Uredili: Helena Dobrovoljc Manca Cernivec Matjaž Geršic Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen Ljubljana 2020 Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen © 2020, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Geografski inštitut Antona Melika, Založba ZRC Uredili: Helena Dobrovoljc, Manca Cernivec, Matjaž Geršic Recenzenta: Matej Gabrovec, Hotimir Tivadar Avtorji in avtorice prispevkov: Helena Dobrovoljc, Metka Furlan, Matjaž Geršic, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marta Kocjan Barle, Tina Lengar Verovnik, Drago Perko, Marko Snoj, Peter Weiss Fotografija: Colin Brooks Priprava ankete: Manca Cernivec in Helena Dobrovoljc Povezava na anketo: http://pravopisna-komisija.sazu.si/ankete Tehnicna ureditev: Manca Cernivec Oblikovanje in naslovnica: Brane Vidmar Prelom: Simon Atelšek Izdala: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Geografski inštitut Antona Melika Zanju: Kozma Ahacic in Matija Zorn Založila: Založba ZRC Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik založbe: Aleš Pogacnik Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Prva izdaja, prvi natis. Colinu Brooksu se zahvaljujemo za fotografijo Bukovega Vrha. Nekatera besedila so pripravljena z vnašalnim sistemom ZRCola (zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na ZRC SAZU v Ljubljani (www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0.: https://doi.org/10.3986/9789610504320 Publikacija je nastala v okviru raziskovalnih programov Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038) in Geografija Slovenije (P6-0101), ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Avtor fotografije: Colin Brooks O naslovu Naslov knjige je zapisan v skladu s pravopisnimi pravili Slovenskega pravopisa 2001. Bukov Vrh je naselje samotnih kmetij na južnih pobocjih nad Poljansko dolino s 97 prebivalci (leta 2019) v Obcini Gorenja vas - Poljane. Bukov vrh (832 m) je vzpetina, ki se nahaja na severozahodnem delu Polhograjskegahribovja. Z vrha, na katerem stoji cerkev Žalostne Matere Božje (ali cerkev sv. Sobote), je lep pogled na bližnje Škofjeloško in Cerkljansko hribovje. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 81'373.21(082) 811.163.6'35(082) ŽIVIM v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom : o spremembi pravopisnega pravila za pisa­nje zemljepisnih imen / [avtorji in avtorice prispevkov Helena Dobrovoljc ... [et al.] ; uredili Helena Dobrovoljc, Manca Cernivec, Matjaž Geršic]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2020 ISBN 978-961-05-0437-5 1. Dobrovoljc, Helena COBISS.SI-ID 16383491 ISBN 978-961-05-0432-0 (pdf) COBISS.SI -ID 16049923 Kazalo Helena Dobrovoljc: O Pravopisni komisiji ter pravopisni reformi in razlogih zanjo ................................................................................ 11 Matjaž Geršic: Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in njena vloga pri pravopisni reformi............. 15 Manca Cernivec: Pravopisna reforma in jezikovni uporabniki ................ 17 Prispevki Helena Dobrovoljc: Težavnost pravopisnih reform v dobi jezikovne ustaljenosti........................................................................... 23 1 Uvod: O zemljepisnih imenih v 20. stoletju............................................23 2 Prenova pravopisnih pravil o zemljepisnih v obdobju 2013–2019 ...... 25 3 Ali so vsa vecbesedna nenaselbinska imena pravopisno problematicna?............................................................................................. 28 4 Sklep: Kako bi bilo treba spremeniti pravopisna pravila glede zemljepisnih imen? ..................................................................................... 32 5 Viri in literatura .......................................................................................... 34 Metka Furlan: Zakaj bi bilo smiselno spremeniti veljavno pravopisno pravilo o zapisovanju neprvih sestavin slovenskega lastnoimenskega besedja................................................................................................................ 35 1 Težavnost prepoznavanja lastnih imen kot neprvih sestavin lastnoimenskega besedja ............................................................................ 35 2 Sprememba pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin lastnoimenskega besedja.............................................................37 3 Sklep .............................................................................................................. 41 4 Viri in literatura ..........................................................................................42 Matjaž Geršic, Drago Kladnik, Drago Perko: Geografski pogled na pisanje velike in male zacetnice pri vecbesednih zemljepisnih imenih...... 43 1 Uvod .............................................................................................................. 43 2 Metodologija ................................................................................................46 3 Rezultati........................................................................................................47 4 Sklep .............................................................................................................. 52 5 Viri in literatura ..........................................................................................54 Peter Holozan: Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni: razmislek o spremembi pravil o zacetnicah pri zemljepisnih imenih ....................... 59 Viri ..................................................................................................................... 62 Marta Kocjan Barle: Predlog za reformo zapisa zemljepisnih imen ...... 63 1 Uvod .............................................................................................................. 63 2 Terminologija............................................................................................... 63 3 Velika zacetnica...........................................................................................64 4 Prehod iz obcnega poimenovanja v lastno ime ......................................64 5 Strokovni izrazi ........................................................................................... 67 6 Razlikovalne sestavine ............................................................................... 70 7 Obcnoimenska jedra...................................................................................71 8 Predložna imena.......................................................................................... 71 9 Sklep .............................................................................................................. 72 10 Viri in literatura .......................................................................................... 73 11 Pregledani viri in literatura ....................................................................... 73 Tina Lengar Verovnik: Nekaj misli o reformi pisanja vecbesednih zemljepisnih imen............................................................................................75 1 Uvod .............................................................................................................. 