List 3.
Politiški oddelek.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Brezdvomno je najvažnejša slovenska družba poleg „Družbe sv. Mohorja" družba sv. Cirila in Metoda. Njeno vzvišena naloga je, varovati slovenske, otroke zlasti ob mejah s slovenskimi šolami proti potujčenju. Taka družba je posebno potrebna ob sedanjem času, ko naši narodnosti preti večja nevarnost nego kedar si bodi. Mi namreč nismo tisti optimisti, ki bi pričakovali, da bode minister Madejski nam Slovencem delil slovenske šole, ker je Poljak. Kacega mnenja je vlada glede slovenskih šol, je pač jasno vidno iz besed deželnega predsednika kranjskega v deželnem zboru, ko je bil razgovor o razmerah na tukajšnjem učiteljišču. Da gospodje na Dunaju se res mislijo ozirati na slovensko šolstvo, bi se gospod bar. Hein gotovo tako ne upiral razširjenju pravice slovenščine na tukajšnjem učiteljišču, ko je vendar od tega zavisen razvoj slovenskega šolstva. Tega si pa pač ne moremo misliti, da bi bar. Hein ne bil poučen o namerah sedanje vlade bolje, nego je kateri si bodi slovenski poslanec, naj tudi sedi v koaliciji.
Zatorej lahko rečemo, da bode družba sv. Cirila in Metoda še dolgo Slovencem močno potrebna, ako nečemo prepustiti naše mladine ob mejah potujčenju.
Skušnja pa nas uči, da Slovenec, ki se potujči, tudi navadno zgubi vero, zato je pa družba tudi v verskem oziru velikega pomena. Podpirati bi jo morali vsi, katerim je na tem kaj ležeče, da naš narod ostane zvest veri svojih očetov.
Dobro je pa, da si je družba ohranila popolno nezavisnost. Slabi vpliv zavisnosti bi se utegnil pokazati sedaj, ko se mešajo pojmi in konservativci podpirajo celo liberalce. Kdo ve, kaj bi bilo z družbo ob času, ko se pripravljajo celo konservativci, da na Dunaji pomagajo zopet liberalizmu do prejšnje veljave, ako bi bila od kod odvisna. Utegnile bi se jej delati od kake strani ovire, kjer bi morali prav za prav le pospeševati njene namene.
Pa tudi družba še ne bi bila odveč, ko bi tudi že Slovenci dobili slovenske ljudske šole po vseh pokrajinah, po katerih stanujemo. Po tem bi se pa lahko mislilo na kako slovensko gimnazijo, kje ob jezikovni meji, recimo v Celovci. Da bi nam dali v Celovci ali sploh na Koroškem kake slovenske parelelke, v tem še naši prijatelji sedanje vlade molče. Slovenska srednja šola na Koroškem bi bila vse drugačnega pomena za slovenstvo, kakor katoliška gimnazija v Ljubljani, za katero se zbira katoliški sklad. Ce bi imeli tako gimnazijo v Celovci, bi dobili tudi v tej deželi dokaj narodnega razumništva. Družba svet. Cirila in Metoda pa nam daje tudi dovolj jamstva, da bi tudi v verskem oziru gimnazija pod njenim vodstvom ne bila slabša, nego bode bodoča katoliška gimnazija v Ljubljani. Dela za družbo ne bode zmanjkalo, le to je težava, da družbine moči ne morejo že vsega zmagovati. Res da se narod za to družbo izredno zanima, ali vendar se njena  sredstva ne   morejo   niti  primerjati
v
sredstvom, katera ima na razpolago „Češka Matica školska* katera ima jednak namen.
Iz nedavno razpošiljanega „Vestnika" raz vidimo, da je ob občnem zboru družba imela že 123 podružnic, in so se bile v jednem letu pomnožile za 18. Posebno se je nežni spol začel bolj zanimati za družbo. V vsem je ob občnem zboru že bilo 22 ženskih podružnic z nad 3000 družabnicami, lepa ženska armada v boji za obrambo naše narodnosti. V vsem pa ima družba že nad 10.000 udov. Število pokroviteljev se je pomnožilo za 33 ter jih je bilo ob občnem zboru vkupe 116.
