W' Druga izdaja. "TpS? ' Današnja Številka obsega 0 strani. 66. štev. V Ljubljani, sobota 15. marca 1919. Jf. leto. VcJja v Ljubljani: celo leto . po! leta ietrt leta . «n siesec K 56--„ 28— „ U--5— Velja po pošti z« culo leto naprej K 60-~ za pol leta „ „ 30'— za četrt leta „ » 15-— »a en mesec „ „ 5’50 Na pismene iiaroCbe bres pošiljatvo denarja sc ne moremo ozirati, Naročniki naj pošiljajo naročnino SrtT* po nakazale!. Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 30 vin., za večkrat popust. UredniSlvo je na Starem trgn štev. 10. Telefon Štev. 3G0. Upravništvo je na Marijinem trgu - g Telefon Štev. 44. ; Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna Številka velja 30 vinarjev. VpraSanjem ^lede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc franhirnjo. — Uokoplsi se ne vračajo. Italijanske zahteve in naše pravice. Italijanska delegacija v Parizu je predložila mirovni konferenci spomenico, v kateri se naglaša, da so italijanske zahteve po ozemlju bivše av-stro-ogrske monarhije v popolnem soglasju z Wiisonovimi temeljnimi načeli. Te zahteve se izražajo na kopnem v alpski meji, ki obsega zgornjo Adižo, Trentin in Julijsko Benečijo, na morju pa v izboljšanju položaja na Adriji, brez prejudica za narodne zahteve na novo naslalth držav. Zahteve Italije ne ogrožajo drugih dežel. Razen Bol-cana mora Italija imeti tudi Brixen, da Nemci ne bodo imeli italijanskega južnega obronka v svojih rokah. Glede vzhodne (jadranske) meje poudarja spomenica, da se mora leta 1866. prekinjeno delo izpopolnili, če se hoče vrniti Evropi mir iti vzdržati ravnotežje ob Adriji. Potrebno je, da se italijanska meja primakne do Julijskih alp. Nadalje naglaša spomenica zgodovinsko-geografično enoto Julijske Benečije in poudarja, da se Gorica, Trst, Pulj in Reka nedvomno Italijanska kakor tudi mnogo drugih mest in vasi ob obali in v notranjosti dežele. Da se prekinjeno delo dovrši in izključi vsaka nevarnost, mora Italija dobiti primeren del Dalmacije. Spomenici so priložene — seveda potvorjene italijanske — statistične številke. Nadalje proizkuša spomenica dokazati, da izpopolnjuje Reka obrambo na kopnem in da udejstvi protinemški program rešitve jadranskega vprašanja. Londonski dogovor je dodelil Reko Hrvatski zaradi tega, ker ni predvidel razsula habsburške monarhije, koje del je Hrvatska. Spomenica poizkuša dokazati škodo, ki bi nastala za italijanski Trst po konkurenci jugoslovanske Reke. V spomenici se imenujejo tudi ,.koncesije", do katerih bi bila Italija pripravljena, če se uresničijo njene „zmerne“ zahteve. Najboljši in najprimernejši odgovor na „zmerne“ zahteve imperialistične Italije je dal predsednik našega narodnega predstavništva dr. Draža Pavlovič v svojem pozdravnem govoru, katerega so odobravali vsi zastopniki našeea trojedinega naroda. “Edini se hočemo upreti vsem sovražnim poizkusom proti nam, nikdar nas ne bodo našli slabe in malodušne, ki smo iz granita. Kakor spoštujemo ml pravice vsakogar, hočemo zahtevati tudi od vsakega, da spoštuje našc“. ,,Vsi naši kraji, ki no prepojeni z našo krvjo In z našimi solzami, morajo biti naši. Za nas ne obstojajo nobene tuje pogodbe44. „Ta vojna se je vodila proti im-peiijalizmu, za velike principe, ki so jih proglasili veliki naši zavetniki in po katerih se morajo zagotoviti pravice velikih in malih naiodov. Za nas ne velja niti londonski niti lmka-reški dogovor, niti kaki tajni niti kaki javni dogovori, ki bi nam mogli odtrgati naše dele. Živi se nočemo dati raztrgati. Udarec enemu našemu delu, zedene ves narodni organizem11. „Naša mora biti Koroška, Prekmurje, Gorica, Trst, Istra, Reka in Dalmacija, iločemo uresničenje naših pravic na podlagi principov, ki jih je proglasil Wilson‘\ »Principe človečnosti in pravice, ki so bili izza francoske revolucije navdušeno sprejeti od vsega sveta. Kdor hoče z nami živeti v ljubavi, mora spoštovati naše svetinje. Krivica pa rodi osveto". Tako je govori! predsednik naše narodne zbornice ob navdušenem odobravanju celega parlamenta in med ogorčenimi klici: Dol z Italijani, dol z italijanskim imperijalizmom, dol z ita-lijansko-nemško zvezo! Gospodje na mirovni konfeienci sc sedaj lahko prepričajo o našem razpoloženju napram Italiji, ki nas hoče oropati s potvorjenimi dokazi in s pomočjo svoje hinavščine našega jugoslovanskega ozemlja ob zapadni meji. Gospoda v Rimu pa naj si zapomni dobro besede predsednika našega narodnega parlamenta, kajti krivica rodi maščevanje! Visokošolske študije v Švici. Ker se je obrnilo že več abituri-jentov in visokošolcev na mene s prošnjo, da jim povem,, kakšne so visokošolske razmere v Švici, kamor bi šli radi študirat, dajem drage volje pojasnila, ker sem bil na teh visokih šolah in sem sc zanimal za njih uredbe. Za Slovence bi prišle večidel upo-štev le univerze z nemškim učnim jezikom in sicer v Curihu, Bernu, Frei-burgu in Bazlu ter tehnična visoka šola v Curihu in trgovska visoka šola v St. Gallnu. Za sprejem na te visoke šole je predpisana matura naših srednjih šol, ali pa kdor nima te, lahko napravi sprejemni izpit pred posebno od države postavljeno komisijo. Za one slušatelje, ki so študirali že na kaki drugi visoki šoli, zadostuje iz-pustnica iste. Šolnina stane od tedenske ure na semester 5 frankov razven tega so še druge pristojbine in bolniška blagajna okrog 20 frankov na semester. Poslušanje predavanj na univerzah je sicer svobodno, toda profesorji precej opazujejo slušatelje in se lahko zgodi, de se temu aii onemu, ki ne obiskuje redno predavanj, ne šte-■ jejo semestri, ali pa mu delajo pri izpitih težkoče. Semestri se prično točno 15. aprila in 15. oktobra, ter trajajo do 15. julija, oziroma do 15. marca. Predavanja se prično takoj v začetku semestra ter trajajo do konca. Dijaki stanujejo navadno po privatnih hišah ter plačajo za sobo od 40 do 60 frankov. Kosilo in večerja se vzame navadno po majhnih restavracijah ter stanejo skupno okolu 6 frankov dnevno. Zelo poceni je življenje v Freiburgu. Na vseučilišču v Curihu je šest fakultet, in sicer juridična, bogoslovna, filozofična, medicinska, živinozdrav-niška in naravoslovna. Juridična fakulteta se deli v dva dela in sicer v jitridično in gospodarsko (Wirtschafts-Nvissenschaftliche.) Na to bi posebno opozoril naše akademike. Ta oddelek ima namen vzgajati narodne gospodarje, y*šje uradnike denarnih zavodov, višje uradnike trgovskih in industrijskih podjetij, konzularne uradnike, časnikarje, uradnike trgovskih zbornic, učitelje nižjih in srednjih trgovskih šol in statistike. Za vsak tak poklic so poleg splošnih narodno gospodarskih in trgovinskih predavanj še posebna državnopravna in juristična predavanja ter seminarji. Seminarji so sploh na vseh fakultetah, in se na obisk teh polaga posebna važnost.. Študij traja najmanj šest semestrov. Študira se na tej fakulteti tudi lahko z dovršeno av-shijsko trgovsko in eksportno akademijo, za zadnjo se vštejeta dva semestra. Ravno tako se vštejeta dva semestra z dovršeno poljedelsko akademijo ali visoko šolo. Medicinska fakulteta je precej dobra. Manj obiskana je živinozdravniška fakulteta, dasi-ravno je moderno urejena, to pa za to, ker je živinozdravniška fakulteta v Bernu prav izvrstna, zlasti za zdravljenje govede. Zato bi priporočal našim veterinarjem, ki bi študirali v Švici, naj gredo v Bern. Kar se tiče ostalih fakultet, se posebno hvali tudi naravoslovna, katera ima velikanske laboratorije in zbirke. Stavba univerze je popolnoma nova, krasno urejena, nekoliko na gričku s krasnim razgledom na mesto in curiško jezero, v ozadju pa jo krasi klaruško gorovje. Univerza v Bernu ima isto šest fakultet kakor ona v Curihu. Posebno se hvali tam medicinska in kakor že rečeno tudi živinozdravniška fakulteta. Na juridični fakulteti je oddelek za državne vede. V Freiburgu je mala univerza z vsemi štirimi fakultetami. Filozofična se deli v filozofično in naravoslovno. V Freiburgu ie posebno znamenita katoliška teologična fakulteta. Zelo priporočljiv je tudi socijologični oddelek juridične fakultete. Prednost tega vseučilišča je ta, da se predava v vseh strokah v nemškem in francoskem jeziku. Zato je dana lepa prilika se naučiti francoščine. Mesto Freiburg je popolnoma francosko, zna pa vsak izobraženec tndi nemško. Posebno v velikem številu obiskujejo to vseučilišče Bolgari. Imeli so na tem vseučilišču zelo nadarjenega profesorja Slovenca Levca, kateri je pa žal prerano umrl. Pač pa je tam nekaj čeških in ruskih profesorjev, seveda poleg nemških in francoskih. »T:.AD!MIR LEVSTIK. 