kranju na pobudo občinske konference SZDL, je zbor delegatov krajevnih skupnosti, ki je obenem tudi zametek nove ustavne ureditve občinske skupščine. Pri ocenjevanju dejavnosti krajevnih skupnosti je treba še posebej omeniti materialni delež občanov pri uresničevanju programov, ki so jih sami sprejeli po krajevnih skupnostih in so zanje najbolj zainteresirani. Vendar reševanje komunalnih problemov ni edina dejavnost krajevnih skupnosti kranjske občine. Skupnosti se vedno bolj ozirajo na področje varstva predšolskih otrok, na probleme vzgoje in izobraževanja, na skrb za ostarele občane itd. Pri tem se povezujejo s samoupravnimi skupnostmi, ki so za ta področja organizirana na ravni občine. S tem že uresničujejo delegatska načela, ki jih uvaja nova ustavna ureditev. Prešernova brigada Ob letošnjem prazniku občine Kranj bomo proslavili tudi 30-obletnico ustanovitve VII. slovenske narodnoosvobodilne brigade Franceta Prešerna, ki je bila ustanovljena 12. julija leta 1943 v Davči in je delovala v sestavi XXXl! divizije. Njen prvi komandant je bil Zane Javor-Igor. Tri dni po ustanovitvi se je v Davči spopadla z najmanj dvajsetkrat močnejšim sovražnikom. Po borbi se je brigada ponovno zbrala na Žirov-skem vrhu in odšla na Dolenjsko. 30.000 Nemcev je skušalo ta pohod preprečiti. Obkolili so Zirovski vrh, vendar se je brigada 3. avgusta prebila iz obroča. Tudi njeno delovanje na Dolenjskem je bilo uspešno. Omenimo naj le sedemdnevno borbo pred belogardističnim gnezdom v turjaškem gradu. Brigadi je uspelo s pomočjo topništva 19. septembra streti odpor belih. Prešernovci so ujeli 720 belogardistov. S to legendarno borbo si je brigada priborila naslov »udarna brigada«. Prešernovci so se ponovno vrnili na področje Gorenjske in Primorske. Delovali so predvsem na področju Davče, Žirov, Javorij, Sv. Mohorja, Dolenje vasi. Porezna, Besnice, Železnikov itd. Njene akcije so segale tudi na področje ostalih -predelov Gorenjske. Borci so likvidirali vrsto fašističnih postojank ter osvobodili precej zapornikov in internirancev. Avgusta leta 1944 je Prešernova brigada sodelovala pri prenosu ranjencev na Notranjsko, od ki 1 i tudi v teh borbah uspešni. Napadli so postojanko v Trnovem in sodelovali v zaključnih bojih za Trnovsko planoto, prek(* katere je bila odprta pot proti Gorici. Prešernovci so jo napadli zgoda j popoldne na delavski praznik, 1. maj. 2. maja je bila naša Gorica dokončno v rokah borcev Prešernove brigade. Kranjska podružnica Ljubljanske banke bo danes, 31. julija, v okviru letošnjega občinskega praznika in 80-letnici začetka poslovanja mestne hranilnice Kranj v delavskem domu v Kranju odprla razstavo hranilnikov. Z razstavo želijo predstaviti razvoj hranilništva na Gorenjskem. Ob tej razstavi, ki bo odprta do 5. avgusta, se je kranjska podružnica Ljubljanske banke odločila, da v kratkem opiše razvoj varčevanja in hranilništva v svetu in doma. 1913. leta je imela Mestna hranilnica 6118 vložnih knjižic z vloženimi prek 5 milijoni kron. Hranilne vloge je obrestovala po 4,5 odstotka, posojila za hipoteke pa po 5,5 odstotka. Tisto leto je znašal denarni promet prek 5,5 mili jona kron. Že leta 1907 je bila v Kranju ustanovljena Hranilnica in posojilnica. Ustanovil jo je takratni dekan Kob-lar, soustanovitelji pa so bili premožnejši . kranjski občani Pavšlar, Hlebš in Mayr. Ta hranilnica je bila -\ Varčevanje skozi čas 1890 — ustanovitev Mestne hranilnice Kranj Preden se dotaknemo zgodovine slovenskih posojilnic, je treba povedati, da je najstarejše češko posojilništvo in da prekaša tako po velikosti kot po organizaciji vse nemško posojilništvo v stari Avstriji. Nemško posojiiništvo se je namreč začelo leta 1870 širiti s Češkega po Doljnem in Gornjem Avstrijskem, po Tirolskem in ostalih nemških pokrajinah. Slovensko posojilništvo pa se je raz-/iio h lastne moči. P ) zgledu čeških posojilnic je vpe-!j ! ;>rvo slovensko posojilnico češki ■'y.ik Horak 1856. leta v Ljubljani, r je združil nekatere ljubljanske >! etnike v Obrtno pomožno društvo. i je bila v prvi vrsti denarna za-uU;ja in je že takrat uradovala složen iko in nemško. Vse drugo sloven->k > občinstvo pa je na posojilnice javno opozoril znani domoljub dr. •Josip Vošnjak, ki je v letu 1868 potoval po Češkem in se seznanil s tamkajšnjimi razmerami. Praktično je poskusil ustanoviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraju v Šmarju pri .Jelšah. To pa se mu ni posrečilo, ker se je preselil v Slovensko Bistrico. Potem smo priča še vrsti poskusov, ki