1. Uvod Rumena pastirica Motacilla flava je v Sloveniji redka gnezdilka. Ve~je populacije gnezdijo le v Primorju, na Cerkni{kem polju, na obrobju Ljubljanskega barja, v okolici Celja ter na Dravskem in Ptujskem polju (Geister 1995). V Sloveniji gnezdijo podvrste M. f. cinereocapilla in M. f. flava ter M. f. feldegg (Matvejev & Vasi} 1973, Polak 1993, Vogrin 1998). Matvejev in Vasi} (1973) za obmo~je jugozahodne Slovenije navajata tudi hibridno populacijo podvrst M. f. cine- reocapilla in M. f. flava. Kompleks rumenih pastiric sestavljajo {tevilne rase, katerih taksonomski status je {e nerazjasnjen. Ve~ina avtorjev rase obravnava kot podvrste, nekateri pa tudi kot samostojne vrste (Gantlett et al. 1988, Sangs- ter et al. 1999). V Sloveniji kompleks rumenih pasti- ric {e vedno obravnavamo kot eno vrsto, vse rase pa imajo status podvrst. Podvrste tudi nimajo slovenskih imen (Jan~ar et al. 1999), zato jih v nadaljevanju imenujem z latinskimi imeni podvrst (npr. cinereoca- pilla namesto M. f. cinereocapilla). Cerkni{ko polje je najpomembnej{e gnezdi{~e pod- vrste cinereocapilla v Sloveniji (Trontelj 1993). Na tem obmo~ju rumena pastirica ve~inoma gnezdi na vla`nih travnikih in v sestojih bi~ka Schoenoplectus lacustirs (Polak 1993). V severovzhodni Sloveniji gnezdi skoraj izklju~no na obdelovalnih povr{inah (Vogrin 1998). Spomladi leta 2000 sem na Cerkni{kem polju opra- vila popis rumenih pastiric. S popisom sem `elela Acrocephalus 22 (104-105): 23 – 28, 2001 Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkni{kem polju Yellow Wagtail Motacilla flava at Cerknica polje Jana Kus-Veenvliet Gori~ice 10, SI-1384 Grahovo pri Cerknici, e-mail: jana.kus@kiss.uni-lj.si In spring 2000, a survey of the Yellow Wagtails Motacilla flava was carried out at Cerknica polje (SW Slovenia, 35 km²). During the survey, data on the occurrence of various subspecies and numbers of males and females at the time of spring migration were gathered. In the breeding season, singing males were counted with the transect method in order to estimate the number of breeding pairs. During the spring migration, the Ashy-headed Wagtail M. f. cinereocapilla, Black-headed Wagtail M. f. feldegg and Blue-headed Wagtail M. f. flava were observed. The most numerous were Ashy-headed Wagtails. Between 12th May and 8th June 2000, the number of singing males and their distribution were surveyed. 168 males were Ashy-headed Wagtails, and only 1 a Black-headed Wagtail. Thus the estimated number of breeding pairs in the area is 200. The highest densities of singing males were recorded along the @erovni{~ica and Lipsenj{~ica streams, and at the upper part of the Str`en stream (2–3 singing males/10 ha). In the parts covered with common reed Phragmites australis (at Tr{~enke, Ponikve, Zadnji kraj), the density of singing males was lower. The bird’s avoidance of reed-beds is probably due to the water level, as reed grows at places where water remains for longer periods after spring floods. Such places are unsuitable for the Yellow Wagtail as a ground breeding bird. Other reasons, such as the vegetation structure, are also possible. The majority of singing males were distributed along the streams at a distance of 5 to 200 m from permanent waters. Key words: Yellow Wagtail, Motacilla flava, Ashy-headed Wagtail, Black-headed Wagtail, Blue-headed Wagtail, spring migration, breeding, Cerknica polje Klju~ne besede: rumena pastirica, Motacilla flava, M. f. cinereocapilla, M. f. feldegg, M. f. flava, spomladanska selitev, gnezditev, Cerkni{ko polje 23 24 ugotoviti, katere podvrste rumene pastirice se pojavlja- jo v ~asu spomladanske selitve, oceniti {tevilo gnezde- ~ih parov ter ugotoviti, kak{na je razporeditev pojo~ih samcev in v kak{nem tipu habitata je njihova gostota najve~ja. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode dela 2.1. Opis obravnavanega obmo~ja Cerkni{ko polje je najve~je kra{ko polje v Sloveniji. Celotno obmo~je obsega 35 km². Prek polja te~e reka Str`en, vanj pa iz severovzhodne strani jezera prite- kajo {e manj{i pritoki. Ob mo~nem de`evju se reke razlijejo po polju – nastane Cerkni{ko jezero (Gospo- dari~ & Habi~ 1978), ki lahko obsega do 30 km² ([irca 2000). Zaradi neenakomernih padavin je lahko gladina vode v istih letnih ~asih med leti zelo razli~na. To vpliva tudi na razporeditev in gostoto gnezde~ih ptic (Trontelj 1993). Velik del Cerkni{kega polja pokriva zdru`ba jezer- skega bi~ja in navadnega trsti~ja Scirpo–Phragmite- tum. Na obrobju in suhih predelih polja uspevajo rastline travni{kih zdru`b (Polak 1993). Travniki so ko{eni 1–2 krat letno, ker pa so v spomladanskem ~asu poplavljeni, se ko{nja ve~inoma ne za~ne pred za~e- tkom julija (lastna opa`anja). Visoka vegetacija daje ustrezno kritje gnezde~im pticam, pozna ko{nja pa je {e posebej pomembna za talne gnezdilke, saj lahko pred za~etkom ko{nje speljejo mladi~e (Beije et al. 1994). 2.2. Metode Spomladansko selitev rumenih pastiric sem sprem- ljala med 22.3. in 5.5.2000 in v tem ~asu opravila 36 terenskih opazovanj. Rumene pastirice sem opazovala z daljnogledom 10 × 25 in s teleskopom 20–60 × 50. Bele`ila sem pojavljanje razli~nih podvrst ter {tevilo samcev in samic. Oceno gnezde~e populacije sem napravila z metodo transektnega {tetja pojo~ih samcev (Bibby & Burges 1992). Ker so rumene pastirice monogamne (Ditt- berner & Dittberner 1984), je {tevilo pojo~ih samcev pribli`no enako {tevilu gnezde~ih parov. Petje je najbolj intenzivno od konca aprila do konca maja (Glutz von Blotzheim & Bauer 1985). Popis pojo~ih samcev sem napravila med 12.5. in 8.6.2000. Popisovala sem v jutranjem ~asu, ob~asno tudi v pozno popoldanskem ~asu. Pojo~e samce sem dolo~ala do podvrste. Pevska mesta samcev sem vpisovala v zemljevide obmo~ja v obliki DOF (digitalizirani posnetki) v merilu 1:5000 (Geodetska uprava RS 1998). Samcev, ki so transekt zgolj preleteli, nisem vpisovala v zemljevide. Prav tako nisem popisovala v de`evnih dneh, saj so samci manj intenzivno peli (lastna opa`anja). Transektne linije za popis sem izbirala, kjer je bilo to le mogo~e, po poteh oziroma kolovozih. To je zaradi bolj{e prehodnosti bistveno olaj{alo terensko delo in mi omogo~ilo popis ve~jega obmo~ja. Hkrati sem se `elela v ~im ve~ji meri izogniti motenju gne- zde~ih ptic. V ~asu popisa pojo~ih samcev sem tako popisala celotno obmo~je Cerkni{kega polja razen Osredka. Prav tako sem iz popisa izklju~ila vse obdelo- valne povr{ine pod kraji Cerknica, Martinjak, @erov- nica in Grahovo. Popisano obmo~je je tako obsegalo pribli`no 25 km². Zaradi visoke gladine vode sem osrednji del ob Str`enu popisovala najkasneje. Zaradi obse`nosti popisnega obmo~ja in razmeroma kratkega obdobja intenzivnega petja samcev sem vsako lokacijo obiskala le enkrat. Rezultate popisa sem obdelala z ra~unalni{kim programom ArcView 3.1. Po vnosu podatkov na DOF sem v istem programu izmerila tudi oddalje- nosti pojo~ih samcev od trajnih vodnih teles ter izra- ~unala njihovo gostoto na posameznih obmo~jih. Na Cerkni{kem polju sem opravila tudi popis pre- delov, kjer uspevajo strnjeni sestoji trsja. 