75 2 Prednosti razširjene reforme.....................................................................75 3 Možne pasti reforme...................................................................................76 4 Premislek o terminologiji........................................................................... 77 5 Predlog rešitve ............................................................................................. 77 Marko Snoj: Vse z veliko zacetnico ................................................................. 79 1 Pro ................................................................................................................. 79 2 Kontra ........................................................................................................... 79 3 Re...................................................................................................................80 4 Sub ................................................................................................................. 81 5 Mort............................................................................................................... 81 6 Hirš................................................................................................................81 7 Sklep .............................................................................................................. 82 Peter Weiss: Vecbesedna zemljepisna imena: z veliko zacetnico skoraj vse...83 1575................................................................................................................ 83 1797................................................................................................................ 83 1895................................................................................................................84 1910................................................................................................................84 1921–1922 ..................................................................................................... 86 1956................................................................................................................ 87 1977 ............................................................................................................... 88 2019................................................................................................................ 88 Viri in literatura .......................................................................................... 89 Spremna besedila O Pravopisni komisiji ter pravopisni reformi in razlogih zanjo Od zadnjega srecanja med slovenskimi jezikoslovci in geografi, na katerem je bila v ospredju celovita problematika zapisovanja zemljepisnih imen v slo­venšcini, leta 1972 je minilo vec desetletij, zemljepisnih imen v slovenšcini pa je vedno vec, vedno vec je tudi želja, da se imena zapisovalno poenotijo in da se podobna imena pišejo po istih vzorcih, kar olajša pisanje in tudi ucenje teh pravil. Aktualna Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki je bila ustanovlje­na leta 2013 z nalogo prenoviti pravopisna pravila, šteje 19 clanic in clanov.1 Ob pripravi novega poglavja o rabi male in velike zacetnice je komisija od­prla tudi problem zapisovanja zacetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih lastnih imen. Pobuda je bila dana prav zaradi pogostih dilem pri zapisu ne­katerih neprvih sestavin v vecbesednih imenih, pri katerih uporabniki dvo­mijo, ali so lastna ali obcna, kar pa je odlocilno za zapis zacetnice. Pobuda za spremembo pravopisnega pravila, ki doloca pisanje zacetnice v neprvih sestavinah zemljepisnih imen, je bila dana že ob prvem ožjem sre-canju predstavnikov obeh komisij – Pravopisne komisija pri SAZU in ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije aprila 2015. Predstavniki KSZI so se zavzeli za radikalno spremem­bo pravila o pisanju zemljepisnih imen, in sicer bi z veliko zacetnico pisa­li vse dele imen vseh tipov imen – naselbinskih (Stari Trg, Novo Mesto) in nenaselbinskih (Kocevski Rog, Jadransko Morje), razen predlogov (Lovrenc na Dravskem Polju). V Pravopisni komisiji je stališce zastopal predstavnik KSZI Drago Kladnik, z njim pa so se vsaj deloma strinjali tudi nekateri drugi clani Pravopisne komisije, tako da smo se v prvi fazi prenove pravil odlocili za ukinitev izjem pri pisanju naselbinskih oz. krajevnih imen in predlagali, Vec o Pravopisni komisiji pri SAZU in ZRC SAZU na spletišcu komisije . da se vse sestavine v naselbinskih imenih pišejo z veliko zacetnico – tudi vas, mesto, trg, selo, selce, vesca … Nadaljnje pobude o razširitvi pravopisne reforme na nenaselbinska zemljepisna imena (torej tudi na poimenovanja voda, kopenskih reliefnih oblik, držav ipd. – Jadransko morje, Gorski kotar, Goriška brda, Šmarna gora, Crna gora …) pa so sprožile tudi razmišljanja in nasprotne utemeljitve, ki jih ne moremo prezreti. Zato smo se odlocili za odprto srecanje predstavnikov in predstavnic obeh komisij, katerega namen je bil predvsem predstaviti poglede, soociti stališca in uzavestiti misel, da naj bo pravopis namenjen širokemu krogu uporabnikov, pri tem pa notranje koherenten. Posvet clanic in clanov Pravopisne komisije in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen z naslovom »Srecanje dveh komisij« je potekal 27. juni­ja 2019 v Dvorani Zemljepisnega muzeja ZRC SAZU. Po predavanjih in ži­vahni diskusiji je bilo sklenjeno, da je zaradi izrazito polariziranih stališc in predloga reforme, ki bo vplivala na vsa podrocja družbenega življenja, smiselno pripraviti tudi spletni vprašalnik in pridobiti mnenje najširše stro­kovne javnosti – lektorjev, uciteljev, novinarjev, besedilopiscev in medijskih delavcev. V anketi naj bi bila predstavljena ne le nacelna sprememba, temvec tudi prikazana uresnicitev v besedilu, utemeljitve posameznih predlogov pa bi bilo mogoce predstaviti v elektronski knjižici. Obljubljena knjižica je pred nami in je v mesecih po posvetu narasla v manjši zbornik. Prispevki v njem so raznoliki, prepušceni odlocitvi avtorjev, ki po­dajajo zgolj svoje mnenje ali pa ga podkrepijo s historiatom razprav o pro-blematiki in sklicevanjem na prispevke kolegov, ki niso nastopili oziroma se niso udeležili srecanja. Na posvetu je bilo predstavljeno vec stališc, ki jih je mogoce zaobjeti v dve skupini predlogov. Prva skupina predlogov (Metka Furlan, Peter Weiss, Matjaž Geršic idr.) se zavzema za celovito reformo in uveljavitev »mehanskega pravila«, po kate-rem je vsaka sestavina – razen predlogov in veznikov – v lastnem imenu zapisana z veliko zacetnico (Jadransko Morje, Cerkniško Jezero, Velika Pla­nina, Babji Zob ‘vrh’, Veliko Kladivo ‘vrh’, Trg Dveh Cesarjev ‘mestni trg’, Šmarna Gora, Crna Gora ‘država’, Bosna in Hercegovina). Temu pridruženi predlog Marka Snoja spodbuja uveljavitev velike zacetnice za vse sestavine zemljepisnih imen, tudi za slovnicne besedne vrste (Bosna In Hercegovina, Brod Ob Kolpi), in razširitev nacela »vse z veliko zacetnico« tudi na stvarna lastna imena, tj. na imena ustanov in organizacij, naslove literarnih, glasbe­nih, slikarskih del, imena podjetij ipd. (Prostovoljno Gasilsko Društvo Moste, Ministrstvo Za Delo, Družino, Socialne Zadeve In Enake Možnosti; Življenje V Starem Veku; Kajmak In Marmelada; Slovenska Industrija Jekla). Druga skupina predlogov v izhodišcu ne zagovarja tehnicne reforme. Pred-log Petra Holozana sploh ne podpira spremembe pravil. Tina Lengar Ve­rovnik in Helena Dobrovoljc se nagibata k prilagoditvi aktualnega pravi-la za pisanje zemljepisnih imen v skladu z nacelom, da se mala zacetnica ohranja pri vseh enotah, ki so prepoznane kot obcnoimenska poimenovanja neke zemljepisne danosti (Jadransko morje, Velika planina, Cerkniško jezero, Šmarna gora), vse, kar pa je oddaljeno od poimenovane zemljepisne pojav­nosti, naj se piše z veliko zacetnico (Gorski Kotar, Crna Gora). Natancnejše predstavitve v pravopisnih pravilih bi morali biti deležni tisti mejni primeri, pri katerih ni jasno, ali oznacujejo zemljepisno danost ali ne. Predlagane so tudi nekatere spremembe v kategorizaciji. Podobno tudi Marta Kocjan Barle, ki predlaga, naj se z veliko zacetnico pišejo zlasti tiste enote, ki so rezultat pomenskega prenosa (Veliki Oltar, Veliko Kladivo, Polhograjska Grmada), vendar se vraca k razlikovanju obcno- in lastnoimenskih prvin s predlogom, da se nanje v pravilih opozori s posebnimi razlikovalnimi seznami. * * * Pri jezikovni kodifikaciji obstajajo lažje in težje poti. Še zlasti na mejnih podrocjih, ki segajo v resorje vec strok, pa je pot do skupnih odlocitev stro­kovnjakov razlicnih strokovnih provenienc pogosto podvržena ne le izme­njavi argumentov, temvec tudi konsistentnosti v okviru posameznih strok, žal pogosto tudi merjenju moci. Verjamemo, da bomo s pricujocim delom in z odlocitvami, ki bodo zrasle z angažiranim sodelovanjem clanic in clanov obeh komisij, presegli tovrstne nacine delovanja, saj bomo strokovno ute­meljena mnenja predstavili na transparenten nacin, po izvedbi ankete pa se oprli tudi na izražena mnenja. Ob tem pricakujemo tudi, da bomo zaradi odprto predstavljenih stališc strokovnjakov pritegnili razmišljanje širšega kroga pišoce javnosti, hkrati pa morda spodbudili razmisleke in perspektive, ki bodo morda prerasli aktu­alno delitev zemljepisnih imen na naselbinska in nenaselbinska ter prinesli tudi nove poglede na zemljepisna imena in njihov zapis. Ob tem dogodku se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem obeh ko­misij, ki so svoj cas in razmišljanja posvetili tej problematiki, se srecanja udeležili ter pomagali s pripombami in predlogi izostriti skupne poglede na predstavljeno. Helena Dobrovoljc V Ljubljani, decembra 2019 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije in njena vloga pri pravopisni reformi Ustanovitev Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republi­ke Slovenije (KSZI) sega v leto 1986. Tedanja Republiška geodetska uprava je prepoznala problem neusklajene in neustrezne rabe zemljepisnih ime ter predlagala ustanovitev strokovne komisije, ki bi bdela nad tem podrocjem. Na zacetku se je KSZI srecala z nekaterimi proceduralnimi vprašanji, z vse­binskega gledišca pa se je najprej lotila standardizacije imen neodvisnih dr­žav in nekaterih odvisnih ozemelj ter sprejemala priporocila o predlaganih spremembah imen naselij in ulic. KSZI je delovala do leta 1992, potem pa je bila zaradi reorganizacije državne uprave ukinjena. Ko je bila Slovenija kot samostojna in neodvisna država 22. maja 1992 spreje­ta v Organizacijo združenih narodov (OZN), se je zavezala, da bo spoštovala vse njene resolucije in ostala priporocila. Med njimi je tudi skrb za standar­dizacijo zemljepisnih imen. Že leta 1959 je Ekonomski in socialni svet (ECO­SOC), ki deluje v okviru Generalne skupšcine OZN, s pešcico strokovnjakov pripravil tehnicna priporocila za standardizacijo zemljepisnih imen na med-narodni in državni ravni. To je vodilo v ustanovitev UNGEGN-a (United Nations Group of Experts on Geographical Names), skupine izvedencev OZN za zemljepisna imena, ki danes združuje preko 400 clanov iz vec kot 100 držav. Vlada Republike Slovenije je skladno z zavezami OZN 14. septembra 1995 na novo ustanovila Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen kot stalno delovno telo Vlade. Delovanje Komisije je prenesla na Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, ki od tedaj vodi Komisijo. Leta 2005 je Vlada zaradi varcevalnih ukrepov KSZI pomotoma ukinila in jo cez nekaj mesecev ponovno ustanovila. KSZI, ki jo sestavljajo jezikoslovci, geografi, geodeti ter predstavniki razlic­nih vladnih organov (Služba vlade za slovenski jezik, Ministrstvo za zunanje zadeve, Geodetska uprava), je skladno s poslovnikom zadolžena za obrav­navo in standardizacijo vseh zemljepisnih imen v Republiki Sloveniji in zemljepisnih imen v slovenskem jeziku zunaj njenih meja. Predsednik KSZI poleg vodenja Komisije in ostalih nalog, dolocenih s poslovnikom, zastopa Slovenijo tudi na zasedanjih UNGEGN-a, ki so po zadnji organizacijski re-formi organizirana vsake dve leti. KSZI od svoje ustanovitve dalje skrbi tudi za dosledno rabo pravopisnih pra­vil pri zapisu zemljepisnih imen, predvsem skozi presojo novih imen ter pre­imenovanj ulic in naselij v Sloveniji. Državne in obcinske organe, pristojne za oznake naselij, opozarja na morebitne nepravilne zapise na teh oznakah. Pri prenovi pravopisnih pravil, ki jo vodi Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, stališca KSZI zastopa njen clan. Ostali clani KSZI pa so se ak­tivneje vkljucili v razpravo o novih pravopisnih pravilih o veliki in mali za-cetnici pri zapisovanju zemljepisnih imen v letu 2019, ob posvetu »Srecanje dveh komisij«. Matjaž Geršic V Lescah, januarja 2020 Pravopisna reforma in jezikovni uporabniki Po posvetu »Srecanje dveh komisij«, na katerem so svoja stališca o pisanju zemljepisnih lastnih imen predstavili clani in clanice Pravopisne komisije ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen, je bilo sklenjeno, da je zaradi nasprotujocih si stališc in širšega družbenega vpliva pravopisne re-forme smiselno pridobiti tudi mnenje oz. pogled na reformo širšega kro­ga jezikovnih uporabnikov, torej širše javnosti; še posebej osredotoceno na mnenje strokovnjakov, lektorjev, medijskih delavcev, tekstopiscev, torej širše strokovne javnosti. V ta namen je bil pripravljen anketni vprašalnik, saj lah­ko prav z anketno tehniko zbiranja podatkov v proces odlocanja o morebit­ni pravopisni reformi vkljucimo širok krog jezikovnih uporabnikov in jih spodbudimo, da izraženo mnenje tudi utemeljijo. Anketni vprašalnik je nastal na podlagi prispevkov, ki so zbrani v pricujoci brošuri. Stališca o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen, ki so predstav­ljena v prispevkih, lahko združimo v pet skupin in hkrati oblikujemo štiri predloge novih pravopisnih pravil o zapisovanju zemljepisnih lastnih imen, pri cemer lahko v razmerju do obstojecih pravil govorimo o vecji ali manjši radikalnosti spremembe. Od jezikovnih uporabnikov, vkljucenih v anketo, želimo