so več ali manj uspeli. Prva slovenska posojilnica, ki je bila 1874. leta sprejeta v smislu zadružnega zakona v zadružni register pri deželnem sodišču v Ljubljani, je bilo Že omenjeno Obrtno pomožno društvo. Druga takšna posojilnica je bila v Mozirju, tretja v Šoštanju, Četrta v Ljutomeru in peta v Metliki. Kot prvi denarni zavod v Kranju je delovala Mestna hranilnica. Ustanovljena je bila 13. junija 1890, poslovati pa je pričela 6. julija 1893. leta. Ustanovila jo je mestna občina kranjska, ki je z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo prevzela splošno poroštvo za zavod in za hranilne vloge. Ta hranilnica je zlasti pred prvo svetovno vojno veliko pripomogla h gospodarski osamosvojitvi slovenske trgovine in obrtništva. 2 €%. 1 , &' Torek — 31. julija 1973 navezana predvsem na podeželske prebivalce. Ljubljanska kreditna banka je svojo prvo podružnico ustanovila v Kranju 1921. leta, ko se je preselila iz Celovca v Borovlje in od tam po koroškem plebiscitu v Kranj. Od leta 1927 pa je v Kranju poslovala tudi Zadružna gospodarska banka, ki je imela centralo v Ljubljani, podružnice pa še na Bledu, v Mariboru, Novem Sadu in Splitu. Prav ti dve banki sta v nasprotju z Mestno hranilnico Kranj pripomogli k industrijskemu razvoju mesta Kranja in Gorenjske. Mestna hranilnica Kranj je namreč po prvi vojni vlagala kapital v Maribor in druga slovenska mesta. Omenjeni dve banki pa sta financirali gradnjo JugočeŠke (1923), tovarno pletenin in trikotaže IKA (1924), gradnjo tovarne gumijevih izdelkov Semperit (1925), gradnjo Inteksa (1926), Jugobrune (1928) itd. Poleg Mestne hranilnice, ki je bila v Kranju ustanovljena 1890. leta, je Kranj dobil 1903. leta kreditno društvo. V drugih gorenjskih krajih beležimo razvoj hranilništva takole. 1896. leta je bila v Radovljici usta-' novljena Mestna hranilnica, že 1891. leta pa je v Radovljici poslovala posojilnica. V Škofji Loki je bila okrajna hranilnica in posojilnica ustanovljena leta 1900, v Tržiču pa 1905. Tržiška posojilnica. Zanimivo pa je, da je bila že 1885. leta ustanovljena prva gorenjska kmečka posojilnica v Podbrezjah. Ustanovil jo je Franc Pavlin, tehnik in gospodarstvenik. Bila je to tudi prva zadruga na Gorenjskem. Poslovati je prenehala 1888. leta, ko je Franc Pavlin kot vodilni član odbora Posojilnice nastopil državno službo v Trstu. Razen tega pa je bilo po letu 1900 ustanovljenih več posojilnic, ki so poslovale na zadružni osnovi v vseh večjih krajih Gorenjske. Hranilniki — posode za shranjevanje denarja Iz prednjeazijskih visokih kultur so se nam ohranile posode, v katerih je človek hranil denar in si tako skušal zagotoviti materialno varnost. Prvi znani ohranjen hranilnik je iz 300 let pred našim štetjem. Najbrž je edini, ki se je ohranil iz grške antike. Izkopan je bil v Prieni. Imel je obliko majhnega templja, kakršen Kranjska podružnica Ljubljanske banke je marca letos pred veleblagovnic0 Globus v Kranju odprla novo hranilnico. V njej lahko prebivalci opravijo vse bančne posle vsak dan dopoldne in popoldne; tudi ob sobotah dopoldne. je bil v Delfih in na Olimpu. Čeprav doslej še niso našli drugih primerkov, lahko sklepamo iz velikega števila hranilnikov, ki so se ohranili iz časa Rimljanov, da so bili najbrž zelo razširjeni. Med rimskimi hranilniki je prevladovala oblika hruške. Bil je glinast. Hruškasta oblika pa je postala tradicionalna oblika hranilnikov romanskih narodov. Po razpadu rimskega imperija in denarnega gospodarstva so posamezna germanska plemena, ki so se naseljevala na ozemlju zahodnega rimskega cesarstva, poskušala posnemati rimsko denarno gospodarstvo. Vendar jim to ni uspelo. Tudi zgodnji srednji vek, v katerem je bil denarni obtok razmeroma majhen, za varčevanje ni bil posebno ugoden. Zaupanje v vrednost kovancev je upadalo. Denar je prišel često ob veljavo in ga ljudje niso shranjevali. Denarno gospodarstvo se je utrdilo šele v visokem srednjem veku. Iz tega časa so znani tudi številni hranilniki. Večinoma so enostavni glinasti hranilniki hruškaste oblike. Tudi denarna skrinjica se je najbrž prvič pojavila takrat. , Doba cehovstva pa je zapustila številne lepe in zanimive primerke hranilnikov, ki so skupaj z beraškimi mošnjami menihov in cerkvenimi nabiralniki služili za vzor lepim hranilnikom iz časa renesanse. Čeprav je ostalo le malo primerkov, pa dajo slutiti, da je takratni človek pripisoval velik pomen shranjevanju denarja. V 17. stoletju postanejo oblike vse bolj raznolike. Najbrž od takrat izvirajo