47. nadaljevanje. Višnjeva repatica. »Heureka!« je zarjul humanist in se udaril po čelu. »Mati, Bog vam daj večni mir in pokoj; vedel sem, da ste bili pametna ženska!« Ves nor od sreče je planil k zrcalu, da vidi, kako izgleda baronski sin; stari profesor mu je stopil nasproti kakor davi, kakor včeraj in vse dni, toda ves prerojen, ožarjen z lučjo resničnega ne namišljenega blagorodstva. Z otroško radostjo je odkrival v svojem kosmatem in zgrbančanem obličju nešteto žlahtnih črt, ki jih nikoli ni bil zapazil; oči so se mu zdele ponosne, čelo vladarsko, nos_ le malce prešiljast, da bi bil ravan ... In kri, ki je tako burno utripala v njegovih žilah, ni bila navadna Plebejska, ne rdeča, marveč pomešana z višnjevo — to se je poznalo po njenem nemiru in njenih go-spodskih apetitih! Če je bil grof cesarsko dete, je bil on graščinsko; .nezakonski sin visoke osebe', Poreče z mirnim srcem; saj ve, da ne bo mogel molčati o svoji sreči. . . _ »Ha, Smučiklas,« je vriskal v duhu, »pokaži ti ®v°j rodovnik, drvar, kmetavz, parvenu, ki si! Takemu naj se uklonim? Nikoli!« Takoj si je opilil nohte, premenil ovratnik, izrekel »Knjigo o lepem vedenju« izpod omare ter ?Qirjal k brivcu, da mu okrajša podivljano brado, ■‘ako olepšanemu in pomlajenemu se je zahotelo človeške družbe; navada ga je zanesla v kavarno, in slučaj je nanesel naproti SmučiKlasa, ki se je baš odpravljal; na prugu sta trčila s trebuhoma. »Kod hodiš, Peter, da te ni videti!« je vzkliknil odvetnik, kakor da nista govorila že teden dni. »Menda te ni spravil cilinder v tako slabo voljo? Beži, beži, še vse drugačno smolo imajo ljudje! Jaz te iščem in iščem; zaradi tebe sem stopil noter, častna beseda!« Tako govoreč je mlel profesorjevo desnico v svoji krpanski šapi. »Iščeš me?« je zategnil Pohlin. »Čemu neki?« »Oh, tako; da se kaj pomeniva. Saj veš, da ne morem živeti brez tebe,« je zatrdil bahač s sumljivo prijaznostjo, ki je vzbudila humanistu vse polno dvomov. »Nikogar ni tu,« je dodal videč, da hoče profesor mimo njega. »Rajši me spremi nekoliko.« Farizejsko ga je prijel pod pazduho ter ga vlekel s seboj proti Cesarskemu trgu. »Dopoldne sva spet govorila s tvojim prijateljem,« je brž napeljal vodo. »Zelo laskavo se je izrazil o tebi; jutri zvečer bo nemara pri nas . . . Daj, stari, pridi še ti, da bo veselejše, saj ž njim ni pusto čenčati. Briljanten človek je!« »Kdo? Moj prijatelj?« se je zavzel humanist. »Kateri ?« »Nu, grof!« je dejal lisjak začudeno, mereč ga postrani; in z vnetimi besedami je nadaljeval slavospev, ki je prešel pomalem v zaupno razlaganje lastnih političnih kombinacij, kolikor so se tikale visokega tujca. O, Smučiklas je bil modra glava, ki je znala računati in gledati daleč naprej! Pa tudi profesor ni bil tako neumen, da ne bi bil slutil za njegovim dobrikanjem zvitih namenov. »Zakaj blebeče vse to?« je ugibal, sledeč čenčanju komaj s pol ušesa. »Čuj, čuj, kako me hvali, zdaj mene, zdaj grofa; kaj hoče s tem?« Ko ga je odvetnik na razpotju še enkrat nujno povabil naj pride, je mahoma spoznal resnico: Smučiklas se prilizuje, ker je posnel iz grofovega govorjenja, da ta visoko ceni Pohlina; potrebuje ga v dekoracijo, hinavec, kakor angleške lovce in nago plesalko, da bi bilo gostu udobno pri njem. ^Tedaj sem sc uštel, ko sem mislil, da me ne ceni več!« je zavrisnil v svojem srcu. »Strašno me je moral proslavljati, drugače bi doktor ne bil tako sladak.« »Svetoval boš kaj rafli veselice,« je rekel odvetnik, držeč ga zaroko. »Naše babe kanijo narodno slavnost — ne veš? Ogromna veselica bo, v prid — nu, to še ni določeno, v čigav prid; godba, ples. paviljoni, govori, navdušenje velikansko; urednik .Slovenije1 je že naprej sestavil poročilo. Moja stara je predsednica damskega odbora; glej!« To rekši je izlekel številko časopisa, z objavo, v kateri se je bleščalo na čelu »dičnih dam in mičnih gospodičen« razprtotiskano ime »Antonietta dr. Smučiklasova« ... »Tak pridi,« jc zaklical za njim, »glej, da ne sneŠ besede; do svidenja, Peter.« (Dalje.) Univerza v Bazlu je od tujcev le malo obiskana in ne uživa posebnega glasu, dobro pa je baje urejana za naravoslovne vede. Tehnična visoka šola v Curihu je državni zavod, ki obsega 11 oddelkov, in sicer: 1. Arhitekturo, ki traja 7 semestrov. 2. Inženerstvo, 7 semestrov. 3. Strojno inženerstvo 7 semestrov. 4. Kemijo 7 semestrov. 5. Farmacijo 4 semestre. 6. Gozdarstvo 7 semestrov. 7. Kmetijstvo 6 semestrov. 8. Oddelka za izobrazbo strokovnih učiteljev za matematiko, fiziko in naravoslovje trajata 8 semestrov. 9. Vojaški oddelek 4 semestre. 10. Splošni oddelek za filozofijo in državne vede ie urejen za slušatelje vseh oddelkov. Ta zavod uživa svetovni ugled, švicarska država je zelo ponosna nanj, zato pa tudi žrtvuje ogromne vsote za razširjanje in moderno uredbo tehnike. Absolventje curiške tehnike uživajo po celem svet ugled ter dobijo zelo lahko siužbe, ker se ta zavod po svoji uredbi in frekvenci imenuje lahko internacionalen. Na zavodu deluje 127 profesorjev in docentov. Tehnika je tako dobro obiskana, da se je treba požuriti za pravočasni upis. V zavod se vstopi navadno le v jeseni in sicer sredi oktobra. Vstop v poletni semester je le izjemoma dovoljen. Šolnina na tem zavodu ni od ure, temveč od semestra, katera znaša 200 frankov, razven tega je potreba posebej plačati še za delo v laboratorijih. Obisk predavanj in vaj je nekako obligaten, za vsakega ki hoče polagati tam izpile. Posebno bi opozarjal tukaj na strojništvo in kemijo, ki uživata iz-vanreden ugled. Popolnoma na novo in mo derno urejen je oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo. Po 3letnem dovršenem študiju se napravi dimplomski izpit za kmetijstvo, po 3 in pol letnih študijah pa diplomski izpit za gozdarstvo. Ta oddelek se lahko meri z vsemi avstrijskimi in deloma tudi z nemškimi kmetijskimi in gozdarskimi visokimi šolami, po večini pa jih nadkriljuje. Ker je kmetijstvo, zlasti pa živinoreja v Švici na visoki stopnji, zato agronomom lahko toplo priporočam ta zavod. Trgovska visoka šola v St. Gallnu traja dve leti ter se po končanih študijah položi lahko diplomski izpit. — V vseh tozadevnih nadaljnjih vprašanjih je podpisani drage volje na razpolago. Rado Legvart. Jugoslavija. Nemško-italijanske spletke. j Zagreb, 14. marca. (Izv. por.) Vesti dunajskega korespondenčnega urada, da Aineri-kanci zapuščajo Reko in da so Italijani zasedli Split, so neresnične. Vesti omenjenega urada v. k. Danes, ko se odloča naša usoda! Žalostna bo, ker nam je bila takšna že sojena ob zibelki. Ker smo bili od nekdaj na naši zemlji kakor nekakšni pritepenci, kakor Cankarjevi potepuhi in na vozu rojeni. Ker nismo nikdar še imeli svojih pravic in nikdar prave zavesti svobode. Zdaj govorimo o prostosti, enakopravnosti in takih lepih rečeh — ali pa si je nas eden popolnoma svest tega? Ali ne izrečete teh besedij z več ali manj težkim srcem? Kaj si vesel, če ti je sestra sužnja, kaj moreš biti srečen, če ti stoji brat s puško in čaka — ti ali jaz? Kaj moreš govoriti* o pravici, če so ti vzeli, to kar je tvoje krvi, če so ti vzeli, ker so močnejši in ker so prevarili tvoje prijatelje? Tako pa se bo zopet pričelo naše romanje, naše romanje za idealom, naše iskanje po izgubljenem sinu. In me žene, ki rodimo tiste junake, katerim je ob rojstvu zapisana usoda bojevanja na čelu, katerim moramo že kot otrokom govoriti o krivici člove-čanstva, govoriti o naši zasužnjeni so v zvezi s simpatijami, ki jih goji Nemška Avstrija z Italijo. j LDU. Šibenik, 14. marca. (DDU.) Italijani so na poslopju predsednika pokrajinske vlade dr. Krsti j a izvesili veliko državno italijansko zastavo. Ta korak Italijanov je smešen izliv strasti, a še smešnejše zadoščenje za dogoke v Splitu. Grobovi Srbije. j LDU. Pariz, 13. marca. (Brezžično.) Jugoslovanski časnikarski urad razglasuje nastopne podatke o mobilizaciji, oziroma izgubah srbske armade: Med vojno je bi'o mobiliziranih 707343 mož, t. j. 20 odstotkov tega naroda. V tej vsoti še niso všteti jugoslovanski dobrovoljci, 10 divizij, ki so operirale v Rumuniji in štele 40.000 mož, potem 10.000 prostovoljcev iz Amerike in od drugod, ki so bili na solunski in drugih frontah v vrstah ententnih čet in 50.000 mož, katere je mobilizirala Črnagora za Srbijo, tako obsega