izvedeti, kateri od predlogov spremembe pravopisnih pravil se jim zdi najustreznejši, ob tem pa jim ponuditi tudi možnost, da se obstojecih pravil ne spreminja ali da predstavijo svoje stališce. V anketnem vprašalniku smo, izhajajoc iz predstavljenih stališc, oblikovali naslednje predloge glede predlagane reforme: Z veliko zacetnico se pišejo vse sestavine zemljepisnih lastnih imen razen predlogov in veznikov. • Most na Soci, Gradišce (v Slovenskih Goricah) • Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Trg Svobode, Cesta Dveh Cesarjev, Mestni Trg, Bukov Vrh (naselje in hrib), Šmar­na Gora, Velika Planina, Kamniško Sedlo, Baška Grapa, Divje Babe, Hudicev Boršt, Julijske Alpe, Divaški Kras, Bohinjsko Jezero, Jadransko Morje, Piranski Zaliv, Crna Gora, Tretji Rajh, Dolina Smrti, Bližnji Vzhod Utemeljitev predloga v brošuri: Metka Furlan, Matjaž Geršic idr., Peter Weiss 2 Z veliko zacetnico se pišejo prav vse sestavine zemljepisnih lastnih imen, vkljucno s predlogi in vezniki. • Most Na Soci, Gradišce (V Slovenskih Goricah) • Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Trg Svobode, Cesta Dveh Cesarjev, Mestni Trg, Bukov Vrh (naselje in hrib), Šmar­na Gora, Velika Planina, Kamniško Sedlo, Baška Grapa, Divje Babe, Hudicev Boršt, Julijske Alpe, Divaški Kras, Bohinjsko Jezero, Jadransko Morje, Piranski Zaliv, Crna Gora, Tretji Rajh, Dolina Smrti, Bližnji Vzhod Utemeljitev predloga v brošuri: Marko Snoj 3 (a) Z veliko zacetnico se pišejo prav vse sestavine zemljepisnih naselbin­skih imen razen predlogov in veznikov. Ukinejo se z malo zacetnico pisane izjeme vas, mesto, trg, selo, selce, vesca ... (b) Pravilo za pisanje nenaselbinskih imenih se ne spremeni – z veliko zacetnico se piše vedno prva sestavina, neprva le, ce je lastno ime. Za lažje razlikovanje med lastnimi in obcnimi sestavinami imen naj se v pra­vilih podrobneje opišejo posebnosti pri posameznih pomenskih skupinah imen (npr. imena držav, imena gorovij in vzpetin, imena držav...). • Naselbinska imena: Most na Soci, Gradišce (v Slovenskih goricah), Novo Mesto, Kranjska Gora, Zidani Most, Opatje Selo, Bukov Vrh (na­selje) • Nenaselbinska imena: • neprva sestavina je lastno ime: Julijske Alpe, Divaški Kras • neprva sestavina je obcno poimenovanje: Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg; Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe; Bohinjsko jezero, Jadran­sko morje, Piranski zaliv; Težji primeri: Crna gora, Tretji rajh; Hudicev boršt, Dolina smrti; Bližnji vzhod Utemeljitev predloga v brošuri: Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik Namesto delitve na naselbinska in nenaselbinska imena naj se uvede enotna skupina zemljepisna imena. a) Z veliko zacetnico se pišejo neprvi strokovni izrazi za zamljepisno da­nost, ki so doživeli pomenski prenos, in lastna imena. b) Z malo zacetnico pišemo neprva obcna poimenovanja. To so strokovni izrazi za zemljepisno danost, tudi stilno zaznamovani (geografski, geo­loški, planinski, urbanisticni, arheološki), splošni izrazi (tudi upravno--politicni) v besednih zvezah (tudi predložnih), ki so postale lastno ime. Neprva sestavina v zemljepisnih imenih je: • lastno ime: Most na Soci, Julijske Alpe, Divaški Kras • nastala s pomenskim prenosom: Kranjska Gora, Zidani Most, Crna Gora, Bukov Vrh (naselje) • strokovni izraz za zemljepisno danost ali obcno poimenovanje ali predlog: Gradišce (v Slovenskih goricah), Novo mesto, Opatje selo; Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg; Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe; Bo-hinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv; Tretji rajh, Hudicev boršt, Dolina smrti, Bližnji vzhod Utemeljitev predloga v brošuri: Marta Kocjan Barle, Tina Lengar Verovnik Pravila o zapisovanju velike in male zacetnice zemljepisnih lastnih imen naj se ne spreminjajo, ohrani naj se tudi delitev na naselbinska in nenaselbinska imena. • Naselbinska imena • Novo mesto, Opatje selo • Kranjska Gora, Zidani Most, Most na Soci, Gradišce (v Slovenskih goricah), Bukov Vrh (naselje) • Nenaselbinska imena • Julijske Alpe, Divaški Kras • Trg svobode, Cesta dveh cesarjev, Mestni trg; Bukov vrh (hrib), Šmarna gora, Velika planina, Kamniško sedlo, Baška grapa, Divje babe; Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Piranski zaliv; Crna gora, Tretji rajh, Hudicev boršt, Dolina smrti, Bližnji vzhod Utemeljitev predloga v brošuri: Peter Holozan * * * Anketa bo izvedena v spletni aplikaciji 1ka in bo za uporabnike odprta me-sec dni. K izpolnjevanju bo Pravopisna komisija, kot že omenjeno, skuša-la pritegniti širši krog pišocih, še posebej pa vse, ki se z jezikom poklicno ukvarjajo (lektorje, prevajalce, tekstopisce, medijske delavce). Manca Cernivec V Ljubljani, aprila 2020 Prispevki Helena Dobrovoljc helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša UNG, Fakulteta za humanistiko ORCID: https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_01 Težavnost pravopisnih reform v dobi jezikovne ustaljenosti Uvod: O zemljepisnih imenih v 20. stoletju Pisanje vecbesednih zemljepisnih imen je v slovenskih pravopisih vse od pr-vega – Levcevega (1899) rešeno nekonsenzualno, posledica tega pa so pole-mike in stalni predlogi za postavitev pravopisnega nacela, ki naj bi pisanje neprvih sestavin v vecbesednih zemljepisnih imen olajšalo. Skozi zgodovino slovenskega pravopisja lahko spremljamo omahovanja med tremi zapisovalnimi možnostmi (povzeto po Dobrovoljc 2004: 137–141): (1) velika zacetnica naj oznacuje vse enote lastnega imena: Gorenja Vas, Ško­fja Loka, Blejsko Jezero, Šmarna Gora (Levstik, Tominšek, Cigale ...); (2) velika zacetnica naj oznacuje zacetek lastnega imena in vse neprve se­stavine tega imena, ce so lastnoimenske: Škofja Loka, Novo mesto, Ilir-ska Bistrica, Gorenja vas, Blejsko jezero, Šmarna gora (Škrabec, Levec, Breznik, Glonar, Ramovš, pravopisi 1950, 1962, 2001); (3) velika zacetnica naj oznacuje zgolj zacetek lastnega imena, vse neprve sestavine tega imena, ne glede na lastno- ali obcnoimenski znacaj naj bodo zapisane z malo zacetnico: Škofja loka, Laški videm, Blejsko jezero, Šmarna gora (Pintar). Znotraj teh pravopisnih predlogov so bili predlagani tudi posamezni »pomož­ni« mehanizmi, ki so se vzpostavili zaradi opaženih razlik pri skladenjskem ve­denju obravnavanih imen, npr. z malo zacetnico se pišejo predlogi in vezniki (Tominšek); to nacelo upoštevamo tudi danes: Šmarje pri Jelšah, Zagorje ob Savi, Tinidad in Tobago; in pa: ce je neprvi del imena uporablja samostojno, ohrani lastnoimensko funkcijo tudi kot del vecbesednega imena (Škrabec, Breznik). Danes imenujemo taka imena skrajšana in jih pišemo z malo zacetnico v po­ložaju neprve sestavine (Ljubljansko barje, Goriška brda), v položaju prve/edine sestavine pa, ce je ta sploh aktualna, z veliko zacetnico (Barje, Brda). Raba velike zacetnice je bila skozi celotno zgodovino slovenskega knjižnega jezika in pravopisja povezana s prepricanjem, da gre za pisno posebnost, ki smo jo – ce ne gre za zacetek povedi ali za lastno ime – prevzeli iz nemšci­ne oziroma jo povzeli po anglosaških pisnih navadah, zato v slovenšcini ni zaželena (Škrabec, Pintar; OPP 1945). Še po drugi svetovni vojni pa so se sporadicno pojavljala pojasnila, da z veliko zacetnico pišemo »pomembne« besede oziroma sestavine imen (Dobrovoljc idr. 2020: 167–168). 