hranilniki, ki imajo podobo živali (prašič pri Germanih, kokoš in petelin Holandija in Flandrija). Še bolj raznovrstno pa je 18. stoletje. Pojavijo se keramični hranilniki različnih oblik. Ohranilo se jih je malo, kajti ob porabi privarčevanega denarja jih je bilo treba razbiti. V 19. stoletju pa najdemo hranilnike v obliki hiš, človeških figur, raznih predmetov in živali. V tem stoletju je nastal tudi mehanični hranilnik. Ob koncu prejšnjega stoletja pa so se pojavili tudi razni manj zanimivi hranilniki. Predstavljali so glave raznih znanih osebnosti in drugih znamenitosti (Eifflov stolp, Kolnska katedrala in podobni). Na Slovenskem nimamo dosti ohranjenih starejših hranilnikov. Iz rimskih časov sta ohranjena dva keramična in sta v ptujskem muzeju. Nekaj novejših keramičnih hranilnikov v obliki domačih in gozdnih živali in tudi nekaj hruškastih oblik pa hranijo v etnografskem muzeju v Ljubljani. V zadnjem času pa iščejo vse banke svoje lastne stalne oblike in tako je Ljubljanska banka osvojila obliko pikapolonice kot svoj enotni hranilnik. V nekaterih predelih Srbije pa se pojavljajo oblike, ki spominjajo na domačina v narodni noši. Varčevanje danes Danes ima varčevanje vedno veČJ1 pomen, vendar ne zgolj za tako ime' novano osebno varnost, marveč skupno gospodarsko moč držav®' Kranjska podružnica Ljubljani banke s svojimi poslovnimi enotafl11 je v zadnjih letih uvedla razlik oblike varčevanja: odpiranje nilnih knjižic za novorojenčke, vaf' čevanje v šolah oziroma v pionirskjj1 hranilnicah, izplačevanje osebni11 dohodkov na hranilne knjižice v delovnih organizacijah; pravkar pa 3. pripravljajo tudi na izplačevanj,6 pokojnin na hranilne knjižice. NJ1' hov program je, da bi tako v varče* vanje vključili vse prebivalstvo. In kakšni so rezultati? Konec maja so znašala sredst^ prebivalcev Gorenjske v kranjs^ podružnici Ljubljanske banke 4?.° milijonov novih dinarjev. Na hran"' nih vlogah so imeli prebivalci milijona dinarjev, na deviznih ra£u' nih prek 76 milijonov, na žiro racU' nih 8,6 milijona. Vloge za stanovanj' sko varčevanje so znašale prek 4 milijonov novih dinarjev, hraniln j kreditne službe pri kmetijskih za' drugah pa so imele blizu 5 milij°n° dinarjev. Zanimivo je, da so imeli ^aposlef11 v podjetjih konec maja na hraniln111 vlogah kar 65 milijonov dinarjev plačanih osebnih dohodkov, hranU' ne vloge dojenčkov pa so starši P®' večali za 7-krat v primerjavi z začet' no vlogo, ki jo je dala banka. Banj* je 7549 dojenčkom kot začetno vlog priznala 220.000 novih dinarjev, nJi hove vloge pa zdaj znašajo 1,616.^ dinarjev. Pokazali pa so se tudi J prvi uspehi lani ustanovljenih Pevi šolskih hranilnic. Ustanovili so J1 oktobra na šolah v Cerkljah, Zele/;. nikih, Bohinjski Bistrici, na Jese" cah in v Križah pri Tržiču. 1120 v^ čevalcev je prihranilo že 62.707 narjev. Prav zato so v kranjski P . družnici Ljubljanske banke sklen11' da bodo letos v osnovnih šolah usl novili še več pionirskih hranin? ' Tako se je na primer odbor temfU | izobraževalne skupnosti v KranjJj ' zavzel, da se v prihodnjem šol, jU letu ustanovijo pionirske hranu11 ^ na vseh matičnih osemletkah J| kranjski občini. , rte Ob tem krajšem pregledu vanja in hranilništva vabi kran> podružnica Ljubljanske banke, prebivalci Gorenjske ogledajo a stavo hranilnikov v delavskem "^t** v Kranju od 31. julija do 5. avg^r|| in da se vključijo med številne čevalce. Ob občinskem prazniku občine pa želi podružnica s P°v9eiTJ* nimi enotami na Gorenjskem prebivalcem kranjske občine uspehov v prihodnje. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj k 0rganizacija posebnega druž ®JJ®8a pomena, ki opravlja na «>alagi predpisov in od občinske log nje, da bo podjetje uresniCJ svoj program, ker ima glede ^ sedanje poslovne uspehe za vse možnosti. , Z otvoritvijo tovarne na Lahora'1 beležijo pomembno delovno zrn.ah. in to ravno ob prazniku vseh nov kranjske občine. Ob občinsK® prazniku želi kolektiv Iskre vsem P slovnim prijateljem in delovnim JJ v dem občine obilo delovnih- uspetl in srpčp Sodobna linija telefonskih enot IKOS, industrija kovinske opreme in strojev Kranj Po združitvi leta 1970 je IKOS Kranj temeljito pregledal svoj proizvodni program ter ugotovil, da z manjšimi spremembami lahko s tem programom še vrsto let uspešno posluje. Seveda pa je ob tem tudi iskal nove smeri razvoja, ki bi s časom dopolnile in nadomestile sedanje artikle v proizvodnji. V zadnjih letih se je IKOS orientiral predvsem na izvoz in bo letos izvozil prek 50 % svoje