število vseh srbskih vojakov na 800.000 mož. Izgube Srbov znašajo 369.818 mož mrtvih vojakov. Kar je pa srbskega civilnega prebivalstva umrlo med vojno, o tem priča oficielna avstro-ogrska Statistika. Naštela je namreč nič manj kakor 630 tisoč oseb. Iz tega proizhaja, da je Srbija med vojno imela skupaj skoraj en miljon mrtvih, to je četrtino celokupnega srbskega prebivalstva! Izpremembe v ministrstvu. j Bel grad, 14. marca. (Izv. por.) Za ministra prehrane designirani dr. Pavel Marinkovič je odklonil o-menjeno listnico na temelju zaključka napredne stranke in opozicijonalnega bloka. Verjetno je, da prevzame to ministrstvo kak muslim iz Bosne. Dr. Pavle Marinkovič prevzame ministrstvo šum in rude. Rešitev uradniškega vprašanja. j Sarajevo, 13. marca. (Izv. por.) Iz Belgrada je došla vest, da se v nekoliko dneh odloči važna rešitev glede zahtev uradništva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tukajšnje uradništvo sklepa, da so na merodajnih mestih prišli do prepričanja, da je uradniško vprašanje zrelo in da se k rešitvi čimpreje preide. Narodno predstavništvo. j Bel grad, 14. marca. (Izv. por.) V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo svečana seja Narodnega predstavništva. Na tej seji poda regent Aleksander svoj prestolni govor, na katerega odgovori narodno predstavništvo z adreso, v koji se bo obširno bavil z zunanjepolitičnim položajem. Trumbičeva spomenica. „ j LDU. Lugano, 14. marca. (CTU.) Italijanski listi poročajo o spomenici, ki jo je baje svojčas sestavil sedaj v Parizu bivajoči zastopnik Jugoslavije dr. Trumbič in v kateri skuša pridobiti Ameriko za vojaško akcijo proti Dalmaciji na kopnem in na morju. Indiji Koromandiji, o kralju Matjažu, ki spi z vojsko pod deveto goro. — Me zahtevamo, da se čuje naš glas tja do Pariza, tja do tiste bele palače in zelenih miz; prodreti mora v srca mož, ki ne vedo, kakšno kruto usodo nam pišejo, preslepljeni od Judeža Iškarijota, ki je željan najlepših krajev in najboljših ljudi. Nikdar pa ne bodo naši bratje, tvoji sinovi, sužnji, nikdar se ti ne uklonejo ponosne sokolske glave in če bi jih obdali s kitajskim zidom, gledali bodo preko njega kot sibirski ujetniki v svobodo in solnce. Kaj bi me vse hotele? Nič dru-zega, kar je naše, kar je bilo po božji volji nam prisojeno, a po človeški ukradeno. Zato sestre ne odnehajte in delajte! Delajte, kjer morete in kar morete. Toliko nas čaka, da bode vsaka izmed nas našla svoj posel, da bode vsaka izmed nas imela zavest, da je pripomogla k osvoboditvi naj-nesrečnejših. Ne v narodnih nošah, ne na belo-modro-rdečem traku, naj se spozna naša narodna zavest — ne želite si imena „narodne dame“, bodite žene, bodite matere Jugoslovanke! Vzgajajte Hhrati svetuje Ameriki, naj odreče Italiji vsako vojaško pomoč na bene-čanski in trentinski fronti, in naj pritiska na italijansko vlado, da izsili od nje revizijo londonske pogodbe. Ako je dr. Trumbič poiskušal organizirati vstaje v Dalmaciji iu na Hrvatskem, s tem ni kršil rimske pogodbe. Še manj pa se je pregrešil zoper dogovor. ako je poiskušal onemogočiti akcijo svojega zaveznika na benečansko-tretinski fronti, ki je bila mogoča edinole s pomočjo Zedinjenih držav, da na ta način izsili rešitev teritori-jalnih vprašanj, ki bi koristila samo eni obeh strank, ki sla podpisali pogodbo. Čiščenje v Bosni. j Mostar, 14. marca. (Izv. por.) Zaradi protisrbske propagande in pogromov v letu 1914 sta bila tu arej tirana odlični mestni podnačelnik Smol jan in veletržec Geslica. Pod italijanskim jarmom. Kraško ljudstvo je neomajeuo. Ljubljana, 14.marca. Iz Idrske Bistrice smo prejeli poročilo, ki jasno dokazuje trdnojelden značaj kraškega ljudstva. Do zdaj so Italijani prizanašali v dolini II. Bistrice z aretacijami, internacijami in sličnimi dobrotami italijanske »kulture", a pred kratkim so odpeljali in internirali harijskega župnika. Vzrok temu je ljudem popolnoma neznan. Poslali so pa kot „na-domestek“ italijanskega vojnega kurata, ki ga živa duša v Harijah ne razume. Ko so se ljudje potožili kaplanu v Trnovem, jim ie svetoval, naj pridejo v Trnovo k maši in pridigi, pa bo stvar za enkrat v redu. Nekdo je kaplana denunciral, in na to je kaplana doletela ista usoda kot župnika v Harijah. Ljudstvo se obnaša nasproti Italijanom skrajno hladno, ti se pa hočejo na vsak način približati ljudstvu. To jimdosedaj ni uspelo, pa jim tudi v bodoče ne bo. — Prirejajo predstave v »Sokol-skem domu“. K predstavam ne hodi nikdo, razen par izjem — gospodov s svojimi družinami — gospodov »bratov Sokolov", ki niso bili med zadnjimi brati, pač pa med prvimi. Ljudstvo se zgraža nad njimi, kakor tudi nad tistimi »sestrami Sokolicami", (ki obiskujejo italijanske predstave, ker podrejajo celokupne narodne interese svojemu „kšeftu“). — To gospodo si bo narod dobro zapomnil, in kakor jih sedaj tiho obsoja, tako jih bo potem glasno obsodil. Razen omenjenih par družin obiskujejo predstave še nedorasli otroci — saj vstopnine ni potrebno plačati. To so žalostni pojavi v reški dolini. Nekatere gospodične, ki so se navduševale za Madžare in Švabe, se danes ravno tako navdušujejo za lta- deco v našem duhu, v dobrem in pravici, pomagajte sestram, ki so slabejše od nas, dajte jim kruha, če so lačne, dobre besede, če so potrebne. Stopite mednje, če imajo rute na glavi, pojdite z njimi, če je težka in daljna njih pot. Le v skupnem delu in razumevanju bodete našle skupen cilj. Ve matere, ve neveste in dekleta, ki ste poslale vaše sinove, vaše fante v naš tužni Korotan, bodite ponosne, če so se vrnili kot zmagovalci, in še ponosnejše, če spavajo kje v tisti žalostni zemlji s solzami naših žen in s krvjo naših sinov oškropljeni. Že cveto mandeljni in breskve v vaših vinogradih, goriški begunci. Ali trte so polomljene, olive posekane, hiše porušene. Oj, ti žalostna, tiha Istra, kaj si storila v tvoji večni bedi, da si tujec lasti tvoje zemlje ? Mar ga je tvoje kamenje in brinjevo grmovje privabilo? Niti nam ukradena zemljica slovenska! Še bodemo rodile sinove, jeklena bodo njih prsa in orjaške njih roke. Tisti sinovi, tisti velikani bodo vstali in te odrešila, tebe največ trpeča, in zato nam najdražja ukradena zemlja. lijane. V obče pa ljudstvo z Italijani sploh ne občuje. Pripomnimo, da so gotovi gospodje v dobrih tihotapskih kupčijah z Jugoslavijo. Naše severne meje. Pismeni protesti proti izivanjem nemško-koroških čet. — Žaljenje parlamentarjev. n Ljubljana, 14. marca. (Uradno.) Poveljništvo Dravske divizijske oblasti v Ljubljani je poslalo vojaškemu po-veljništvu v Ceiovcu nastopni protest: Da se prepreči vsakdanje kršenje premirja s streljanjem iz pušk, strojnic ali topov od strani nemške-avstrijskih čet na naše postojanke, je najvišje poveljništvo v Ljubljani odredilo, da se na ta izzivanja ne odgovori več z ognjem, temveč naj se ob vsakem primeru nemškega kršenja premirja pošlje parlamentar s pismenim protestom in z zahtevo, da se vsa stvar preišče na licu mesta v navzočnosti obojestranskih zastopnikov. — V nekaterih primerih so se vršila pogajanja stvarno in povoljno in se je tudi dognale, da so nemškozavstrijski vojaki streljali in so bili zavoljo tega tudi kaznovani. Popolnoma drugače se je pa vršila razprava o kršanju premirja z dne I. marca 1919 v Labudu, ko so prišli parlamentarji z nadporočnikom Josip Biršo na čelu k štacijskemu ooveljni-štvu. Parlamentarje je prijazno sprejel nadporočnik Kulnigg v navzočnosti šestih drugih častnikov. — Med razpravo pa je vdrlo kakih 30 nemških vojakov r sobe in zahtevalo, naj parlamentarje vjainejo in ubijejo. Od kočijaža in strelca so zahtevali orožje, ko sta jim odgovorila,: da sta spremljevalcu parlamentarja in da torej nimata orožja, so izjavili Nemci, da konje in kočijo vržejo v Bravo, liju pa ubijejo, kor sta š p i j o n a. Koroška fronta. — Sobota osvobojena. — Nemci se opravičujejo. n Uradno poročajo: 13. marca okrog 7. ure dopoldne je plul nemški Zrakoplov preko Drave proti Pliberku, ob 1 uri 30 min. pa preko Velikovca proti Volšperku. Zrakoplov so obstreljevale naše strojnice, na kar so Nemci odgovorili z ognjem iz strojnic na Ruštat in Krenovice. — V teku 13. marca je bila okolica Sobote popolnoma očiščena sovražnika. Nemci, ki so to vas napadli, so sestojali iz regularnih čet iz Ivnika ter iz koroških tolp, oblečenih v vojaške obleke s klobuki. Imeli so tri mrtve in več ranjencev, naši tri