1.1 O naselbinskih imenih Pravila, ki so bila vezana na poznavanje jezikovne rabe posameznih zemlje­pisnih podrocij ter na jezikovni obcutek posameznika (predvojni pravopi­si) oz. nejasno izpeljana napotila, ki se nanašajo na posamezne primere (SP 1950), so od jezikovnega uporabnika zahtevala, da se zapisa posameznih imen nauci. Problematicna je bila posredna zahteva po poznavanju krajev­nih navad, pa tudi prehajanje med lastnimi in obcnimi imeni. S pravopisom leta 1962 je bil narejen poskus sistematiziranja induktivno pridobljenih zakonitosti za naselbinska imena. Oblikovali so štiri skupine vecbesednih naselbinskih imen glede na zapis neprve sestavine: (1) z veliko zacetnico pišejo vse obcnoimenske dele zemljepisnih imen, pri kate­rih je »obcutek za obcno ime zamrl« (Bohinjska Bela) (SP 1962: § 39, 1): Bela, Bistrica, Brezovica, Brnik, Dolic, Gradec, Javornik, Kaplja, Konjice, Pola­na, Preska, Škofije, Štifta, Tabor; (2) z malo ali z veliko pišejo neprve sestavine imen, ki jih prva sestavina, tj. »do-locilni pridevnik«, locuje od bližnjih naselij enakega imena (Zgornja Draga) ali pa svojilni pridevnik bližnjega kraja (Rogaška Slatina) (SP 1962: § 39, 2): brdo in Brdo, draga in Draga, graben in Graben, gorica, gorice in Gorica, log in Log, polje in Polje, potok in Potok; (3) z malo zacetnico pišejo imena, ki imajo obcnoimenske sestavine, ki si jih je treba zapomniti (Zidani most) (SP 1962: § 39, Pomni): boršt, brod, cerkev, cesta, celo, dob, dveri, dvor, dvorca, glava , gora, graba, grad, gric, grm, jama, jarek, kal, križ, luža, marof, mesto, mlaka, mlin, most, njiva, pec, polica, pot, reber, rtic, rupa, selo, turn, vas, voda, vrata, vrh, vrt, žaga, žleb; (4) z veliko zacetnico pišejo imena, pri katerih je pisanje z veliko »prišlo v navado« (Škofja Loka) (SP 1962: § 39, Pomni, 2): Škofja Loka, Dolenjske Toplice, Rimske Toplice. 1.2 Delitev na naselbinska in nenaselbinska imena ter novo pravilo Želja po sistemski ureditvi problematike je vodila k organiziranju skupnih posvetovanj slovenistov in geografov leta 1972, na katerih je bil sprejet in v Krajevnem leksikonu Slovenije ter Nacrtu pravil za novi slovenski pravopis (1981) normiran Riglerjev predlog pisanja, ki deli zemljepisna imena na na­selbinska in nenaselbinska. Naselbinska vecbesedna zemljepisna imena se pri rabi velike zacetnice locijo glede na to, ali neprva obcnoimenska sestavina v imenu dejansko oznacuje na­selbino (vas, mesto, selo, trg) ali ne, od cesar je odvisno tudi pisanje te sestavine ne glede na tradicionalno rabo. V pregledanih in prenovljenih izdajah pravil v letih 1994 in 1997 ter v SP 2001 (§ 70) so z malo zacetnico pisanim neprvim predlogom in že navedenim samostalnikom dodani še vesca, sela, selce, naselje. Nenaselbinska vecbesedna zemljepisna imena so ostala zapisana po starem pravilu: neprve sestavine pišemo z malo zacetnico, z veliko zacetnico pišemo le lastna imena. Prenova pravopisnih pravil o zemljepisnih v obdobju 2013–2019 Leta 2013 je SAZU ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU in ZRC SAZU, ki od samega zacetka ob kodifikaciji zemljepisnih imen tesno sodeluje s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS. Ta je že leta 2015 predlagala radikalno spremembo pravila o pisanju zemljepisnih imen, in si­cer bi z veliko zacetnico pisali vse sestavne enote vseh tipov imen – naselbin­skih in nenaselbinskih, razen veznikov in predlogov. V Pravopisni komisiji smo presodili, da stalna porocila o napakah na zapisih na cestnih krajevnih tablah in primerljive pravopisne prakse pri sosednjih narodih oziroma jezikih kažejo na utemeljenost ukinitve izjem pri pisanju naselbinskih imen, zato se je komisija interno že odlocila za predlog, da se vse sestavine v naselbinskih imenih pišejo z veliko zacetnico – tudi vas, mesto, trg, selo, selce, vesca …, torej: Novo Mesto, Opatje Selo, Stara Vas, Stari Trg … Pri nenaselbinskih imenih, za katera velja še pravilo o zapisu z veliko za-cetnico, a le, ce je sestavina sama po sebi lastno ime, pa smo ugotovili, da je skupina prevec raznolika in da za celovito reformo potrebujemo vec argu­metov. Morda pa povsem novo rešitev. Pred tako reformo je treba predstaviti tudi metodologijo prenavljanja pravopisnih pravil, ki komisijo zavezuje in hkrati onemogoca zlorabo instituta komisije. 2.1 Povod za prenovo pravopisnega pravila ali »Kdaj pravilo spremenimo?« O spremembi pravopisnega pravila razmišljamo ob izraženem nasprotova­nju pravilu, ki se kaže kot aktivno ali pasivno, neposredno ali posredno. Med aktivno izražena nasprotovanja uvršcamo: (1) strokovne kritike ob pravopisnih rešitvah, pa tudi (2) neposredno izražene uporabniške zadrege (npr. vprašanja v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih dostopnih spletnih svetovalnicah). Posredno oziroma pasivno izkazano nasprotovanje pravilu se kaže kot ne­ustaljenost ali omahovanje v rabi (vec tipov rešitev), kar gradivo odseva v obliki razlicnih rešitev/zapisov. Povod za prenovo pravopisnega pravila o pisanju nenaselbinskih imen so torej aktivna pobuda KSZI za celovito prenovo pravila in vprašanja uporab­nikov v Jezikovni svetovalnici, ki pa kažejo na težave le pri dveh skupinah obravnavanih imen: • pri imenih mestnih delov (Zlato p/Polje, Rakova j/Jelša); • pri obcnoimenskih sestavinah imen, ki v splošni rabi niso (vec) znana in uporabljena tudi kot obcna (npr. rog v Kocevski rog/Rog; kotar v Gor-ski kotar; kocna v Makekova kocna).2 Kot bo prikazano v poglavju 3, so omahovanja v rabi (= pasivno izražene zadrege) vidna le pri manjši skupini nenaselbinskih imen. Ob tem je treba opozoriti tudi na nesistemskost pravila, saj se nekatere z našteti-mi pravili vzporedne neprve obcnoimenske prvine pišejo z veliko zacetnico, npr. zagorje ‘svet za goro’ in Hrvaško Zagorje (SP 2001). 2.2 Cilj prenove pravopisnih pravil Cilj prenove pravopisnih pravil je priprava novih ali potrditev starih rešitev, ki se vklopijo v že obstojeci sistem, hkrati pa zajemajo novosti v jeziku tako, da je v ospredju dobra zapomnljivost, ki je v prid uporabniku. Pri tem upoštevamo tudi temeljno pravopisno vodilo, ki pravi: »Ustaljenega ne spreminjaj.