proizvodnje. Licenčna pogodba z Nemško demokratično republiko je šele po temeljitih konstrukcijskih spremembah križno navijalnih strojev polno zaživela, kar dokazuje pogodba, ki je bila podpisana v vrednosti prek 40 milijonov dinarjev. Dobave iz te pogodbe so že v polnem teku in težave v proizvodnji in kvaliteti končnih izdelkov so v glavnem odpravljene. Pri tem pa podjetje seveda ni prezrlo dejstva, da je jugoslovanska prodaja in proizvodnja usmerjena bolj na zahodnoevropsko tržišče in dežele v razvoju. Tako je IKOS podpisal pogodbo o dolgoročni kooperaciji v proizvodnji brusilnih strojev s firmo NEUPRO iz Zah. Nemčije in že izvaža nove artikle iz tega programa ter jih prodaja tudi na domačem trgu. Brusilni stroji iz tega programa prinašajo novo moderno tehnologijo površinske obdelave ter bistveno skrajšajo obdelovalne čase, kar je vsekakor pozitivno. V bodočih letih namerava IKOS to proizvodnjo razširiti še na druge tipe teh strojev: avtomate in polavto-mate. IKOS je edino podjetje, ki v Jugoslaviji izdeluje stroje za čevljarsko industrijo. Tako izjemen položaj nam narekuje, da vsekakor vztrajamo pri proizvodnji strojev za čev- 16|) ljarsko industrijo, ter da ta program tudi razširjamo in izpopolnjujemo. Čevljarska industrija se vse bolj opremlja z modernimi stroji, avtomati in polavtomati in to nam daje široke možnosti za nadaljnji razvoj strojev za to panogo. Da bi bila proizvodnja strojev modernejša in ekonomičnejša se pogovarjamo s tujimi proizvajalci za kooperacijsko sodelovanje in delitev programa, ki bi obema strankama prinesla pozitivne rezultate, večje serije in kvalitetnejše stroje. Izvoz je I KOSU omogočil zaradi ugodnih plačilnih pogojev problem likvidnosti podjetja črtati iz dnevnega reda. 220 zaposlenih delavcev ni niti enkrat v zgodovini obstoja I KOSA za en sam dah kasneje sprejelo osebni dohodek. To pa je v današnjih razmerah vsekakor pozitivno. Možnosti nadaljnega razvoja podjetja so bistveno omejene zaradi premajhnih prostorov, zato se namerava IKOS v bližnji bodočnosti lotiti gradnje nove hale, ki naj bi sedanjo stisko omilila in omogočila IKOSU, da svojo proizvodnjo poveča in organizira po sodobnih tehnoloških metodah. Da smo v utesnjenih prostorih, dokazuje že dejstvo, da bo bruto produkt v letošnjem letu še ' enkrat večji kot je bil v letu 1970, saj bo znašal blizu 6 milijard starih dinarjev. Že vsa leta obstoja, IKOS sistematično izloča določena sredstva za stanovanjsko gradnjo in letno dodeljuje precej kreditov za individualno gradnjo, kakor tudi namensko varčevanje za nakup stanovanj. Tako praktično razen nekaj izjem nimamo stanovanjskih problemov, kar pa je vsekakor hvale vredno. Ob občinskem prazniku občine Kranj čestitamo vsem občanom in delavcem v kranjski občini. jp^ if ^kJH JIL Mladi rod bi rad pod eno streho cijo,« pravi direktor podjetja Dreca Uzeir, ki je bil v tem podjetju vse od trgovskega potnika, kalkulanta, nabavnega, prodajnega, komercialnega do direktorja, »zato se vključujemo v mednarodno delitev dela in smo zadovoljni, če pokrijemo samo osebne dohodke. No, če bo ta inštruktaža res dala boljše rezultate, bomo seveda na boljšem in prav bi bilo tako. Stroji, ki jih uporabljamo, so kvalitetni in kot pravi holandski strokovnjak, imamo vse možnosti za izboljšavo delovnih časov.« Ze s 1. julijem so tu hoteli začeti delati tudi z drugo izmeno, toda težave so z delavci. Težko jih je dobiti. Nekaterim invalidom vozijo delo tudi na dom. Sedaj imajo na vajeniški šoli 22 vajenk na krojaško-šivilskem oddelku, pa tudi osebni dohodki, ki so bili pred časom res izredno majhni in so zaradi njih delavke trumoma odhajale, bodo spremenili stvar. Danes so plačani po samoupravnem sporazumu konfekcijskih oblačil SRS. Sicer ta vrsta proizvodnje tako kot tekstilna še ni tako ovrednotena kot v drugih gospodarskih vejah in velja tu poprečni osebni dohodek 1680 din, kar je pod slovenskim poprečjem. Kot invalidsko podjetje bi seveda moralo imeti nekatere toviti delo za bodoče invalide. Samo še 11 takih zavodov je v Sloveniji. Se pred tremi leti jih je bilo 22 in sedaj smo nekako zaščiteni, da se ne smemo preorientirati oz. združiti z drugo gospodarsko organizacijo. Danes smo seveda v težavah, ker imamo tako razmetane proizvodne prostore: ena šivalnica je na Savski cesti, uprava v mestu, en obrat na Trsteniku, skladišča spet drugje. Podjetje je imelo dobre prilike, da bi spravilo vse skupaj pod eno streho. Občina nam je nudila 300 milijonov kredita za izgradnjo stavbe v kranjski industrijski coni, toda prejšnja vodstva se niso upala spustiti v to. Podjetje se razvija, proizvodnja hitro narašča. Še leta 1970 smo imeli 481 starih milijonov bruto produkta, za' letos pa imamo planirano 1 milijardo 650 milijonov dinarjev. Prostori nas utesnjujejo in zavirajo. Morali bi ali razširiti obrat Trstenik — na vrtu za gospodarskim poslopjem bi zgrathli trakt v obliki črke U, kar bi se dalo zelo lepo urediti in bi tako pridobili prostor za novo šivalnico in skladišča — ali pa bi popravili stavbo na Savski cesti in pridobili še Delavski dom. Nekaj bo treba ukreniti in upamo, da bo občina imela posluh za odobritev investicijskih kreditov.