ranjence. — Povodom kršenja premirja z napadom na Soboto je poslalo vrhovno poveljništvo v Celovcu vojaškemu poveljništvu v Ljubljani nastopno brzojavko: Vsled doslej še ne popolnoma razjasnjene pomote so dne 8. marca lastni civilisti ujeli v Soboti enega jugoslovanskega častnika, 11 orožnikov ter 10 prebivalcev ter jih vedli v Celovec. Deželni poveljnik obžaluje te neprijetne dogodke, odredil je preiskavo ter bo krivce kaznoval. Istočasno so bili ujetniki pri železniškem mostu pri Grabštajnu oddani bližnjemu jugoslovanskemu poveljništvu. Nemško koroška nasilja. n Ljubljana, 14. marca. Nem-ško-koroška \lada v Celovcu je meseca januarja odpustila več slovenskih javnih uslužbencev, katerim se je meseca decembra izplačala plača v naprej za tri mesece. Sedaj zahteva celovška vlada, da se vrnejo plače, izplačane za mesec februar in marec. Pokrajinska vlada za Slovenijo ukrene protiukrepe napram uslužbencem nemške narodnosti v Sloveniji. Političen pregled* p _ Ententa in jugoslovansko časopisje. „Nova doba1" v Splitu razpravlja v uvodniku o svobodi tiska in omenja, da je bil prejšnji dan pozvan na pokrajinsko vlado njen urednik Kišic,^ kjer je imel kratek posvet z ameriškim admiralom Niblackom. Admiral je povdarjal važnost in vpliv tiska na razpoloženje javnosti ter zaprosil, da bi se vesti o jugoslovansko- italijanskem sporu r.a ozemlju, ki je pod kontrolo ententnih držav prinašale samo kroniško, in se prepuščalo Časopisju v notranjosti, da zavzema napram rjim svoje stališče. Urednik Kišic je odvrnil, da mora biti časo-pisje veren tolmač javnega mišljenja. Admiral pa je vztrajal pri svojem mnenju in zapiosil, naj ga mestno časopisje podpira v njegovem stremljenju za vzdrževanje miru. d Iz Škofjeloke. Vr.cdeljo je bil tukaj sestanek obrtnikov škofjeloškega sodnega okraja, katerega je priredilo Društvo obrtnikov za politični okraj „Kranj.“ Sestanek so posetili skoro vsi obrtniki tega okraja. O pomenu društva za obrtnike je obširno poročal g. I. Rebolj iz Kranja. O organizaciji obrtnikov je govoril g. R. Franchetti iz Ljubljane. O gospodarstvu in zadrugah pa sta poročala gg. A. Indihar iz Rakovce in Potočnik iz Kranja. d Jesenice, Odkar je razpadla naša kruta mačeha Avstrija, se je pri železnici na Jesenicah že marsikaj spremenilo. Vendar za zavedenega Jugoslovana še ne zadostuje. V kurilnici smo že marsikaj pomedli, vendar železne metle še ne smemo dati iz rok. Opozarjamo ravnateljstvo na skrajno žalosten položaj p/emogarjev v kurilnici Kar so ti ljudje trpeli med vojno, se ne da popisati. Celo vojno je bjlo zaposlenih mnogo žensk. Ker še moški pri tako slabi hrani to najteže delo pri železnici le teško zmagujejo, mu seveda ženske niso kos. Naravno se ogibajo teškega dela, moški pa morajo opravljati še to žensko delo mesto njih, med tem pa posedajo ženske po barakah. Delale so, kar se jim je poljubilo, ako jih je dobil strojni mojster pri sedenju, se jim je smejal, zato se ga ni nobena bala. Ako se je pa vse-del moški po napornem delu, da bi pojedel, kar je rnel seboj, je že zarjul strojni mojster nad njim: »Marsch hi-naus, du vvindischer Faulpelz!" in mu grozil s fronto. Pa pravična usoda je prinesla tudi za te gospode čas, ko smo jim pokazali pot v nemško Avstrijo, kamor spadajo. Na 12 ur je bilo izdanega od 90—100 ton premoga, prišlo je to delo večina na moške, ženske so gledale, da so zginile, posebno ob slabem vremenu. Za teh par mož je pa bilo toliko dela nečloveško. Prišel si na smrt utrujen domov, da od utrujenosti niti spati nisi mogel. Ker je za ženske to delo prenaporno, prosimo direkcijo, da vse ženske odpiavi, tudi pri prožtiem odseku; posledice pa trpimo mi moški, ker moramo mesto njih delati. Te imajo pa ravno take plače, kakor mi. Pri nočnem delu jih je zaposlenih 8—9, moških pa le 5—6. Mislimo, da Smo se tekom dolge vojric pod kruto-vlado tirana Frieda natrpeli dovolj in prosimo, da se nas reši teh krivičnih razmer. Prišlo je od vojakov mnogo očetov mnogobrojnih otrok, kateri gla-dujejo, ker ne dobe službe. Tovarna jih ne rabi, ker ji premanjkuje premoga in surovin, na železnici jih tudi ne sprejmejo. Skrajni čas je že, da zamenjajo te trpine z ženskami, katere itak niso sposobne za to delo in imajo k temu skoro vse vojaško podporo ali pa so njih možje zaposleni v tovarni in zaslužijo 300—400 K, potem še same na železnici po 200 k! Toliko družinskih očetov je pa brez zaslužka! Več premogarjev. Velik protesten shod za celo mirensko dolino je v nedeljo d e 16. t. m. v Mokronogu. Vsa javnost širše antante naj zve, da tudi mi zavedni Dolenjci mirenske doline sočustvujemo z našimi nesrečnimi brati na Jbgozapadni meji. Dolžnost celokupna prebivalstva naše doline je, da se vsi odzovemo, brez razlike na stranko ter damo duška ljudski ne-volji s tem, da manifestiramo za pravično stvar — samoodločevanja na-r°da. Zavedni Dolenjci! V nedeljo vsi "a protesten shod v Mokronog! — ieja kulturno-gospodarskega odbora mirensko dolino je v nedeljo, dne ‘o- t. m. v Mokronogu. d Brežice. Za časa prevrata je prevzel občinske poslove v Brežicah dr. S. Veseli smo odobravali ta korak meneč, da je ta gospod vnet Slovenec, vrl Jugoslovan, a smo se varaii temeljito. Zdi se, da je prevzel vodilno mesto le zato, da brani in ščiti naše nekdanje najhujše zatiralce, brežiške Nemce in nemčurje in njihove milijone. Tem ljudem se pusti, da lepo polagoma poprodajo svoja posestva, potem pa hajdi s polno mošnjo osrečevati Nem. Avstrijo. Ali se to ne pravi oškodovati Jugoslavijo? Govori se, da ie dobila bavarska družba v Sevnici povelje, da zapusti Jugoslavijo. Hitro je storil doktor vse korake, da to prepreči in res, dosegel je. Bavarci so ostali in postali predrznejši nego v stari Avstriji. Zares prelepe zasluge. Ali se je vpričo takih protekcij potem čuditi, ako ga Nemci na vse pretege hvalijo češ: „Herr Doktor ist noch der Einzige, der sich uns Deut-schen annimmt. Er ist ein Ehrenmann, ein grundgescheiter Mann. Bei dem erreicht mann wohl alles". (Gospod doktor je še edin, ki se za nas Nemce zavzame. On je poštenjak in pameten mož. Pri njemu se pač vse doseže!) No gospod doktor, kaj pomenijo ti slavospevi? Gotovo ne zato ker ste tako zaveden Jugoslovan? Za razne občine v okvirju se ne briga, dasi bi bilo treba v marsikaterih občinah s železno metlo temeljito pomesti. Tako n. pr. na Vidmu. Župan, kateri je bil kaj vnet pri raznih rekvizicijah se za občino ne briga niti najmanj. Tu žu-panuje le tajnik z gotovimi gospodi. Aprovizacija in meso, slednje osobito med vojno, je samo za protežirance. Dasi imajo nekatere rodbine vsega v izobilju, strada ubogo ljudstvo. Soproga trgovca, ki ima aprovizacijo je sipala sladkor na kruh svojim razvajenim otrokom in ga dajala celo svojemu konju, ubogim materam, katere so je prosile za svoje bolne otroke pa je ironično velela: „Le dajte karte v kavo, kruh pa tudi iz kart napravite". To je lepa čednost kaj ne „pobožna‘‘ gospa?! Občinski sluga je itnikum, na katerega je občina lahko ponosna. Ali ni to škandal, da se drzne to člo-veče na najnesramnejši način blatiti in se norčevati iz Jugoslavije? Seveda, jugoslovanski kruh mu je dober. Zakaj ne gre v Nem. Avstrijo, pot mu je odprta? — Sicer se je gospoda doktorja opozorilo na te čudne razmere, a on se ne gane. Morda so mu pa povolji avstrijski škandali. d V slovenskem Celju. Časi se izpreminjajo. In tudi za bivše zagrizeno nemškutarsko mesto Celje so se iz-premenili. Ako ravno je bilo že veliko število teh nemškutarjev odpuščenih iz službe, vendar se nahajajo še tu pa tam kakšni ncmčurji s katerimi bo treba prej ali slej pomesti. Sicer pa kaže Celje sedaj prav čedno zunanje lice. V mestu vladata nad vse vzoren red in nrr. Celjske ceste in ulice so v povsem dobrem stanju, ni blata, prahu, ničesar. Nemški napisi so večji del izginili, le sem in tja se najde še kakšen. Ni pa tako z notranjostjo našega mesta. Nasproti kolodvoru se nahaja velikanska stavba: nemška hiša. In tu notri počnejo Nemci še vse, kar hočejo. Zadnjo soboto so imeli tu celjski Nemci svoj plesni venček. In glej, kaj se je zgodilo? Na ta venček so dobili vabila tudi mnogi Slovenci. Seveda je tičala za temi vabili velika nemška lumparija. Iskali so namreč zopet priložnosti, nahujskati naše ljudstvo proti državi. Toda naši zavedeni Slovenci se tega »venčka" niso udeležili ter s tem zaprli usta vsenemš-kim hujskačem. — že od svečana sem imamo tu nov „jugoslovanski“ hotel Balkan. Kamor prideš, vidiš reklamo tega nadvse »jugoslovanskega" hotela. Toda če vstopiš v hotel, si naenkrat očaran ter na mah spoznaš, da je to nemškutarsko podjetje prve vrste. Uslužbenci niti pravilno slovenski ne znajo ter se obnašajo napram gostu pod vsako kritiko. Pri vsem tem so pa cene prav oderuške in bi imeli sploh najraje, da bi se vsaka stvar dvakrat plačala. Lastnik hotela je namreč neka nemškutarska židovska družba ki ne gleda na druge stvari, kakor kako bi se dali obiskovalci hotela bolje odreti. Sicer pa imamo Slovenci dovolj narodnih podjetij v Celju in ni potreba, da bi zahajali v nemškutarska. — Drugače se pa v slovenskem Celju prav prijetno živi. Naša narodna društva se prav zadovoljivo razširju-jejo in prav dobro uspevajo. Dramatično društvo nam je dalo že nekaj prav lepih predstav in tudi naše pevsko društvo bo kmalu nastopilo. Središče naše spodnje Štajerske se prav lepo razvija in ravno to Nemce boli. d Celjsko pevsko društvo priredi koncert v soboto 15. marca ob pol 8. zvečer v Mestnem gledišču, v nedeljo 16. marca pa ob 3. popoldne v Narodnem domu v Celju. Na teh koncertih nastopi prvič v Celju naj-znamenifejša slovenska koloraturna pevka ga. Pavla Lovšetova iz Novega mesta. Pela bo med drugimi najno-vejše Pavšičeve samospeve, iz O. Župančičeve zbirke „Ciciban“ in slovečo rusko pesem Alabjejevo „S!avček“, kjer umetnica razpolaga z ogromnim obsegom dve in pol oktave (od a do d’”). Spored bo pri vsakem koncerfu drug. d Ptuj. Med vojno je obogatelo tudi pri nas v Ptuju skoro vse trgovstvo. Skoro vsi so manjši ali večji milijonarji. Za danes pa konštatujemo naslednje: Veletrgovina A. Senčar izgubi te dni svojega poslovodja, ki odide v Ruče. Bil je pri tvrdki celih 16 let, ter služil reci in beri 120 K shrauo in stanovanjem. Mlad mož je bil marljiv naroden delavec, katerega bodo pogrešali v društvih. Tvrdka ga odpušča, ker mu noče zvišati plače. V trgovini je pa nastavljena nemškutarska gospodična, ki ima 140 K brez stanovanja in hrane! Če tudi je tvrdka slovenska, vendar pribijemo, da izmed trgovin v Ptuju plačuje svoje ljudi najslabše. To je iskoriščevanje in iz-rabljevanje delavnih moči. d Nečuvene razmere v sevni-škem okraju. Kar se je v Vašem, splošno priljubljenem listu že izvedelo o tukajšnjih razmerah, je le mala drobtinica tega, kar leži ljudstvu na srcu in edina odpomoč bo morebiti ta, da se vse rakiane razkrijejo belemu dnevu. Vse bede in nezadovoljnosti pri nas so pač v veliki meri krivi kaki trije trgovci, ki imajo vso javno upravo v rokah, kakor občinski zastop, okrajni zastop itd. Vse je tako urejeno, da teče voda na mline teh treh trgovcev, ki so si s svojimi graj-zlerijami napravili med vojsko milijone. Evo ga g. Verbiča! Sol, žlice, sukanec, milo, vžigalice in razni praški, vse se je shranjevalo, dokler niso cene zrasle za več sto procentov in revno ljudstvo mu je znosilo vso podporo za svojimi vpoklicanimi reditelji, da bi si nakupilo vsakdanje najnujnejše potrebščine. Od kod neki ima ta fini gospod danes najlepšo palačo v Sevnici, vsak večer bajno razsvetljeno, dočiin drugi niti luči za bolnike nimamo. Sam se hvali, da ima zlata na mernike. Vse hrame in obširne prostore v palači si je napolnil s pohištvom, draguljarni in razkošnostjo. Ko že ni vedel, kako bi denar naložil in kam kupljene reči shranil, je postavii učitelja g. D., ki je imel v postranskem traktu njegove hiše stanovanje še predno je bil g. Verbič hišo kupil, na zrak, da zamore tudi te prostore napolniti. In njegova sotrpina, Cim-peršek in Smole nista nič boljša. Le vkup, le vkup, iz nič napraviti takšne kupe, da se sami več ne spoznajo, koliko da imajo in se vrh tega še iz ljudstva norca delajo in ga s svojo razkošnostjo izzivajo. Res občudovanja vredna je potrpežljivost do zadnje nitke obubožanega ljudstva in se mu res ne more v zlo šteti, da je enkrat popolnoma brez nasilja in popolnoma mirno prosilo v večji množici te gospode, da naj jim vsaj sedaj prodajo, kar imajo. Zadoščenje mora ljudstvo dobiti s tem, da ti-le novopečeni milijonarji od naših žuljev, prav pošteno vrnejo državi, kar so si od nas med vojsko nabrali. Naj plačajo stotisočake naši mladi državi, kar so si poprej od naših ust odtrgali, da se vsaj deloma popravi krivica. Imamo še nekaj takih bolj malih trabantov, ki pa pridejo prihodnjič na vrsto, ako se lem večjim glavam kmalu vest ne oglasi. d „Sokol“ v Slov. Bistrici bo začel zopet krepko delovati. V nedeljo dne 16. sušca imamo ob pol 3 uri popoldne v Narodnem Domu zopet občni zbor, na katerem bo poročal g. Albert Planer o dosedanjem delovanju, o zgodovini in pomenu Sokolstva pa bo govoril dr. Irgolič iz Ma-bora. Izvolil se bo tudi novi odbor, nato pa je prosta zabava s petjem in šaljivo pošto. „Sokol“ bo začel zopet redno telovadbo za moški in ženski oddelek, kakor tudi za naraščaj, ob nedeljah se bodo prirejali skupni izleti v okolico, gojilo se bode tudi petje in predavanja, ker hočemo imeti telesno in duševno krepko mladino. V nedeljo naj torej ne izostane nobena Slovenka in noben Slovenec iz mesta, kakor tudi ne iz okolice. Vabimo tudi one, ki še doslej niso bili v naših vrstah, pa hočejo biti v naprej dobri Jugoslovani. d Iz Guštanja. Grof Duklas Thurn, znani sovražnik Srbov od leta 1908, ko je bil poslanik v Petrogradu je prijavil zadnje dni svoj prihod na grad Ravne pri Guštanju iz Monako-vega, kjer služi kot poslanik Nemške Avstrije. Akoravno ima ta stari fev-dalist na razpolago luksurijozna stanovanja na velikem gradu v Plibelku in na gradu pri Železni Kaplji in pa čez 20 raskošno opremljenih sob na gradu Ravne, je odpovedalo oskrb-ništvo stari bolni ženski Mariji Krevh, ki je služila mnogo let na tem gradu — stanovanje. Vsakem izmed nas je znano, kako je tem gosp. grofom že v srednjem voku raslo bogatstvo in tudi še sedaj v pokopani nemški Avstriji. Grof Thurn naj pomisli, da ni več on tisti mogočnež, kot je bil do-sedaj. Zato se naj nikar ne drzne svoje grozne in hladiti jeze nad ubogo slovensko ženico, katera nima nobene zaslonbe, kajti njen mož je padel za nam sovražno Avstrijo. Soba, v koji stanuje, sploh ni soba, ampak zgleda kot mala shramba, zato upamo, da grof ne bo imel tatn spalnice. Toliko v vednost grofu in našim oblastim. cJj-ošnja. V soboto 75. marca se vrši zbor delegatov Narodno Socijalne Zveze v Ljubljani in v nedeljo 16. marca glavna skupščina. Odposlanci N. S. Z. pridejo iz vse Slovenije in N. S. Z. jim mora za soboto 75. marca preskrbeti prenočišče. Prosimo zavedne Ljubljančane, da bi nam za eno noč odstopih prenočišča za delegate. Naznanite, koliko postelj morete odstopiti. Upamo, da ne apeliramo zastonj na narodno zavednost bele Ljubljane! Prijave prosimo na Nar. Soc. Zvezo v Ljubljani, Narodni dom, pritličje, levo. Vsi, ki i ir ate svojce v laškem vjetništvu, zlasti ženski člani rodbin! Vabimo Vas, da so polnoštevilno zanesljivo udeležite sestanka v soboto ob pol 8 zvečer v posebni sobi gostilne pri Mikužu v Kolodvorski ulici (blizu Šempeterske ceste). dre za to, da predložimo svoje zahteve glede naših trpečih vjetni-kov in Internirancev na pristojno mesto in zastopnikom antante. Pridite zanesljivo vsi in zberite podatke tudi od onih, ki ne morejo priti. Svojci izven Ljubljane pa pošljite takšne podatke takoj Pisarni za zasedeno ozemlje. Dnevne vesti dn 1200 Slovencev v Kočevju. Po poročilu došlem poverjeniku za pravosodje se je ugotovilo potom neuradne štetve v mestu Kočevju 1200 Slovencev, katerim stoji nasproti nekoliko večje število Nemcev. Sklenejo se potrebni koraki v osveženje občinskega odbora potom kooptiranja primernega števila Slovencev. dn Posestva ptujskega Orniga pod državnim nadzorstvom. Pred- sedništvo deželne vlade za Slovenijo je z odlokom od dne 10. marca 1919 št. 1288 dalo na podlagi 1 naredbe z dne 30. decembra 1918 št. Ur. 1. pod nadzor vse premoženje, podjetja in zemljišča Jožefa Orniga iz Ptuja ter imenovala v svrlio izvršitve te odredbe za nadzornika odvetnika g. dra. Ivana Fermevca. dn Pokojnine premogarjev in vdov v Zagorju. Pokrajinska vlada za Slovenijo je ukrenila primerne korake, da se zvišajo pokojnine bivšim premogarjem in vdovam v Zagorju. dn Potniki v Nemško Avstrijo, pozor I Splošno je še premalo znano, kake zahteve stavijo Nemci za potovanje v Nemško Avstrijo. Da se potniki izognejo neprijetnostim, se opozarjajo na sledeče predpise, ki jih Nemci uporabljajo