« 2.3 Metodološka vodila prenove Pri prenovi pravopisnih pravil oz. pri pripravi prirocnikov knjižnega jezika se metodološko sklicujemo na normativni protokol, tj. metodo, s pomocjo katere upoštevamo praško pojmovanje normativnih nacel: (1) izrocila, (2) rabe, (3) jezikovnega sistema, (4) gospodarnosti (težnja govorca po gospo­darnosti izražanja) in (5) jezikovnokulturne dejavnike (izbira slovenšcini bližjih razlicic). Preverjanje rabe v razlicnih virih prinaša podatke o omahovanju jezikovnih uporabnikov in dvojnicah. V razlicnih – tako referencnih kot specializira­nih korpusih3 – preucimo razširjenost pojava oz. odstopanja: glede na vrsto besedil, glede na lektorirana ali nelektorirana besedila ter glede na razširje­nosti pojava na casovni osi. Narava knjižnega jezika kot umetno regulirane zvrsti naravnega jezika, ki ima funkcijo povezovanja in predstavitve vseh, ki se sporazumevajo v slo­venšcini, zahteva, da je ta jezik prožen in ustaljen, tj. ohranjevalen in hkrati odprt za spremembe. Uporabniki z rabo jezika spodbujajo jezikovne spre­membe, kar je naravna jezikovna reprodukcija (Dolník 2011: 57). Z zave­zanostjo izrocilu je mišljeno upoštevanje in preverjanje ustreznosti dolocil prejšnjih/veljavnih kodifikacij, s cimer povezujemo knjižni jezik tudi med-generacijsko. Ob omembi izrocila je treba opozoriti tudi, da je pomembna kodifikacijska prvina tudi locevanje med pravili, ki izhajajo iz jezikovnega sistema, in med pravili, ki so dogovornega znacaja: Uporabljamo naslednje korpuse: Gigafida 2.0 (= referencni korpus), Kres (= zvrstno uravnoteženi korpus), Janes (= nestandardna slovenšcina z družbenih omrežij), slWac (= besedila na spletnih straneh z domensko koncnico .si), KAS (= akademska slovenšcina). • Zavest, da je jezikovni sistem tudi sinhrono dinamicen, pomeni, da se uzakonja tudi dvojnice, ki so upravicene pri tistih premikih v jezikovni rabi, ki izhajajo iz variabilnosti sistema. Normativno uzakonjanje dvoj­nic pomeni, da so navedene oblike v knjižnem jeziku sprejemljive (npr. oblikovne dvojnice: okvir, rod. okvirja in okvira). • Na drugi strani pa dogovorne rešitve (npr. raba velike zacetnice in lo­cil) ne predvidevajo dinamicnosti norme in se nagibajo k manjši vari­antnosti. Ocitno je, da se slovensko pravopisno izrocilo nagiba k zapisu neprvih sestavin vecbesednih imen z malo zacetnico. Ker je odlocitev dogovorna, pravopisna metodologija ne predvideva dvojnicnih rešitev. Posebno pozornost smo zato namenili pregledu jezikovne rabe in iz nje razvidnim omahovanjem. 3 Ali so vsa vecbesedna nenaselbinska imena pravopisno problematicna? Odgovor na vprašanje, ali so vsa vecbesedna nenaselbinska imena pravo­pisno problematicna, zahteva najprej pojasnilo, katera imena sploh pojmu­jemo kot pravopisno problematicna, torej pri katerih opažamo, da je v rabi veliko zapisov, ki niso v skladu s pravopisno normo, doloceno v normativnih prirocnikih, konkretno v Slovenskem pravopisu iz leta 2001. Da bi to preve­rili, smo se odlocili za korpusni pregled4 razlicnih kategorij nenaselbinskih imen, in sicer smo primerjali najbolj znacilna zemljepisna imena (Arabski polotok) s takimi, ki imajo v neprvi sestavini za opis geografske pojavnosti neznacilno besedo (zob, sedlo ...) za enoto, ki jo imensko oznacujejo (1) imena, v katerih je pomen neprve sestavine imena splošno razširjen (geografski) pojem in hkrati oznacuje poimenovano geografsko da­nost: Arabski polotok, Baška grapa ... (2) imena, pri katerih je pomen neprve sestavine imena nerazviden ali ne­znacilen za poimenovano geografsko danost, npr. Babji zob v pomenu ‘vrh’, Crna gora ‘država’ ... V posebno skupino smo vkljucili tista imena, pri katerih neprva sestavina lahko nastopa tudi kot samostojna enota, zato uporabnike spravlja izbira za-cetnice v dvom: 4 Za pregled korpusnih uresnicitev se zahvaljujem Manci Cernivec. (3) imena, pri katerih neprvo sestavino pogosto pišemo z veliko zacetnico, saj nastopa neuradno/neformalno tudi kot samostojna enota (skrajša-no ime), npr. Brda, Barje …: Goriška brda, Ljubljansko barje ... Ugotovitve preverbe, kako se vedejo v korpusih vecbesedna nenaselbinska imena, in sicer loceno glede na pojavljanje v lektoriranih in nelektoriranih be-sedilih, in glede na to, ali je druga sestavina splošno znan geografski pojem (npr. morje, jezero) ali gre za pomenski prenos (zob v pomenu ‘vrh’ ali dedec v pomenu ‘gora’), so pokazale na le malo odstopanj od veljavnih pravil. Upo­rabniki torej vecinoma pišejo drugo (neprvo) sestavino z malo zacetnico. Pri preverjanju pojavitev smo kot pravopisno neustaljene zapise pojmovali tiste, pri katerih je razmerje med zapisom z malo zacetnico (oz. kodificira­nim zapisom) ter zapisom z veliko zacetnico nižje od 10 proti 1. 3.1 Tip Blejsko jezero Med imeni, pri katerih je v drugem delu splošno razširjen geografski pojem, npr. Arabski polotok, Baška grapa, Bela krajina, Beringovo morje, Blatno jeze­ro, Crno morje, Dolžanova soteska, Genovski zaliv, Koprska brda, Mariborski otok, Mehiški zaliv, Mrtvo morje, Niagarski slapovi, je opaznejše odstopanje le pri imenu Bela krajina, pri katerem se zlasti v nelektoriranih besedilih pojavlja zapis Bela Krajina. Za boljšo predstavljivost in primerljivost v pre­glednici 1 podajamo numericne vrednosti za imeni Bela krajina in Mehiški zaliv.5 Preglednica 1: Pomen neprve sestavine je splošno razširjen (geografski) pojem in hkrati oznacuje poimenovano geografsko danost, npr. grapa, krajina, morje, ocean, otok, polotok, soteska, zaliv ... V preglednicah so vsi zapisi, ki so v skladu s pravopisnimi pravili, oznaceni s plusom, z minusom prevladujoce pravopisno odstopanje. 3.2 Tip Bližnji vzhod Med imeni, pri katerih je v drugem delu pojem, nastal s pomenskim pre­nosom, npr. Babji zob ‘gora nad Bohinjem’, Bakonjski gozd ‘madžarsko hri­bovje’, Bližnji vzhod ‘pokrajina’, Crna gora ‘država’, Daljni vzhod ‘pokrajina’, Divji zahod ‘zahodni del ZDA’, Dunajski gozd ‘pokrajina’, Matkov kot ‘doli­na’, Nova dežela ‘otok’, Ognjena zemlja ‘otocje’, Otranska vrata ‘ožina’, Potoc­ka zijalka ‘jama’, Zahodni breg ‘pokrajina’ …, ugotovimo manjša odstopanja pri imenih Bližnji vzhod in Daljni vzhod, vecja pa pri imenu Crna gora. Za boljšo predstavljivost in primerljivost v preglednici 2 podajamo numeric­ne vrednosti tudi za ime Matkov kot. Bližnji vzhod Bližnji Vzhod Lektorirana besedila 17.873 526 34 : 1 Nelektorirana besedila 5851 795 7 : 1 Crna gora Crna Gora Lektorirana besedila 37.781 627 60 : 1 Nelektorirana besedila 7261 2198 3 : 1 Daljni vzhod Daljni Vzhod Lektorirana besedila 4550 143 32 : 1 Nelektorirana besedila 1328 201 7 : 1 Matkov kot Matkov Kot Lektorirana besedila 202 1 202 : 1 Nelektorirana besedila 295 12 25 : 1 Preglednica 2: Pomen druge sestavine je nerazviden ali neznacilen za poimenovano geografsko danost, npr. dežela, gozd, kot, vzhod, zahod, zob ... 3.3 Tip Kocevski rog Med imeni, ki so posebna zato, ker se druga sestavina lahko pojavlja tudi samostojno kot skrajšano ime, npr. Brda, Rog, se pojavljajo odstopanja pri imenih Kocevski rog in Goriška brda, še zlasti v nelektoriranih besedilih.6 Pojasnilo iz Jezikovne svetovalnice: »Pri vseh imenih, ki so dobila pridevni­ški del z razlikovalno funkcijo naknadno, se velika zacetnica neprve sestavine rada ohranja. V skladu s pravopisnimi pravili v SP 2001 Rog, Brda, Barje piše-mo z veliko zacetnico, ce gre za samostojna, skrajšana imena, ce pa nastopajo v vecbesednih imenih, jih pišemo z malo zacetnico: Kocevski rog, Goriška brda ... Zlasti v lokalni rabi se velika zacetnica starih imen Brda in Rog ohranja v vseh Gre za sekundarno dodan pridevnik kot razlikovalno dolocilo, ki je v skladu s SP 2001 pisano z malo zacetnico. V preglednici 3 so prikazane numericne vrednosti, ki kažejo na precej tesnejša razmerja med zapisi z malo in veliko zacetnico kot pri prvih dveh skupinah obravnavanih imen, ki jih pojasnjuje tudi lokalna in historicna raba (gl. opombo). Goriška brda Goriška Brda Lektorirana besedila 1659 938 2 : 1 Nelektorirana besedila 5961 1419 4 : 1 Kocevski rog Kocevski Rog Lektorirana besedila 937 1447 1 : 2 Nelektorirana besedila 849 939 1 : 1 Preglednica 3: Druga sestavina se uporablja tudi samostojno. 