« »Kako pa je s kadri v proizvodnji?« »Imeli smo težave vse dokler ni tehničnega vodstva prevzela Milena Švegelj, ki je v podjetju začela kot šivilja, bila potem normirka, tehnolog, no sedaj pa je tehnični vodja. Tako je, če imaš v redu ljudi, se da delati, sicer so pa stalno neke razprtije.« Podjetje ima danes zaposlenih 126 ljudi, po planu bi jih pa moralo biti 140. Delavke je treba prevažati iz Kranja na 1>stenik, izdelke v Kranj, gor metražo, vzorčni oddelek in likalnica nista zraven proizvodnje. Vse drugačen poslovni rezultat bi lahko dosegli, če bi bilo to urejeno. Pa tudi stroški so. Samo posebni avtobus za Trstenik stane podjetje 5500 din mesečno. V MLADEM RODU imajo zaposleni vse prevoze in malice zastonj. Na Trsteniku imajo svojo kuhinjo, v Kranju pa vozijo malice iz Tekstilindusa. Počitniškega doma nimajo svojega, težjim invalidom, kot je na primer delavec na invalidskem vozičku, omogočijo vsako leto letovanje v zdravilišču v Laškem, dve ali tri delavke, ki so šibkega zdravja, pa pošljejo na morje. Polovico stroškov plača podjetje, polovico pa sindikat. Današnji MLADI ROD se je dvignil in razširil tako rekoč iz nič. Vse skupaj se je začelo pred 15 leti v majhni delavnici, kjer je sedaj uprava. Veliko volje bo treba, da si bo ta mali in mladi kolektiv izboril svoje mesto na soncu. In volje ima dovolj. -Os . Do pretj tremi leti je podjetje Poslovalo pod imenom Zavod in-validske delavnice Kranj. Potem Pa so se v kolektivu z notranjo anketo odločili za bolj komercialno ime MLADI ROD. Vsekakor to ime najbolj ustreza, saj se je Podjetje preusmerilo na izključen otroško konfekcijo. Kolektiv mlad, saj ob strojih vidiš le £}lade obraze deklet, priučenih lyilj, in če bi izračunali popreč-n° starost, bi bila komaj 21 let. , mladi rod je danes poleg ^tranjke iz Sevnice in Kore iz **adeč edini slovenski proizvajalec °troške konfekcije pa tudi edini, ki «\Je specializiral za izdelavo otroških hlač. Kruh pa hlače mama £l°ra kupiti, pravijo! To je artikel, wTVe|ja za bolj kislo jabolko. Toda MLADI ROD je ugriznil vanj. V ®vj>jem obratu na Trsteniku, kjer teče proizvodnja že drugo leto, izde-JjJjejo samo otroške hlače od enega šestih leti Sicer so uspeli že zelo ^Krajšati izdelovalni čas, toda po P^jnenku s holandskim kupcem, ki ■,rdi, da se ta čas še da skrajšati, so se pomenili za te vrste inštruktažo. Za holandsko firmo bodo potem jzdelovali otroške hlače od 4 do 12. bonitete; republika jim obeta, da bodo plačevali boleznine le do 7 dni, naprej pa zavod za socialno zavarovanje. Hrvatska ima ta predlog že osvojen. Predlog sindikata invalidskih zavodov je celo, da bi izstopili iz samoupravnega sporazuma in prevzelo svojega s posebnimi olajšavami. Predlog bo seveda obravnavan v skupščini. Dokler se problem z delovno silo ne reši in dokler ne bo stekla tudi druga izmena na Trsteniku — v Kranju jo že imajo — jim bo tržišče pomagala polniti kooperantska firma KRUPANJKA Krupanj. Svoj trg so namreč razširili po vsej Jugoslaviji, Makedonijo pa prav sedaj proučujejo. Izredno ljubki modeli izpod rok njihove domače kreatorke Anke Rot, izdelani iz kvalitetnih blag v otroških barvah in vzorcih, z lahkoto prodirajo. »Hudo drago smo prejšnja leta plačevali modne zamisli neke ljubljanske kreatorke, sedaj pa vse naredimo doma. Potrebovali bi še dva dobra modelarja. Modelar namreč opravi vso pripravo dela; 75 % vsega dela je opravljenega, če je to delo v redu narejeno«, pravi direktor. »Slišati je bilo že o raznih vrstah združitev. Kako je sedaj s tem?« »Ostali bomo samostojni, ker moramo kot invalidski zavod zago- ■ *Manjka nam deviz za repro-1 Material in razširjeno reproduk- Kolektiv splošnega gradbenega podjetja PROJEKT Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Kranjske opekarne Kranj z obrati Bobovek, Češnjevek in Stražišče čestitajo vsem, občanom za občinski praznik Nudimo vse vrste nosilnih, pregradnih, obložnih in stropnih opečnih izdelkov. Posebno priporočamo novost NORMA montažni strop, s katerim se hitro in poceni gradi [A .............. 