3. Rezultati 3.1. Spomladanska selitev rumenih pastiric V ~asu spomladanske selitve sem na Cerkni{kem polju opazovala tri podvrste rumenih pastiric: cinereocapilla, feldegg ter flava. Podvrst pri nekaterih osebkih nisem mogla dolo~iti ({tevilo nedolo~enih osebkov N = 11). Prvega samca rumene pastirice sem opazovala 26.3. Pripadal je podvrsti cinereocapilla. Skupine z ve~ kot desetimi osebki sem opazovala {ele v 20. pentadi. [tevilo opazovanih samcev je nara{~alo vse do 27. pentade. Osebki te podvrste so ves ~as selitve mo~no prevladovali. V ~asu spomladanske selitve sem opazila le 2 samca podvrste feldegg, in sicer v 20. pentadi (8.4.) in 25. pentadi (3.5.) Posamezne samce podvrste flava sem opazovala v 21., 22. in 23. pentadi, vendar nikoli v skupinah z ve~ kot tremi osebki. Zaradi te`avnosti dolo~anja pri samicah podvrst nisem dolo~ala. Posamezne samice sem opazovala v 20. pentadi, v ve~jem {tevilu (skupine ve~je od 3 osebkov) pa so se pojavile {ele v 22. pentadi (slika 1). 3.2. [tevilo pojo~ih samcev in izbira habitata Ob popisu rumenih pastiric na Cerkni{kem polju J. Kus: Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkni{kem polju 25 sem v gnezditvenem obdobju zabele`ila le enega samca podvrste feldegg. Vsi drugi samci so pripadali podvrsti cinereocapilla. ^eprav so se osebki podvrste flava v aprilu pojavljali v razmeroma velikem {tevilu in sem opazovala tudi pojo~e samce te podvrste (23.4.), jih v mesecu maju nisem ve~ opazila. Samci so za~eli intenzivneje peti po prihodu samic, zato sem se popisa pojo~ih samcev lotila {ele 12.5. 2000. Popisovala sem do 8.6.2000. V tem ~asu sem popisala 168 pojo~ih samcev podvrste cinereocapilla in 1 samca podvrste feldegg. Samica, ki se je zadr`evala ob tem samcu, je imela ozko belo nado~esno progo in rjavo obarvano glavo. Zaradi tega ne izklju~ujem mo`nosti, da je {lo za me{an par podvrst feldegg in cinereocapilla. Razporeditev pojo~ih samcev je prika- zana na zemljevidu (slika 2). Najve~je gostote pojo~ih samcev sem zabele`ila ob @erovni{~ici (3 samci/10 ha) ter Lipsenj{~ici (3 samci/10 ha) ter ob Str`enu od mostu na Gornjem jezeru do mrtvega rokava Beli breg (2 samca/10 ha). Na predelih s strnjenimi sestoji trsja sem zabele`ila le posamezne pojo~e samce (slika 2). Ugotavljala sem tudi oddaljenost pojo~ih samcev od trajnih vodnih teles. Ve~ina samcev se razporeja v oddaljenosti 5 do 250 m od vodotokov (slika 3). 4. Diskusija Pojavljanje podvrst cinereocapilla, feldegg in flava v ~asu spomladanske selitve v Sloveniji je ugotovil `e Vogrin (1998). V Sloveniji se pojavlja {e severna podvrsta thunbergi, ki je bila opazovana na Cerkni{kem polju ([ere pisno), v severovzhodni Sloveniji (Vogrin 1998) in na Ljubljanskem barju (Trontelj pisno). Sama podvrste thunbergi nisem opazila, morda zato, ker se seli {ele v drugi polovici maja, ko sem se `e posvetila popisu pojo~ih samcev. V maju 1991 je bila na Cerk- ni{kem polju opazovana