Podružnice so pridno prirejevale primerne veselice za družbeni namen. Na podružničnih shodih so bili razni poučni govori. V tem oziru so se delovanju družbe delale nekake ovire na Koroškem, ali naposled je pa razsodba državnega sodišča odstranila te ovire. Delovanje „Družbe sv. Cirila in Metoda" je trn v peti koroškim Nemcem in nemškutarjem, radi bi jo bili pripravili ob dobro ime, ali dosedaj se jim to ni posrečilo. Na družbene shode pošiljali so ovadnike, da bi takoj poročali, ko bi kak govornik zinil kako nepremišljeno, da bi se potem dotična družba razpustila. Na ta način prišle so bile ne-
22
katere ovadb e, ali se je kmalu pokazalo, da so se opirale le na laži.
V družbeni otroški vrtec v Celji se je bilo vpisalo 66 otrok, v zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu pa 80 otrok. Štirirazredna ljudska družbina šola štela je lani 318 učencev. V prvem razredu napravili so paralelko, ker se je bilo oglasilo nad 100 otrok. Zabavišče v Rojnu je obiskovalo 80 otrok. Novo zabavišče na Greti je pa štelo 54 otrok. Otroško zabavišče v Pevmi pri Gorici je pa obiskovalo 50 otrok. Zabavišče v Ločniku je štelo 38 otrok. Poleg tega je podpirala družba zavode družbe „Sloge" v Gorici. V zavode, katere je družba vzdrževala ali podpirala, hodilo je 1200 slovenskih otrok.
Družba pa ne skrbi le za zavode, temveč tudi širi slovensko knjigo mej narod. Tako je izdala do letošnjega občnega zbora že 11 zvezkov svoje knjižnice za mladino. Pa tudi družbi darovane spise je družba pridno razširje-vala po krajih, kjer slovenska narodna zavest še ni tako razvita.
Dohodki družbe hitro rastejo, ob jednem pa tudi njeni stroški. Leta 1892. je družba imela 15.962 gld. 80 kr. dohodkov, in so se v dveh letih kar podvojili. Stroškov je pa družba 1892. leta imela 13258 gld. 9 kr. Od kar deluje družba, nabrala je 60.280 gld., izdala pa 45.583 gld. Iz teh podatkov je dovolj razviden velik pomen Ciril Metodove družbe za nas Slovence. Za to pa ne moremo dovolj tukaj priporočati, da bi jo podpirali Slovenci.
Družba razširi v kratkem jako svoje delovanje. Odločila se je, da razvije svoje plodonosno delovanje tudi na Koroškem. V Velikovci osnovala bode štirirazredno ljudsko šolo. V Mariboru bi pa že bila osnovala slovenski otroški vrtec, da se od mestnega in šolskega oblastva ne delajo ovire, katere bode pa družba, kakor se nadejamo, srečno premagala. Stroški bodo družbi še vedno naraščali, za to je potrebno, da v novem letu slovenski rodoljubi s podvojeno požrtvovalnostjo podpirajo to družbo. Če se posreči tržaško in goriško mesto prisiliti, da osnujeta slovenske šole, se bodo res stroški za zavode v Trstu in Gorici nekoliko pomanjšali, ali družba ne bode mogla na Koroškem dovolj storiti. Slovenstvo ni v nobeni deželi bolj v nevarnosti, nego je baš na Koroškem, kjer sta do sedaj le dve deloma slovenski šoli, drugje so pa vse nemške, dasi 120.000 Slovencev prebiva v deželi. Šolsko oblastvo pa sistematično ponemčuje slovenske otroke. Vse prošnje za slovenske šole so dosedaj bile zaman. Nemci nečejo skoro priznati, da Slovenci bivajo v deželi. Osnova šol po družbi sv. Cirila in Metoda bode še le pokazala, da so na Koroškem zares še Slovenci, kateri hote tudi Slovenci ostati, zato pa pošiljajo otroke v slovenske šole. Višja oblastva potem ne bodo mogla trditi, da slovenske šole na Koroškem niso potrebne, in da koroški slovenski kmetje niti zanje niso, ter nimajo druge želje, da še njih sinovi postanejo člani kulturnega nemškega naroda.
Prebivalstvo samo pa videč, da se otroci v sloven-
skih šolah zares več nauče, jelo bo odločnejše zahtevati slovenskih šol. Delo, katero sedaj družba sv. Cirila in Metoda začenja na Koroškem, je silnega pomena, za to ji pa želimo obilnega vspeha in prosimo Boga Njegovega blagoslova.