1 ' N CESTNO PODJETJE V KRANJU ! čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest'za občinski praznik za občinski praznik 1. avgust iskreno čestita veletrgovina ŽIVILA Kranj f \ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ipjgB mm Kranj, Koroška cesta 53 c KRANJ čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priz anih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Emo, Sloboda, Cajavec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira V j Aerodrom Ljubljana - Pula Vedno atraktiven in zanimiv je obisk letališča Priporočamo vam — Brniški gaj, vsako nedeljo od 15. do 20. ure piknik z Veselimi planšarji, — Pension Letališče, ,, — ogled notranjosti potniškega letala DC-6 vsako soboto in nedeljo Čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Delovni kolektiv čestita vsem občanom za občinski praznik PROJEKTIVNO PODJETJE K RAN J Cesta JLA6/I nebotičnik čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. Izdeluje načrte za stanovanjske hiše in vse vrste ostalih gradenj Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21 - 282 / čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. s poslovalnicami v Kranju: Prešernova 18 Cankarjeva 1 Cesta JLA 10 Tržič, Trg svobode 18 čestita vsem delovnim ljudem in poslov-nim prijateljem za občinski praznik Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Nudi kvalitetne vrste lepljivih CENTELIN medvlog konfekcijo exoterm 64001 kranj KEMIČNA TOVAR NA Jugoslavija Cas, dogodki in stvarnost zadnjih 15 let so pisali zgodovino EXOTERMA in proizvodnje pomožnih livarskih sredstev. Tovarna se je razvila iz majhne obrtne milarne, ki je od leta 1772 vse do leta 1960 izdelovala mila in pralna sredstva. V hudem konkurenčnem boju in v naglem razvoju milarske industrije v Jugoslaviji je tovarna leta 1957 začela z novo proizvodnjo — z izdelavo pomožnih livarskih sredstev. Razvoj proizvodnje pomožnih livarskih sredstev je zahteval več sredstev in več strokovnjakov. Proizvodnja v neprimernih prostorih in v pomanjkanju strokovnih kadrov je bila vzrok hudim nesrečam v obdobju uvajanja nove proizvodnje. Šele leta 1969 je podjetju uspelo združiti vse delovne enote v novih prostorih na Polici. Proizvodnja je naglo naraščala. Prišli so novi strokovnjaki in s tem je bila dana možnost, da smo v letu 1970 začeli preurejati tovarno. Tako smo v zadnjih petih letih več kot potrojili vrednost proizvodnje. Količinsko smo jo podvojili, povečali smo vrednost osnovnih sredstev za šestkrat, izboljšali delovne pogoje, zaposlenost pa se je dvignila samo za 50 %. Te rezultate smo dosegli zaradi visoke zavesti našega delovnega človeka — samo-upravljavca, ki s polno odgovornostjo odloča o višku svojega dela. Z uveljavljanjem ustavnih dopolnil pa smo začeli proces osvobajanja dela tako, da čim bolj neposredno — na zborih delavcev — obravnavamo vso problematiko podjetja — zlasti tisto, ki je vezana na delavca — proizvajalca in na njegovo delo ter posebno na delitev ustvarjenega dohodka. Naša tovarna je postala največji proizvajalec pomožnih livarskih sredstev v Jugoslaviji, saj bo z letošnjo proizvodnjo z več kot 8000 ton teh izdelkov pokrila že dve tretjini potrošnje teh izdelkov v Jugoslaviji, del pjs smo jih izvozili. V petnajstih letih smo izdelali prek 50.000 ton pomožnih livarskih sredstev. S pomočjo naših proizvodov je bilo izdelano: — prek 6 milijonov ton surovega jekla, — okoli 1 milijon ton plemenitih in legiranih jekel, — 400.000 ton odlitkov iz jeklene litine, — 300.000 ton odlitkov iz sive, nodularne in temprane litine, — 200.000 ton aluminijskih zlitin in — okoli 100.000 ton drugih kovin. Samo v železarnah so imeli zaradi uporabe naših izdelkov povečan izkoristek za prek milijon ton surovega jekla ter plemenitih in legiranih jekel. To je polletna proizvodnja vseh jugoslovanskih železarn. prometni vzgoji, šolanju voznikov amaterjev, na organiziranju športnih prireditev in različnih drugih manifestacij. Naj povemo samo, da je društvo v zadnjih letih imelo na leto po več kot 20 tečajev za voznike amaterje. Skupaj je organiziralo doslej preko 250 tečajev, skozi katere je šlo več kot 10.000 šoferjev-amaterjev. Organizirali so tudi številna predavanja o prometni vzgoji po podjetjih, šolah in vrtcih. Od leta 1960 dalje je predavanja po šolah obiskalo preko 13.000 učencev, med