tudi podvrsta beema ([ere pisno), ki sicer gnezdi v Rusiji (Cramp 1988). ^asovni odmik v selitvi podvrst se deloma ujema s Acrocephalus 22 (104-105): 23 – 28, 2001 Slika 1: Prikaz zastopanosti razli~nih podvrst samcev rumenih pastiric Motacilla flava ter samic v ~asu spomladanske selitve v obdobju med 22.3. in 5.5.2000. Podvrste in spola pri nekaterih osebkih ni bilo mogo~e dolo~iti (N = 11, skupno {tevilo obiskov v vseh pentadah N = 36). Figure 1: Graphic presentation of the occurrence of the Yellow Wagtail Motcailla flava males of different subspecies and females during spring migration (22nd March - 5th May 2000). Subspecies and sex could not be determined in some individuals (N = 11, number of visits in all pentads N = 36). pentada/ obdobje/ {t.obiskov/ pentad period No. of visits 17. 21.3. – 25.3. 4 18. 26.3. – 30.3. 3 19. 31.3. – 4.4. 6 20. 5.4. – 9.4. 5 21. 10.4. – 14.4. 3 22. 15.4. – 19.4. 5 23. 20.4. – 24.4. 3 24. 25.4. – 29.4. 3 25. 30.4. – 4.5. 4 26 J. Kus: Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkni{kem polju Slika 2: Razporeditev pojo~ih samcev rumene pastirice Motacilla flava na Cerkni{kem polju spomladi leta 2000. Primerjava z razporeditvijo sestojev trsja Phragmites australis (podlaga: Digitalni Ortofoto na~rti, 1997, © Geodetska uprava Republike Slovenije). Figure 2: Distribution of the Yellow Wagtail Motacilla flava singing males at Cerknica polje in spring 2000. Comparison with distribution of reed stands Phragmites australis (groundwork: Digital Orthophfoto plans, 1997, © Geodetic Administration of the Republic of Slovenia). 27 podatki iz literature. V Srednji Evropi je na selitvi prva podvrsta cinereocapilla, nato flava, najkasneje pa podvrsti feldegg in thunbergi (Glutz von Blotzheim & Bauer 1985). ^eprav sem v ~asu selitve opazila nekaj osebkov, ki so kazali me{ane zna~ilnosti podvrst, nobeden izmed teh osebkov ni ostal na obmo~ju v ~asu gnezditvene sezone. Vsi pojo~i samci so kazali izrazite znake pripa- dnosti podvrsti cinereocapilla oziroma podvrsti feldegg. @e v predhodnih popisih je bilo ugotovljeno, da na Cerkni{kem polju gnezdita podvrsti cinereocapilla in feldegg, pri ~emer prva mo~no prevladuje (Polak 1993). Rumeno pastirico na Cerkni{kem polju je obravnaval Gregori (1978), ki navaja 2–3 pare na obmo~ju Dujic in drugih vla`nih travnikih. V letu 1981 je na Dujicah in v okolici Dolenje vasi gnezdilo najmanj 50 parov ([ere 1982). O~itno je {tevilo nara{~alo, saj je bila ocena iz popisa v letu 1992 `e 200 gnezde~ih parov (Polak 1993). Menim, da se velikost populacije od leta 1992 ni bistveno spremenila, in ocenjujem, da je na obmo~ju tudi v letu 2000 gnezdilo okoli 200 parov rumenih pastiric. Ocena v letu 2000 je narejena na podlagi enkratnih transektov in samo v ~asu prve gnez- ditve (pred drugo gnezditvijo samci pojejo bistveno manj intenzivno), zato dopu{~am mo`nost, da je ugotovljeno {tevilo pojo~ih samcev (169) podcenjeno. ^eprav predela Osredkov nisem mogla v celoti popi- sati, pa sode~ po strukturi vegetacije gostota rumenih pastiric tam ni velika. Rumena pastirica izbira habitate z gosto in nizko vegetacijo, pogosto v bli`ini vode. Samci potrebujejo visoke steblike ali ni`ja grmovja, ki jih uporabljajo za pevska mesta (Cramp 1988). Podobne zna~ilnosti habitata sem ugotovila tudi na Cerkni{kem polju. Rezultati popisa ka`ejo, da