od 20. februarja 1.1. dalje: Za potovanje v ozemlje Nemške Avstrije ali preko njega je treba pre skrbeti pri zastopstvu nemško-avstrijskega državnega urada za zunanje zadeve (Vertrettung des deutschOster-reichischen Staatsairites ftir Aeusseres) v Ljubljani, Valvazorjev trg štev. 6, potrdilo (visum) po naših predpisih pravilno izdane potne listine. Za to potrdilo zahtevajo 20 K. Potnike, ki se ne morejo izkazati s tako vidiranimi potnimi listinami, Nemci na obmejnih postajah ustavljajo in pošiljajo nazaj. dn Razpisani poštni uradi. I. Nadpoštarska mesta: Brežice (1/1), Cmurek (1/1), Konjice (1/1), Krško (1/1), Ljutomer (1/1), Ormož (1/2), Poljčane (l/l), Pragersko (l/l), Račje (1/2), Rogaška Slatina (1/2), Slovenji Gradec (1/2), Slovenska Bistrica (1/2), Spilje (1/1). II. Poštarska mesta: Apače (11/2), Brezno (ll/l), Kozje (11/1), Križevci (Il/l), Laški trg (1/3), Lučane (11/1), Maribor 3 (1/4), Marnberk (1/4), Meža (1/4), Mislinje (II/1), Muta (II/l), Obrajna (II/l), Pesnica (II/1), Petrovče (II/l), Pilštajn (II/2), Podčetrtek (1/4), Podplat (1/4), Ponikva (11/2), Ribnica na Pohorju (II/2), Rogatec (1/3), Ruše (II/2), Selnica ob Dravi (II/2), Sevnica (1/3), Šoštanj (1/3), Središče (II/l), Studenci pri Mariboru (II/l), Šent lij v Slovenskih goricah (II/l), Sv. Jurij ob juž. železnici (1/4), Sv. Lenart v Slovenskih goricah (1/3), Sv. Lovrenc nad Mariborom (II/l), Sv. Pavel pri Preboldu (II/l), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (11/2), Trnovo ob Muri (11/2), Velenje (1/4), Videm pri Krškem (11/1), Vitanje (11/2), Vojnik (II/l), Zagorje ob Savi (1/3), Zg. Sv. Kungota (11/2). III. Mesta odpravnikov: Brezovica p. Ljubljani (1II/3), Bistrica pri Mariboru (III/1), Jarenina (UI/3), Koprivnik pri Kočevju (III/2), Koprivnica (III/J), Mirna peč (I1I/2), Nemška Loka (111/2), Polzela (IIl/l), Sv. Barbara v Halozah (Ill/l), Sv. Bolfenk pri Središču (III/3), Sveta Marjeta na Pesnici (UI/3), Vuhred (111/1). dn Iz šolske službe. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju dež. vlade v Ljubljani Matijo Pirch, učiteljico ročnih del v Konjicah. — Avgust Rozman, šolski vodja v Škalskth Cirkovcah je imenovan za začasnega nadučitelja v Št. liju pri Velenju. dn Begunci, pozor! Dve begunski kmetski družini, vsaka najmanj z eno delavsko močjo — če več, tem bolje — za obdelovanje večjega posestva ter živinoreje v bližini Belgrada, se sprejmeti pod izredno dobrimi pogoji. Ponudbe resne, brez rizike. — Močna dekla (begunka) se sprejme v dobri družini v Belgradu. Pogoji zelo dobri. Hrana dobra, tečna in zadostna. Vožnja povsod prosta. Natančnejše pogoje se izve pri ,,Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani'1, Dunajska cesta 38/1. dn Za begunce. Sprejme se takoj 15 dobro izurjenih zidarjev, 10 pridnih zidarskih učencev, 25 dninanrjev za pomoč zidarjem In 2 tesarja. Delalo se bode rta Sp. Štajerskem. Plača od vsake ure je sledeča: zidarji 1 ‘60 K do P80 K, učenci P20K, dninarji 1 K do 1'20 K in tesarji 1 80 K. Za stanovanje in aprovizacijo je vse posktb-Ijeno. Delavci naj prinesejo s seboj odejo in posodo za hrano; zidarji pa potrebno zidarsko orodje, če je imajo. Zglasiti se je najpozneje do 17. t. m. pri »Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani", Dunajska cesta 38/1, kjer dobe natančnejša pojasnila. dn Občinstvu v vednost. Poverjenik za socijalno skrb (Dvorec, II. nadstropje, soba št. 124) sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure dopoldne. dn Mleko ali voda? Tako so povpraševale matere dne 13. t. m. pred neko vojno trgovino v Ljubljani, ko so občudovale v svojih steklericah tekočino, ki se more le v 20. stoletju imenovati mleko in najbrže tudi samo v Ljubljani. Drugi dan smo pa čitali v časnikih, da se je cena temu modernemu mleku zvišala na — K2'50! Mogoče mlekarska zadruga že išče prehranjevalnega umetnika, ki nam bo s številkami in besedami raztolmačil in analiziral to kemično spojino in dokazal, da je edino to „rnleko“ zdravo za dojenčke. Ta mešanica, ki ni ne mleko ne voda, naj zadostno prehrani naše uboge otročiče v prvih letih, stane sedaj na mesec — 75 K! — Srečni tisti, ki imajo dovolj modernih denarnih sredstev na razpolago kakor: sladkor, petrolej itd. dn Gledališki svet. Dani gledališkega sveta naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo v nedeljo dne 16. t. m. ob 10. dopoldne v pisarni »Matice Slovenske". dn Oderuštvo ljublj. Nemcev. Nečuveno, kako si upajo naši Nemci v Jugoslaviji odirati naše ljudstvo. Navedem naj samo en slučaj: N. Szantner, čevljarski mojster v Šelenburgovi ul., zalneva samo za delo, ženskih nizkih, belih platnenih čevljev, brez gornjega blaga in podplatov, reci in piši 250 kron! Nihče izmed naših obrtnikov se ne bi drznil tako nesramno odirati in izkoriščati. Čemu jih Še sploh držimo v Jugoslaviji? dn Kaj je vse še mogoče. Pred nedavnim je sedelo v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu več oseb, ki so se razgovarjaii o nemškem na-silstvu i. dr. Kar vstane izza sosedne mize revizor Volmund iz Ljubljane ter jim zapreti rekoč: „Ich vverde sie ver-haften lassen, vvenn sie noch ein Wort tiber die Deutschen sagen.“ (Pustim vas aretirati, če zinete še besedo proti Nemcem). Torej na lastni zemlji?! dn Kdo ve, kje se nahaja Cej Valentin, ki je služil pri II. poljski stotniji, VII. vod, vojna pošta 443 in se pogreša od oktobra leta 1918, se prosi, da sporoči Nežici Podberšič, begunsko taborišče, Dunaj 26, Ptuj, Štajersko. dn Sol. Zavodi ter gostilničarji, mesarji in peki, ki rabijo sol za izvrševanje obrti naj se takoj zglase v mestno posvetovalnico radi nakazila soli. Društvene vesti. dr Društvo pol. preganjancev naznanja, da posluje njen tajnik, g. Makso Zupančič v prostorih Narodnega sveta, Frančiškanska ulica 2, pritličje, 'tja naj se pošiljajo vsi dopisi. dr Društvo slov. odvetniških In notarskih uradnikov, sklicuje sestanek vsega zgoraj navedenega uradništva, brez ozira na članstvo društva, za nedeljo 16 t m, ob 10. uri dop., v Naiodni dom v Celju. Sklepi sestanka bodo principijelnc važnosti za na-daljno delo organizacije. dr Splošno slovensko žensko društvo priredi ciklus javnih predavanj o moderni in higijenični kosmetiki. Prvo predavanje se viši v pondeljek, 17. marca ob 8 uri zvečer, v veliki dvorani Mestnega doma. Predava g. nadzdravnik v rez. dr. Ivan Pintar. Vstopnina i krono. Vstop vsakomur dovoljen. dr Društvo obrtnikov za pol. okraj Kranj, piiredi v nedeljo, 16. marca, ob 2. uri pop., v gostilni Perne v Tržiču, sestanek obrtnikov tržiškega okraja. nmaHmi Bralcem in prijateljem našega dnevnika naznanjamo, da smo stopili v stik z najboljšimi korespondenčnimi uradi v inozemstvu. Tako nam bo mogoče od sedaj naprej priobčevati še več izvirnih poročil iz Pariza in od drugod potom Švice. Pa tudi naša poročevalska služba iz Belgrada in Zagreba se je razširila. ,-Jugoslavija4 bo tako najboljše informiran dnevnik v Sloveniji. AneSisija Reke po Italiji? Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Iz Reke poročajo, da je poklical vojni poveljnik na Reki, admiral Grazzioli k sebi advokata dr. Via, očeta znanega narodnega odpadnika, ter mu izjavil, da bo Italija v prihodnjih dneh slovesno anektirala Reko. Pozval ga je dalje, naj kot Hrvat opozori svoje rojake na to italijansko odločbo, da se ne bo po nepotrebnem prelivala kri. Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Iz Reke poročajo: Prof Edv. Susmel (slovenski odpadnik), član italijanskega reškega Narodnega sveta, je poslal predsedniku Wilsonu odprto pismo, v katerem dokazuje pripadnost Reke Italiji in zagovarja aneksijo Reke od strani Italije. Prvi jugoslovanski prestolni govor. Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Včeraj dopoldne je bila važna seja ministrskega sveta, v kateri je bil prestolni govor predložen sklepni redakciji. — Popoldne so imeli skupno sejo načelniki parlamentarnih klubov, da se razgovore o podrobnostih nedeljske slavnostne seje, v kateri bo prečitan regentov prvi jugoslovanski prestolni govor. Medstrankarska konferenca je sklenila, da proslavi Narodno predstavništvo ta zgodovinski dogodek čim najslovesneje. — Ker kraljevi dvorec še ni toliko popravljen, da bi se v njem mogle vršiti svečanosti, se bo v;šila plenarna seja v zborovalnici Narodnega predstavništva, ki bo za to slavnost nalašč prirejena. Vsled tega tudi ni v soboto plenarne seje. Nedeljska seja začne ob 10. uri dop. Med slovesnostjo bo sviraia godba kraljeve garde. Adresa N p. na prestolni govor* Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Narodno predstavništvo se sestane v pondeljek k plenarni seji, na kateri se izvoli adrestii odsek, ki bo izdelat načrt za adreso Narodnega predstavništva na prestolni govor. V odseku bodo zastopane vse stranke v razmerju števila svojih članov. Kakor hitro konča adresni odsek svoje delo, se sestane Narodno predstavništvo k plenarni, seji, na katerem podajo načelniki parlamentarnih klubov stališče svojih strank do adrese. Pričakujejo, da se adresna debata že zaključi prihodnji teden. Staroradikalci in JDS. Belgrad, 15. marca. (Izv. por.) Staroradikalna stranka (Pašičeva) se je definitivno odločila, da se zaenkrat ne strne z jugoslovansko demokratsko stranko, ampak da ostane samostojna. Stranka je osnovala svoj parlamentarni klub, ki je izvolil za svojega načelnika min. pred. Stojana Protiča, za podnačelnike Lomanoviča in dr. Miladinoviča. Meje Jugoslavije še sporne! Belgrad, 15. marca ob 1. uri ponoči. (Izv. por.) Z ozirom na vesti, ki krožijo zadnje dni po raznih listih o neugodni določitvi naših mej proti Italiji in Nemški Avstriji, javlja belgrnjski Pressbureau, da so vprašanja teli nuj sporna, da še niso rešena in da so toraj vse te vesti prenagljene. Iz Dalmacije. Zagreb, 15. marca. (Izv. por.) Kakor poročajo iz Splita, je italijanski guverner zasedene Dalmacije, admiral Millo prepovedal poslancu Biankini-ju odpotovanje v Belgrad, da bi se udeležil sej Narodnega predstavništva. Pašič o sporu z Italijo. Zagreb, 15. marca (Izv. por.) Pariški „Le Journal" prinaša obsežen intervju s Pašičein o jugoslovanskem-italijanskem sporu, ki bi se zamogel rešiti, ko bi bil mogoč miren in stvaren razgovor med Jugoslavijo in Italijo. Ju goslavlja In Nemška Avstrija. Zagreb, 15. marca ob 1. uri zjutraj. (Izv. por.) Posebni dopisnik »Jutarnjega lista" javlja z Dunaja, da je vlada Nemške Avstrije vprašala v Belgradu, če Jugoslavija smatra Nemško Avstrijo za svojo neprijateljico; ako jo smatra, zakaj ima tu svojega zastopnika. Češko - italijanski odnošaji. Zagreb, 14. marca. (Izv. por.) Iz Pariza poročajo, da je odbor de-setorice na mirovni konferenci odbil več čeških zahtev, katerih izpolnitev je bila svoječasno obljubljena predsedniku dr. Masariku. Češkoslovaški minister za zunanje zadeve Beneš je to takoj sporočil v Prago, nakar se je odpeljal ministrski predsednik dr. Kramar v Pariz, da se informira o zadevi. Kakor so zdi, hočejo doseči Cehi svojo zahteve v prvi vrsti s pomočjo Italijo. Mod češkimi iti italijanskimi delegati v Parizu se vršo intenzivna pogajanja v svrho skupnega nastopa na mirov ni konferenci. Cehi naj bi se proglasili za nevtralne v jugoslovansko-italijanskemu sporu, nakar bi Italija podpirala češke zahteve proti Nemški Avstriji. Wilson v Parizu. LDU. Pariz, 14. marca. (Brezžično.) Predsednik VVilson je danes dopoldne s soprogo dospel s posebnim vlakom iz Bresta v Pariz, kjer sta ga pozdravila predsednika Poin-care in soproga. Na kolodvoru je bila postavljena častna stotnija z zastavo in godbo. Zbrana množica je pred- ^ seduiku Wilsonu prirejala živahne ovacije. LDU. Brest, 13. marca. (DKU.) „Agence Havas" poroča: Ladja »George NVashington" je priplula ob desetih zvečer v Brest. Nemški socijalist o mariborskih odnošajih. LDU. Maribor, 14. marca. Graški Nemci so imeli v nekem denarnem zavodu v Gradcu zborovanje, na katerem sta bila izmed mariborskih Nemcev navzoča tudi od tu izgnani Suppanetz, vodja tukajšnjih nemških sccijalnih demokratov, ter prejšnji železniški revident Ri dl. Dočim je Riedl gonil svoje hujskalije, je Suppanetz izjavil, da z ozirom na to, da pride prej ali slej do razdružitve nemške in jugoslovanske s o c i j a I n e demokracije, ne kaže v Mariboru nadaljevati dosedanje uporne politike od strani nemških železničarjev in da je umestno pričakovati izida mirovne konference. Povdarjnl je še posebno, da se Nemcem v Mariboru pod sedanjo vlado veliko bolje godi nego onim v Gradcu. Kazenska obravnava. LDU. Maribor, 14. marca. Kazenska obravnava podpolkovnika Zwirna proti Tereziji Grubič radi obrekovanja podpolkovnika ob priliki krvavih dogodkov dne 27. januarja, češ da je imel podpolkovnik Zvvirn že iz vsega početka namen, pustiti streljati na nemške demonstrante, kar seveda spričo znanega poteka teh dogodkov ne odgovarja resnici, se je v svrho zaslišanja nadaljnih prič preložila. Kardinal Bourne za naše pravice. Ljubljana, 14. marca. Ob priliki bivanja angleškega kardinala Bo-urneja v Ljubljani je ljubljanski dopisni urad presbiroju v Belgradu poslal nastopno brzojavko: Katoliški škofi Hrvatske, Slovenije in Bosne so zaprosili kardinala Bourna, da v imenu jugoslovanskega naroda protestira pri sv. očetu papežu, Lloyd Georgeju, Clemenceau-ju in predsedniku Wil-sonu proti nasilni okupaciji naših dežel od strani Italije in trpinčenja našega, naroda po italijanski soldateski. Nj. E. kardinal Bourne je obečal, da hoče kakor nepristranska priča zahtevati, da niti ena vas južnih Slovanov ne pade pod oblast Italijo, akO' Evropa želi, da obvaruje mir. Zahtevajta ,, Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah J Poslano. Pritožbe zoper poštno in brzojavno ravnateljstvo za vse slovensko ozemlje v Ljubljani. Piše sc uatu: „0iiu se je ustanovilo za poštue urade za vse slovensko ozemlje poštno ravnateljstvo v Ljubljani, že je zagledalo pozorno oko priznano vrlih naših „narodnjakov11, kateri imajo menda ua dan 24 ur preveč časa. vse polno napak in nedostatkov pri ti poštni upravi. Ni dneva, da hi ne dobilo poštno ravnateljstvo cel kup plamtečih “ protestov, da se še zmeraj ni izvršilo in popravilo tega ali onega, ne izide skoro nobena številka marsikaterega slovenskega lista, v katerem hi ne bil objavljen, zgolj i/. narodnega navdušenja seveda večji ali manjši članek, v kojem polaga Člankar slovenski poštni upravi na srcc, naj se vendar že enkrat zgane, ji daje kajpak dobro mišljene nasvete in jo po potrebi tudi okrtači zaradi nje počasnosti v poslovanju in njene siiiošne okostenelosti. Teni kritikastrom velja sledeče pojasnilo: Na novo ustanovljeno ravnateljstvo v Ljubljani je imelo izprva na razpolago — glej, čitaj in poslušaj — celih šest praznih sob v bivši nemški šoli ua Vrtači. Ni imelo niti najprimitivnej-Ših stolov, miz, omar itd., le polagoma si je deloma izposodilo, deloma nakupilo nekaj uradnega pohištva, kjer sc je moglo p^ič sploh kaj dobiti; kajti vsi ljubljanski mizarji so imeli na prodaj le bore malo uradnega mobilijarja. Našel si lahko uradnika, kateri je imel sicer svoj tintnik ne pa mize; potem pa drugega^ kateri je imel ravnilo, :i manjkalo mu je stola in drugih uradnih potrebščin. Resnično, pa tudi žalostno in smešno! Uradno pohištvo se je sicer naročilo, toda ker je prišla v Ljubljano cela vrsta uradov iz Nemške Avstrije in za sedaj od Italijanov zasedenih pokrajin, kateri so tudi naročili za se miz, stolov itd. dosedaj še ni izgotovljeno. V šestih sobah je bilo nastanjenih vseh osem oddelkov poštne direkcijo z ekonomatom, z oddelki za prepisovanje, primerjanje, potem za evidenco in z registraturo vred. Prijetno poslovanje v teh omenjenih prostorih baš ni bilo, zlasti če pomislite, da jc tej direkciji podrejenih že približno 380 poštnih večjih in manjših uradov, ter okrog 500 nabiralnic z najmanj 5000 osobja. Ker nam graško poštno ravnateljstvo za spodnještajerske poštne urade ni hotelo izročiti prav nobenih spisov in istotako ni hotela vposlati va koroške poštira direkcija v Celovcu, le/.i za kranjske poštne urade ves materijal še v Trstu, bilo je delo in je šc tudi sedaj neverjetno težavno. Pride naprimer poštni nameščenec k referentu in sc pritožuje, da se mu tega in onega še ni izplačalo. Od kod pa naj ve referent, da je ta poštni organ v tem ali onem iinovnem razredu, da ima toliko in toliko otrok itd., koliko plače, draginjske doklade mu torej pristoja ako vendar direkcija nima nobenih podatkov. Koliko hišnih gospodarjev me je prišlo opominjat v pisarno ustmeno, ali pa so se javili pismeno, zakaj jim ne nakažemo stanarine, ko vendar vemo, da je v njihovi hiši nastanjen poštni urad. — Od kod pa, ko vendar naše poštno ravnateljstvo ne razpolaga niti z eno pogodbo, ni ta za to, niti za ono! Ako je baza Že zgrajena, da se z lahkoto zidati, toda kjer sploh ničesar ni, kjer