katerimi je prejelo skoraj 8000 kolesarske značke. Posebej privlačne so bile športne prireditve, saj je društvo organiziralo doslej že 70 različnih moto dirk, med katerimi sta bili nedvomno najpomembnejši dirki za consko svetovno prvenstvo v speedvva-yu. Med tekmovalci kranjskega društva je dosegel doslej najboljše uvrstitve motorist Leon Pin-tar, ki je bil večkratni državni prvak. V zadnjih letih pa močno narašča zanimanje članov in drugih voznikov motornih vozil za turistične usluge. Vse te dejavnosti bo društvo odslej intenzivnejše razvijalo v novih prostorih, obenem pa se bo razširil obseg služb. Novi objekt ni pridobitev samo za Kranj, temveč za vso Gorenjsko. Objekt ima 1150 kv. m delovne površine in več kot 200 k v. metrov garažnega prostora. Delovni prostori obsegajo turistični biro, delavnice, avto šolo, klubski prostor in tehnično bazo avto- moto zveze Slovenije. Usluge, ki jih bosta društvo in AMZS nudili članom in drugim uporabnikom, bodo nedvomno zelo številne. Dom AMD Kranj nedvomno predstavlja novo delovno zmago avto- moto organizacije, za kar nosita glavne zasluge majhna delovna kolektiva kranjski Avto- moto društvo in Avto- moto zveza Slovenije ter amaterski delavci obeh organizacij. Vsi se zato zahvaljujejo za veliko razumevanje in podporo kranjskim delovnim kolektivom, med njimi še posebej tovarni Sava, Iskri, IBI, Tekstilindusu, KZK, Merkurju, Kokri, Ljubljanski banki — podružnica Kranj, Skupščini občini Kranj in Železarni Jesenice. v Nova drobtinica in klasirnica Proizvajamo in prodajamo: ženske, dekliške in otroške obleke, ženske hlačne komplete, ženske spalne srajce in pižame, moške pižame, dekliške in otroške pižame, jutranje halje, ženske bluze in krila, ^&^:lw(enobarvnointiskano)' Se priporočamo in čestitamo vsem obča-žepne robce z'a vsak okus, nom za občinski praznik Kranja. naglavne rute Smledniku, Preddvoru, Goričah, na Jezerskem, v Cerkljah, Besnici, Šenčurju in Tržiču. Iz teh krožkov so se kasneje razvila samostojna društva kot npr. v Šenčurju, Cerkljah in Tržiču. Krožke pa je društvo ustanavljalo tudi po delovnih organizacijah. Članstvo je od ustanovitve dalje precej nihalo in je v letošnjem letu naraslo na 1020 članov. Osnovni poudarek delovanja društva je nedvomno na \ Triglav konfekcija Kranj •S AMD Kranj *elika pridobitev R, Okviru občinskega praznika a Je kranJsko avto-moto Vo odprlo svoj novi dom na Hj 'J polju. Skoraj desetletna i/ , ^ Kranj se je torej letos GradnJa novih po-N /V*1 Prostorov je bila nujna, °bsežne dejavnosti, ki jih His0 opravlja, stari prostori bili več primerni. V gradnjo tega lepega objekta je društvo vložilo okoli 2,5 milijona dinarjev, ostala sredstva pa predstavljajo krediti in udeležba avto-moto zveze Slovenije, ki je obenem s kranjskim društvom nastopala kot soinvestitor. Društvo je bilo že od ustanovitve dalje med najmočnejšimi v Sloveniji. Že takoj po ustanovitvi leta 1946 je svojo organizacijo razpredlo po vsej kranjski občini. Organizirali so krožke v Britofu, na Orehku, v Naklem, Dupljah, Predosljah, Trbojah, krat dalje pa zadruga opravlja dejavnosti, ki so neposredno povezane s proizvodnjo kmetov, to je preskrba z reprodukcijskim materialom, odkup kmetijskih pridelkov in proizvodno sodelovanje ter hranilno kreditna služba, poleg tega pa se ukvarja še z lastno kmetijsko proizvodnjo, s perutninarstvom in s špecerijsko trgovsko dejavnostjo. Z napredkom kmetijstva na tem območju in z vse večj im poudarkom na poslovnosti, zadruga dobiva vse večji pomen kot organizator kmetijske proizvodnje in nosilec gospodarske aktivnosti na podeželju. Za občinski praznik čestitamo vsem delovnim ljudem, obenem pa se priporočamo za nakup reprodukcijskega in ostalega materiala v naših poslovalnicah v Naklem, na Ko-krici, v Goričah in Podbrezjah ter za nakup špecerijskega blaga v trgovinah v Naklem in Podbrezjah. V valilnici pa nudimo enodnevne piščance raznih pasem in dva do tri mesece stare jarčke. Kmetijska zadruga Naklo Zadružništvo ima v Naklem že staro tradicijo, saj je bila zadružna hranilnica in posojilnica v Naklem ustanovljena že v letu 1901. Od takrat pa do danes so bile ustanovljene še Mlekarska zadruga v letu 1903, Strojna zadruga je bila ustanovljena v letu 1912, v letu 1926 pa še pašno-planšarska zadruga. Med temi je bila zlasti pomembna Mlekarska zadruga, ki je s svojo dejavnostjo veliko pripomogla k napredku kmetijstva na svojem območju, zlasti pa v živinoreji. Po vojni je 4 leta obstajala tudi Kmetijska obdelovalna zadruga, in