se ve~ina pojo~ih sam- cev razporeja vzdol` teko~ih voda. Ve~ina pevskih mest samcev je bila oddaljena od vode 5 do 250 metrov (slika 3). Znano je, da rumene pastirice pogosto gnez- dijo v bli`ini vode (Cramp 1988, Stiebel 1997), saj tam nabirajo hrano, ki jo v veliki meri sestavljajo li~inke in odrasle enodnevnice Ephemeroptera, vrbnice Pleco- ptera in ka~ji pastirji Odonata (Cramp 1988). Pojo~ih samcev je na osrednjem delu polja ob Str`enu, kjer prevladujejo gosti sestoji trsja, malo (slika 2). Glavni razlog za to je verjetno vodni re`im. Trsje prete`no uspeva na obmo~jih, kjer se voda zadr`uje dalj ~asa (Ilijani} 1978), taka obmo~ja pa rumeni pastirici kot talni gnezdilki ne ustrezajo. Ker trsje po`ene razmeroma pozno v vegetacijski sezoni (druga polovica aprila), je tudi mogo~e, da pastirice na teh obmo~jih ne najdejo dovolj kritja za gnezditev, ki se za~ne v maju. Na Cerkni{kem jezeru lahko v zadnjih 30 letih zaznamo dva trenda: regulacijo pritokov s posledi~nim spreminjanjem hidrolo{kega re`ima jezera (Trontelj 1993) ter opu{~anje ko{nje, kar omogo~a zara{~anje s trsjem ali krhliko Frangula alnus. Zgodnej{a osu{itev ima nedvomno negativne posledice za ptice, saj se ob Acrocephalus 22 (104-105): 23 – 28, 2001 Slika 3: Oddaljenost pojo~ih samcev od trajnih vodnih teles. Izmerjena je bila najkraj{a razdalja do vode, zaokro`ena na 5 m (N = 169). Figure 3: Distance of singing males from permanent waters. The shortest distance was measured, rounded up to 5 m (N = 169). zgodnji ko{nji uni~ujejo gnezda na tleh gnezde~ih ptic, torej tudi rumene pastirice. Kak{ne posledice ima za ornitofavno sukcesija, za zdaj {e ni jasno. Menim, da rumena pastirica na bolj suhih predelih jezera, kjer na zara{~ajo~ih se travnikih uspevajo nizki grmi, najde ustrezen habitat za gnezditev. Na takih predelih sem zabele`ila razmeroma veliko gostoto pojo~ih samcev. Samci so v ~asu gnezditve teritorialni, vendar so razdalje med gnezdi pogosto majhne (30–60 m) in lahko govorimo o ohlapni kolonijski gnezditvi (Ditt- berner & Dittberner 1984). Tak{na je tudi razpo- reditev na Cerkni{kem polju (slika 2). Zahvala: Zahvaljujem se doc. dr. Petru Trontlju za nasvete o terenskemu delu, Hubertu Poto~niku za nasvete pri pisanju poro~ila in dr. R.W.R.J. Dekkerju (Nationall natuurhistorisch museum Leiden), ki mi je pokazal muzejsko zbirke rumenih pastiric. Hvala Daretu [eretu in Andreju Bibi~u, ki sta mi omogo~ila obro~kanje, ter ing. Antonu Kralju z Gozdarskega in{tituta, ki mi je svetoval pri ra~unalni{ki obdelavi podatkov. In {e najlep{a hvala Paulu Veenvlietu za vso vzpodbudo in pomo~ pri terenskemu delu. 5. Povzetek Spomladi leta 2000 je avtorica na Cerkni{kem polju (35 km²) napravila popis rumenih pastiric Motacilla flava. Zbrala je podatke o pojavljanju razli~nih podvrst samcev ter samic v ~asu spomladanske selitve in z metodo transektnega {tetja ocenila {tevilo gnezde~ih parov. V ~asu spomladanske selitve je avtorica bele`ila pojavljanje razli~nih podvrst ter {tevilo samcev in samic. Opazovane so bile podvrste M. f. cinereocapilla, M. f. feldegg in M. f. flava; naj{tevilnej{i so bili osebki podvrste M. f. cinereocapilla. V ~asu med 12.5. in 8.6.2000 je ugotavljala {tevilo pojo~ih samcev in njihovo razporeditev. 