je treba pri tako velikanskem ustroju skrbeti za vse -od peresa do hiše, delo najbrže ni šala. Dasiravno je dobilo poštno ravnateljstvo pozneje nekaj več prostorov, ne zadostujejo tudi ti; kajti delo zmiraj bolj in bolj narašča. Da vedo najti tudi tujci posamezne oddelke poštnega ravnateljstva, evo Vam podatke: a) gospoda v i š j c g a r a v n a -* e i j a p i s a r n a, personalni o d -delek 1, pomožni uradi in kurz ni oddelek IV. so nastanjeni v Lingarjevi ulici št. 1. b) Računski oddelek \il. •Uajdeš v ljudski šoli na Vrtači; istotam oddelek za prestavo VIII. c) Čekovni urad je nastanjen y pritličju in L nadstropju v Hetliov- novi ulici št. 7 (prej nemška gimnazija). d) V istem poslopju v II. nadstropju boš našel o d d c 1 c k z a p r o ni c t i n obrat II. in pa oddelek za ekonomične zadeve V. kakor tudi oddelek za komisarje. e) Tehnični oddelek VI, oddelek za brzojav in telefon lil. ter računski oddelek za telefon pa sc nahajajo v drugem nadstropju glavne pošte. f) Poštna strokovna računska oddelka sta za sedaj v drugem nadstropju II. objekt belgijske vojašnice. g) Ekonom at (oddelka za vred-nostnice in tiskovine) najdeš v Tonhalle. h) Ravno tam boš tudi našel s h r a n j e v a 1 n i ur a d. i) Gradiv o z a b r z o j a v i n t e-I e f o n imamo shranjeno deloma na kegljišču, gostilna „pri Levu“ Marije Terezije cesta št. 16, deloma j) v protestantskem župnišču. Kako zelo olajšuje uradovanje ta krajevna oddaljenost od oddelka do oddelka, potem poslovanje v poedinili sobah, kjer sedi po 6, 8, da celo 10 uradnikov in uradnic v eni s o b i, predstavlja si pač lahko vsakdo. Ako prideš po opravkih glede poštnih zadevic poštnemu ravnateljstvu v Ljubljano, bodi pripravljen na odsotnost z doma vsaj za nekaj dni. Ko mi zgradimo svoje lastno poslopje — upam v doglednem času — bo že boljše. Glede nekaterih pritožb pa sledeče: V vseli slovenskih časopisih smo razpisali natečaj za kovaška in kolarska dela (popravljanje poštnih vozov), za izdelovanje pečatnikov, nadalje urarska ter sedlarska dela. — Oglasil sc je 1 e m a j h c n o b r t n i k z a k o 1 a r s k o delo. Kdo bo naenkrat popravil morebiti tekom tedna dni j stotine in stotine poštnih vozov in jih prepleskal, da se zakrije njih črno-rumena barva V Kdo poštne nabiralnike V Kdo bo popravil poštne stenske ure'? Kdo bo izdelal na tisoče poštnih uradnih pečatov? Kje dobimo na tisoče dobrih drogov za brzojav V Iz katerega vzroka se ne javite slovenski dobavitelji? (Konec prihodnjič.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. Apflfulnmnnraf z vsemi pritiklinami, po-Htiulj!CiSu(Jn!ul polnoma dobro ohranjen prodam. Naslov v upravništvu lista. 8 Lepa bukova drva, godni ceni prodajo. Ponudbe; pod »Ugodna prilika*' na 1. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Be-seljak <£ Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr 5. 17 n pq • godala za popolni orkester U 00 i godbe na lok in sicer 2 gosli, 1 viola, 1 čelo, 1 kontrabas, 2 C klarineta, 1 fiauta, 1 citre (pol Eligi) z rezonančno mizico, 1 akordon (kroinatičr.e harmonike) fino domače ročno delo. Kje pove upravn. tega lista.______________________________ 25 Pnmiriim1 F‘no vermut-vino» slivovko, rUlIUUlfll i brinjevec, rum. Spccijalitete: Kranjski pelinkovec-llker in fini Balkan-liker. Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej. 21 5-1 Popolna oprava govino se proda. Vpraša se v upravništvu Jugoslavije. 22 5—1 «Kj 1 vagon suhih metrskih drv, vagon «1» Ljubljana. Ponudbe Zajec, Dunajska cesta 14/1. 29 2—1 Proda se a) trgovska hiša v zelo prometnem kraju v Ljubljani. Prevzeti bi moral kupec to hišo po preteku enega leta. Ozira se samo na resne reflektante. Naslov pove upravništvo. _____________________________________ 30 3-1 Na drobno! Proda Dobra naložitev denarja! (pritlična) Kupi o= Službe: .a Mesto uradnice nameni zavodu išče inteligentno 26 letno slovensko dekle, dosedaj uradnica pri nekem nemškem zavodu. Cenjene dopise prosi na upravo tega lista pod ,.Srbija“ do 30. sušca t. 1. 5 \/ n 7 n i V i flrva iz ^ozda na kolodvor iUlIIIiu Ul V(1 se sprejmejo z dobro plačo. Naslov pove upravništvo. 9 70i071liiVtr starejša zanesljiva moč se LbiG/LlIlIldl | sprejme pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo invalidi. Pod „ŽeIezninar“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5. 16 Brivskega vajenca PLjubljana, nasproti B 0=, Razno: domobranske vojašnice. 13 I DH 73Clll70l/ se nud' spretnim in zanes-Lb[J iUollUuft ljivim kolporterjem, poseb-invaiidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije. Rj Proda se: M Sadjevec, vino in kislo vodo sr*- Oset, p. Guštanj. 697 knnkki nuni se proda. Poizve se pri Cha-IVUHJdM yilUJ lupniku, Stari trg 19. 2 3-1 KfiČiijl (P1?14* vporabna tudi kot omnibus l\uuiju v dobrem stanju se poceni proda. Nadalje se proda skoro nova omara za led (Eiskasten) s štirimi predali, ponikljano o-kovo itd, pripravna za gostilničarje, sladči-čarje ali večje gospodarstvo, več otroških železnih postelj z modroci, en večji brus s koritom in gonilom na nogo, kakor tudi več lestencev in namiznih svetilk na petrolej, razne steklenice za vino in šampanjec. Vprašanja jia upravništvo lista. 6 Kovinarji, sobosiikarji! bank) 1300 mm dolg, žeiczen, za kovinaste izdelke, za ključavničarje, kleparje ali pa-sarje pripraven, čisto nov, se po ceni proda, kakor tudi 500 do 600 kilogramov raznih suhih barv za soboslikarje. — Vprašanja na Žužek, Bled. 597 Prav u GO c/o Na debelo! Mehke ovratnike različne kakovosti priporoča tvrdka Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15. 31 5—1 Dr*>7nn holnno P° 25—60 litrov ter razne riutilu UUlUIlC steklenice od'/2—l'/2litra ima za oddati Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15. 32 5—1 Vsem ženinom in nevestam nakupu pohištva oglasite v zalogi pohištva, Vido Bratovž v Ljubljani, Marije Terezije cesta 13 (Kolizej) in Stari trg 4. 19 I/ji» na Rlorill novozgrajena, 1 nadstropna V Itd Slu DiuUU v pritličju z lokali, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65.000 K proda. Ponudbe na upravništvo pod E. F. 1-175. 648 E3 Kupi se: ^ Pridni na dve.kolesi, se kupi. — ntlulli lUtlussV Ponudbe na upravništvo. Ona mladega, pristne pasme kupim. Po-OjJIlia nudbe pod „Spitz 1919“ na upravo tega lista. 23 3—1 qq ena ali dve železni postelji. Istotam se proda lesena velika baiija po nizki ceni. Poizve se Celovška cesta 22, gostilna pri „Zvezdi“. 34 2—1 Lij^jpa event. z vrtom v Rožni dolini ali nidiua Udmatu se kupi. Plača se 15 do 18 tisoč kron. Posredovalci izključeni. Ponudbe pod „takoj denar* na I. Jugoslovanski anončni In informačni zavod Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje št. 5. 7 3—1 bačvama i vagonima nudi 735 JOVA GIGOVIČ, vrlepecara i trgovina alkoholnim pičem i vinom Nova Gradiška. Prva Jugoslovanska tovarna PALIC v Sunji ^ Hrvatsko priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju. Obsežno posestvo obstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 16 oralov polja in vinograda, bremen prosto in pošta v hiši, 8 minut oddaljeno od kolodvora, je na prodaj. Pojasnila daje pisarna 752 dr. Koderman v Mariboru, Tegetthoffova ulica 30. Svinjsku mast, slaninu, suho meso ječmenu kavu, prženi ječam alo Kneipp poštom i željez-nicom za državu SHS razašilje S Ujjn ali manjša hiša v bližini (na periferiji) mesta se v?ame v najem. Ponudbe pod „Vila“ na 1. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak co .N O O II O « ^ Damski svileni klobuki in čepice v veliki izberi. Cene zmerne. Rimska c. 6. ROZI FABCIC Rimska c. 6. I CO C/> i* §• s< o o Prva jugoslovanska fas,i “iJI; ”a- vinarna 7J3 :: dne 1 aPrila 1919 :: na tukajšnjem trgu Viktor Etonšek podružnice i drugovi k. d. Zagreb ....... pod upravo gospoda Leopoldi Tratnika na Sv. Petra cesti št. 25, Hotel Tratnik. Čevlji tovarne Peter KO zina & Ko. iz najfinejšega ševro, boks in Iakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po 159 u K 85*— za moške, K 73*— za ženske. Vzalogi Ljubljana Breg. .9Ž, | C * >n ,rj i ctS - i C H c ^ I «5 K I .5 ^ | O ‘is H B J3 | f .3 X* h i B K S . N s Tj o ** š 3 N se želi fes. obstoječe iz 58 oralov, od tega je 20 oralov vinograda z eno gosposko hišo in tremi hišami za viničarje. Posestvo se nahaja v jako lepem kraju eno uro od Ormoža, ter se vsak dan lahko ogleda. Natančnejša obvestila daje A. Zorjan, upravitelj v Vinici SHS. 744 *sM