sicer od 1949—1952, od ta- Brezvretenski stroji tudi v Tekstilindusu Že zadnja svetovna razstava tekstilnih strojev v Parizu je pokazala, da staro tehniko prstančnih predilnih strojev vse bolj izpodrivajo brezvretenski stroji. V kranjskem TEKSTILINDUSU so letos montirali in zdaj že uspešno dela prva linija te vrste strojev, ki so jih uvozili iz Češkoslovaške. In kakšna je prednost teh strojev? Pri brezvretenskih strojih odpadeta vmesni fazi dela, predpredenje in previjanje preje, odvajalna hitrost pa se poveča od 10—15 m/min pri prstančnih na 72 m/min pri brezvretenskih. Tehnični postopek je dosti krajši, produktivnost pa se poveča kar za petkrat. Pri proizvodnji preje z novimi stroji je pomembna dobra priprava pramena, da je to enakomerno in pa dobro čiščenje. Zato bodo v bližnji prihodnosti v TEKSTILINDUSU prve nove investicije vložili v mikalnico in čistilnico. TEKSTILINDUS KRANJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ iskreno čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov. ' v * ^iiilpiL .'i*. fr * "Tli Gorenjska oblačila Kranj Podjetje Gorenjska oblačila Kranj je eno od priznanih podjetij konfekcijske industrije, katerega proizvodi so se v razmeroma kratkem času uveljavili na trgu kot cenena in kvalitetna konfekcija. Podjetje je imelo sprva zelo pestro proizvodnjo, saj je izdelovalo po meri moške in ženske obleke ter vse obleke po naročilu. Zaradi neperspektivnosti take proizvodnje pa se je podjetje specializiralo le za izdelovanje ženske konfekcije (obleke, plašči, kostimi, krila). Pred nedavnim se je preimenovalo v industrijsko podjetje, za kar je imelo finančne in proizvodne možnosti. Gospodarski uspeh podjetja se je zaradi specializacije proizvodnje zelo dvignil. Težava pa je v tem, da zaradi utesnjenosti delovnih prostorov kapacitete ne morejo zadovoljiti povpraševanja po ženski konfekciji na domačem tržišču kot v inozemstvu. Že več let je podjetje razmišljalo o razširitvi svojih kapacitet, za kar si je ustvarilo tozadevne sklade in se pripravljalo na gradnjo novih proizvodnih prostorov. Želje so bile uresničene v preteklem letu, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo novih delovnih prostorov na zemljišču ob severni obvoznici mesta Kranja in je izvajalec del pričel z zemeljskimi in gradbenimi deli. V novih delovnih prostorih bo našlo zaposlitev okoli 100 novih delavcev, tako da bo po razširitvi v podjetju zaposlenih okoli 330 delavcev, od tega večinoma kvalificiranih šivilj in krojačev konfekcijske industrije. Za to si bo podjetje skušalo izobraziti svoj kader, saj bo v prihodnjem šolskem letu 1973/74 pričelo izobraževati ca. 40 mladih fantov in deklet za konfekcijske šivalce, ki bodo v 12 mesecih dosegli želene poklice in se usposobili za delo v redni proizvodnji. Predračunska vrednost novogradnje je okrog 18,980.000 din in jo bo podjetje skušalo finansirati le z lastnimi investicijskimi sredstvi. Poudariti je treba, da je precejšen del investicije namenjen novi modernejši strojni opremi. Podjetje prav tako pripravlja projekte za gradnjo novega obrata na Jesenicah, ki naj bi bil dokončan in vseljiv v letu 1974. Izdelke Gorenjskih oblačil je moč kupiti v vseh konfekcijskih prodajalnah širom po Jugoslaviji. Zadnja leta pa podjetje precej dela tudi za zahodna tržišča. Letošnje leto pa namerava podjetje izvoziti ca. 15.000 različnih izdelkov, ko pa se bo proizvodni obrat preselil v nove proizvodne prostore, pa bo plasma redne proizvodnje za izvoz še povečal. Gorenjska oblačila skušajo svoje izdelke približati željam potrošnikov. Za jesen—zimo so pripravili solidno kolekcijo ženskih oblačil, katerih nakup že vnaprej priporočajo potrošnikom. Gorenjska oblačila čestitajo vsem občanom ob občinskem prazniku! Delovna skupnost »Komunalni servis« Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. V tem letu smo se samoupravno in tehnološko reorganizirali v smislu novih ustavnih amandmajev, ki zagotavljajo boljšo organizacijo dela in opravljanje kvalitetnejših storitev in uslug v naslednjih organizacijskih enotah: KOMUNALNI SERVIS TOZD GRADNJE — OBRT — PE gradnje — PE gramoznica — PE obrt I — DE pleskarstvo — DE tapetništvo — DE pečarstvo — PE obrt II — DE polagalci tlakov — DE steklarstvo — DE mizarstvo TOZD KOMUNALA PE ceste — čistoča PE avtostrojni park TOZD SKUPNE SLUŽBE Priporočamo naše kvalitetne izdelke i*1 storitve in usluge vsem občanom. SO0CL uraivj vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, kupcem in občanom čestitamo za občinski praznik