168 samcev je pripadalo podvrsti M. f. cinereocapilla, 1 samec pa podvrsti M. f. feldegg. Avtorica tako ocenjuje, da na Cerkni{kem polju gnezdi okoli 200 parov rumenih pastiric. Najve~je gostote pojo~ih samcev so bile ob @erovni{~ici, Lipsenj{~ici in zgornjem toku Str`ena (2–3 samci/10ha), kjer prevla- dujejo vla`ni travniki. Na obmo~jih, kjer uspevajo gosti sestoji trsja Phragmites australis (Tr{~enke, Poni- kve, Zadnji kraj), je bila gostota pojo~ih samcev ni`ja. Razlog lahko i{~emo v vodnem re`imu, saj trsje uspeva na obmo~jih, kjer voda po spomladanskih razlitjih strug zastaja dalj ~asa. To rumeni pastirici kot talni gnezdilki ne ustreza. Mo`ni so tudi drugi razlogi, kot na primer vegetacijska struktura. Ve~ina pojo~ih samcev se je razporejala vzdol` strug, v oddaljenosti 5 do 250 metrov od vodotokov. 6. Literatura Beije, H.M., L.W.G. Higler, P.F.M. Opdam, T.A.W. van Rossum & H.J.P.A. Verkaar (eds.) (1994): Levensgem- meenschappen. Deel 1. Bos- en Natuurbeheer in Nederland. Backhuys Publishers Leiden, Leiden. Bibby, C.J., N.D. Burgess & D.A. Hill (1992): Bird Census Techniques. A & D Poyser, London. Cramp, S. (ed) (1988): The birds of the Western Palearctic, Vol. 5. Oxford University Press, Oxford. Dittberner, H. & W. Dittberner (1984): Die Schafstelze. Die Neue Brehm-Bücherei 559, A. Ziemsen Verlag, DDR Wittenberg Lutherstadt. Gantlett, S., S. Harrap & R. Millinghton (1988): Taxonomic progress. Birding World 9: 251-252 Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1985): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Band 10/II Passeriformes (1.Teil). Aula – Verlag, Wiesbaden. Gospodari~, R. & P. Habi~ (1978): Kra{ki pojavi Cerkni{kega polja. Acta carsologica 8: 7-162. Grant, C.H.B. & C.W. Mackworth-Praed (1952): On the species and races of the Yellow Wagtails from Western Europe to Western North-America. Bull. Br. Mus. (Nat. Hist.) Zoology 1(9): 253-268. Gregori, J. (1978): Prispevek k poznavanju pti~ev Cerkni{kega jezera in bli`nje okolice. Acta carsologica 8: 301-329. Iljani~, L. (1978): Vegetacijske razmere Cerkni{kega jezera. Mo~virna, barjanska in travi{~na vegetacija. Acta carso- logica 8: 163-200. Jan~ar, T., F. Bra~ko, P. Gro{elj, T. Miheli~, D. Tome. T. Trilar & A. Vrezec (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus: 20(94-96): 97-162. Matvejev, S.D. & V.F. Vasi} (1973): Catalogus Faunae Jugoslaviae 4(3). Aves. Ljubljana. Polak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkni{kega jezera in bli`nje okolice. Acrocephalus 14(56-57): 32-62. Sangster, G., C.J. Hazevoet, A.B. van der Berg, C.S. Roselaar & R. Sluys (1999): Dutch avifaunal list: species concepts, taxonomic instability, and taxonomic changes in 1977-1998. Ardea 87 (1): 139-166. Stiebel, H. (1997): Habitat selection, habitat use and breeding success of Yellow wagtail Motacilla flava in an agricultural landscape. Vogelwelt 118 (5): 257-286. [ere (1981): Rumena pastirica (Motacilla flava cinereocapil- la). Iz ornitolo{ke bele`nice. Acrocephalus 2 (8-9): 44. [irca, S. (2000): Pod vodo bodo ves teden. Dnevnik 326 (50): 13. Trontelj, P. (1993): O naravovarstvenemu konceptu Cerkni{kega jezera s poudarkom na varstvu ptic. Acrocephalus 17 (56-57): 63-80. Vogrin, M. (1998): Kompleks rumena pastirica (Motacilla flava) v Sloveniji. Falco 13 – 14: 67-70. Arrived / Prispelo: 11.1.2001 Accepted / Sprejeto: 15.6.2001 28 J. Kus: Rumena pastirica Motacilla flava na Cerkni{kem polju