3.4 Tip Gorski kotar Med imeni, ki smo jih napaberkovali za ponazoritveni prikaz v novem po­glavju pravopisnih pravil (Crna prst, Dovški križ, Gorski kotar, Hrvaško za­gorje, Kalški greben, Kamniti lovec, Makekova kocna, Polhograjski dolomiti, Secoveljske soline, Spodnji log, Škocjanski zatok, Trupejevo poldne …), smo preverjali vrednosti le v korpusu Gigafida, torej vecinoma v lektoriranih besedilih. Odstopanja se pojavljajo pri imenih: Gorski kotar, Makekova kocna, Hrvaško zagorje, Polhograjski dolomiti, Spodnji log in Trupejevo poldne. V preglednici 4 so prikazana numericna razmerja med posamezni-mi zapisovalno problematicnimi in neproblematicnimi imeni. položajih, kar pojasnjuje Silvo Torkar z dejstvom, da je »planota, ki se danes imenuje Kocevski rog, vse do druge svetovne vojne nosila ime Rog (gl. npr. Glo­narjev Poucni slovar in Leksikon Dravske banovine), nemško Hornwald, prila­stek Kocevski pa je prejela šele potem, zato tudi danes mnogi Rog pojmujejo kot lastno ime.« Enako Torkar za Goriška Brda: »Od nekdaj je ta pokrajina nosila ime Brda (lat. Colles oz. in Collibus od 13. stoletja, nem. in den Ekken od 14. stoletja), prilastek Goriški pa je novodobni.« (Torkar, Dobrovoljc 2018). Gorski kotar Gorski Kotar 357 480 1 : 1,3 Polhograjski dolomiti Polhograjski Dolomiti 157 204 1 : 1,3 Makekova kocna Makekova Kocna 2 12 1 : 6 Spodnji log Spodnji Log 5 159 1 : 32 Trupejevo poldne Trupejevo Poldne 13 7 2 : 1 Preglednica 4: Nakljucno izbrana imena, katerih druga sestavina neposredno ne oznacuje zemljepisne danosti, npr. kotar, log, poldne ... Pregled razlicnih skupin vecbesednih nenaselbinskih imen je potrdil, da je zapis z malo zacetnico prevladujoc. Velika zacetnica pri neprvih sestavinah pa se pojavlja najpogosteje: • ce neprva sestavina imena nastopa tudi samostojno kot lastno ime (Kocna, Dolomiti, Brda, Rog); • ce se je obcutek za obcnoimenski pomen že izgubil (log, poldne) ali pa v slovenšcini ne živi (kotar, zagorje); • ce gre za prevod tujega lastnega imena, ki oznacuje vecjo enoto, npr. državo (Crna gora) ali vecjo pokrajinsko enoto (Bližnji vzhod, Daljni vzhod, Nova dežela). Sklep: Kako bi bilo treba spremeniti pravopisna pravila glede zemljepisnih imen? 4.1 Predlog za preureditev aktualnega pravila Pisanje zacetnice v neprvih enotah vecbesednih zemljepisnih imen bi bilo lažje obvladati, ce bi predhodno uredili pisanje v posameznih pomensko zaokroženih skupinah zemljepisnih imen, v katerih so že ugotovljena odstopanja. Terminološko bi spremenili delitev na naselbinska in nenaselbinska imena: prva bi preimenovali v KRAJEVNA, druga pa bi razdelili na vec enot – imena držav, vodna imena, imena reliefnih oblik, imena ulic in trgov, kot posebno skupino pa bi uvedli kategorijo zemljepisno-stvarnih imen, kamor se uvršcajo npr. imena zgradb in objektov oziroma topografskih objektov (Aljažev stolp, Bela hiša, Lipa sprave, Cankarjev dom). (1) Kot homogeno bi ohranili skupino NASELBINSKIH IMEN oziroma – še bolje: KRAJEVNIH IMEN in sprejeli pravilo, po katerem pišemo vse neprve sestavine brezizjemno z veliko zacetnico (Novo Mesto, Opatje Selo, Gornji Grad, Bukov Vrh), ce niso predlog ali veznik. Za to spremembo govorijo tudi izkušnje drugih jezikov oziroma pravopisov, saj z vidika dejanskih naselbin tudi danes poimenovani trg, selo, vas ipd. niso vec to, kar oznacuje ime, temvec so pogosto prerasla v mesta ali vecja naselja. (2) V skupini NENASELBINSKIH IMEN bi ohranili malo zacetnico neprvih sestavin, a bi v pravilih predstavili pomenske skupine zemljepisnih imen (imena držav, vodna imena, imena reliefnih oblik, imena ulic in trgov ...) in ob njih sezname razlicnih neprvih sestavin (log, spodmol, kocna …), ki so obcnoimenska in jih pišemo z malo zacetnico. (3) Ne glede na tip imena bi uveljavili tudi naslednje zakonitosti: (a) Pisati z veliko zacetnico prvo popredložno sestavino v PREDLOŽNIH ime­nih, med katerimi so zlasti ledinska imena (Za Gozdom, Pod Goro). Predlog za to spremembo je bil že podan in utemeljen v Dobrovoljc (2012: 51–61). (b) V vseh imenih pisati z malo zacetnico NEPRVE PREDLOGE IN VEZ­NIKE (Most na Soci; Frankfurt na Majni, Antigva in Barbuda), kar pri prevzetih imenih najpogosteje ustreza tudi imenom izvirnikov (nem. Frankurt am Main, angl. Antigua and Barbuda). 4.2 Pomisleki ob preostalih predlogih Osnovna težava zapisa nenaselbinskih imen se nanaša na razlikovanje med obc­nim in lastnim imenom in prepoznavanju položajev, kdaj z besedo vrh poimenu­jemo gorski vrh in kdaj naselje. Težavnosti tega razlikovanja bi se dalo izogniti s t. i. mehanicnim ali tehnicnim pravilom, po katerem bi vse sestavine pisali z veliko zacetnico, vendar ima tudi ta reforma slabe strani, ki jih ni mogoce spregledati: • Predlog za celovito reformo v smeri zapisa Blejsko Jezero je bil v prete­klem stoletju že nekajkrat »v igri«, vendar se zanj niso mogli odlociti. Zapis obcnih besed z malo zacetnico je med uporabniki slovenšcine bolj uveljavljen, kot se zdi. Zdi se, da je tako malo odstopanj od pravila, da bi z reformo rušili razmeroma ustaljeno jezikovno rabo. Osnovno pravopisno pravilo namrec pravi: »Ustaljenega ne spreminjaj.« • Tudikorpusnepreverbepolektoriranihinnelektoriranihbesedilihne odra­žajo potrebe po reformi. Napacni zapisi so omejeni na redke primere, najpo­gosteje povezane z njihovo samostojno rabo, npr. Goriška Brda, Bela Krajina, Kocevski Rog, Crna Gora, kar je mogoce urediti z razširitvijo pravila. • Odrekanje razlikovanju lastno ime – obcno poimenovanje ruši nekatera druga pravila v pravopisu (pisanje zgodovinskih dogodkov, pisanje prazni­kov, nagrad, dnevov v tednu ..., pisanje vecbesednih stvarnih lastnih imen), kar ga ustvarja notranje nekoherentnega v smislu normativnih nacel. • Predvidevamo,dabisezzapisi Jadransko Morje, Blejsko Jezero, Baham-ski Otoki, Arabski Polotok velika zacetnica prenesla tudi na stvarna la-stna imena, kar pa bi ustvarilo zmedo in cesar ne želimo. Viri in literatura Dobrovoljc 2004 = Helena Dobrovoljc. Pravopisje na Slovenskem. Ljubljana: Založba ZRC. Dobrovoljc 2018 = Helena Dobrovoljc. Pisanje zacetnice v predložnih lastnih imenih. V: Jakop, Nataša (ur.), et al. Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: Založba ZRC. 2012, str. 51–61. Dobrovoljc idr. 2020 = Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza, Peter Weiss, Nataša Gliha Komac. Kje pa vas jezik žuli. Prva pomoc iz Jezikovne svetovalnice. Ljubljana: Založba ZRC. Dolník 2011 = Juraj Dolník, Teória spisovného jazyka so zretelom na spisovnú slovencinu. Vydavatelstvo: VEDA. 2011. Gigafida 2.0 = Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenšcine . Janes = Janes: Korpus besedil s slovenskih družbenih omrežij Janes v1.0 KAS = Korpus zakljucnih del z repozitorijev slovenskih univerz KAS v1.0 (2000– 2018) Kres = Kres: Uravnoteženi korpus pisne standardne slovenšcine Nacrt pravil 1981 = Nacrt pravil za novi slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU (izd.) – DZS (zal.), 1981. Pravila = Slovenski pravopis I: Pravila, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. Slovenski pravopis 1950 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950. Slovenski pravopis 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. Slovenski pravopis 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. slWaC = Korpus slovenskega spleta slWaC v2.1 (2014) Torkar – Dobrovoljc 2018 = Silvo Torkar, Helena Dobrovoljc, Kocevski rog in Kocevski Rog?. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3386/ kocevski-rog-in-kocevski-rog, dostop 11. 12. 2019. Metka Furlan metka.furlan@zrc-sazu.si ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7531-6489 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_02 Zakaj bi bilo smiselno spremeniti veljavno pravopisno pravilo o zapisovanju neprvih sestavin slovenskega lastnoimenskega besedja 1 Težavnost prepoznavanja lastnih imen kot neprvih sestavin lastnoimenskega besedja Ko sem na zacetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pripravljala Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije (1993), je analiza zapisov v imen­skem kazalu atlasa iz leta 1986 ob tiskarskih in stvarnih napakah pokazala tudi na pravopisne. Usklajevanje zapisov velike zacetnice pri vecbesednih zemljepisnih lastnih imenih sem pri naselbinskih imenih (imenih mest, vasi, trgov in zaselkov) opravila na podlagi tedaj veljavnega pravila o zapisovanju velike zacetnice neprvih sestavin razen predlogov in samostalnikov vas, me-sto, trg, selo, naselje iz leta 1990. Njegova uporaba na obsežnem gradivu pa je pokazala, da ni dovolj natancno v tistem delu, ko bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali so istemu pravilu podvržene tudi izpeljanke iz samostalni­kov vas, mesto, trg, selo, nicto poknjiženi zapisi istih samostalnikov in imena tipa Benedikt v Slovenskih goricah z lastnoimensko nenaselbinsko sestavino (Furlan 1993: 10). Slovenski pravopis iz leta 2001 je te nejasnosti odpravil in v Pravilih zapisal, da »[v] naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z ve­liko zacetnico, izjeme so le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (ce ne stojijo na zacetku imena)« (§ 70) in da »[n]enaselbinsko dolocilo ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje« (§ 70). Sprememba se je glede nejasnosti ubeseditve pravopisnega podpravila torej realizirala dokaj hitro. V uvodu odzadnjega slovarja sem tudi zapisala, da je bilo »[t]ežje in pogosto neuspešno […] preverjanje in usklajevanje zapisov zacetnice neprvih sesta­vin v nenaselbinskih imenih« in da »[v]eljavno pravilo, ki pri teh imenih veleva zapis velike zacetnice neprve sestavine le, ce je tudi sama lastno ime, zahteva natancne, po možnosti terenske informacije o rabi imena in ni prak-ticno« (Furlan l.c.) in da »[t]ako stanje […] naravnost zahteva bolj sodobno pravilo, ki bi bilo po kakovosti glede aplikativnosti primerljivo s tistim o naselbinskih imenih« (Furlan l.c.). Z besedo kakovost sem seveda mislila na njegovo transparentno aplikativnost. Slabih deset let kasneje smo kolegice Alenka Gložancev in Alenka Šivic-Du­lar - vse smo bile jezikoslovne clanice Komisije za standardizacijo zemljepis­nih imen Republike Slovenije - pripravljale prirocnik Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot (2001) in se pri zapisovanju neprvih sestavin vec-besednih nenaselbinskih lastnih imen srecale z enako težavo kot sama pred leti. Preostalo nam ni nic drugega, da smo v navodilih za uporabo prirocni­ka zapisale: Veljavno pravopisno pravilo o zapisu velike zacetnice neprvih sestavin pri vecbesednih nenaselbinskih imenih je težavno. Zato naj se uporabnik pri konkretnih nejasnih primerih (tocka 3.1.3.2. in razdelek 4.5.2) obrne na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen […]. Komisija bo v so-delovanju z Uredniškim odborom Komisije za sestavo slovarskega dela SP pri SAZU uporabniku posredovala ustrezen odgovor. (Furlan, Gložancev, Šivic-Dular 2001: 11), v razdelku o veliki zacetnici v nenaselbinskih imenih pa tudi: Dokler slovenski pravopis ne doloci bolj sodobnega, brez težav in dilem aplikativnega pravopisnega pravila, naj uporabnik konkretne dvoumne primere rešuje v sodelovanju s Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen, ta pa z Uredniškim odborom Komisije za sestavo slovarskega dela SP pri SAZU (Furlan, Gložancev, Šivic-Dular 2001: 20). Spomnim se, da je na enem od sestankov Komisije za standardizacijo zemlje­pisnih imen Republike Slovenije, ko smo s kolegicami pripravljale omenjeni prirocnik, dolgoletni predsednik Komisije pokojni Milan Orožen Adamic postavil jasno vprašanje, ali naši pravopisci razmišljajo v smeri, da bi pra­vopisno pravilo o zapisovanju neprvih sestavin zemljepisnih lastnih imen poenostavili. Podrobnosti nadaljnjega pogovora se ne spomnim, vem pa, da sem glede na svoje prejšnje izkušnje in kot nepravopiska njegovo vprašanje komentirala, da bi bilo gotovo smiselno, a mislim, da slovensko pravopisje na tako spremembo še ni pripravljeno in da bi bilo nanjo treba še pocakati. Sprememba pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin lastnoimenskega besedja Od izida odzadnjega slovarja je minilo 27 let, od eksplicitnega, verjetno bolj ali manj retoricnega vprašanja Milana Orožna Adamica pa verjetno 19. Ker se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pripravljajo posodobljena pravila slovenskega pravopisa, kot piska v slovenskem jeziku in kot jeziko­slovka, ki se s pravopisno problematiko poklicno sicer ne ukvarjam, jo pa spremljam in mi ni vseeno, da pravilo o zapisovanju neprvih sestavin ne­naselbinskih lastnih imen povzroca pri njegovem udejanjanju velike teža­ve ne le nejezikoslovcem, naj izpostavim le strokovnjake razlicnih podrocij, predvsem geografe, pa novinarje, ucence, dijake in študente, ampak ocitno tudi jezikoslovcem samim, se pridružujem tistim, ki menijo, da je vendarle napocil že cas, da se tudi v tem oziru pravopis posodobi, postane bolj pri­jazen do uporabnikov in se sprejme povsem mehanicno in zato brez dilem aplikativno pravilo: Neprve sestavine zemljepisnih lastnih imen se razen predlogov in veznikov pišejo z veliko zacetnico. Bolj osamljena sem verjetno, ko razmišljam dalje, da bi se enako pravilo lah­ko uvedlo za vsa vecbesedna lastna imena, tudi za stvarna lastna imena in lastna imena bitij: Neprve sestavine lastnih imen se razen predlogov in ve­znikov pišejo z veliko zacetnico. 2.1 Celostno ali delno Sprejetje novega pravopisnega pravila le za en del lastnoimenskega fonda (v okviru tega celo le za naselbinska imena, kot predstavlja najava posveta) bi sicer res pomenilo manjši poseg v veljavni sistem pravil in zato manj »hude krvi« pri uporabnikih, ki so starih pravil kljub težavam navajeni in si novosti morda ne želijo iz ljubega miru, ocenjujem pa, da bo sprejetje pravopisne reforme na podrocju zapisovanja vecbesednih zemljepisnih lastnih imen v prihodnje sprožilo reformo tudi pri drugem lastnoimenju. Torej bi bil korak, o katerem se pogovarjamo danes, kakršen koli že bo, le prvi k uveljavitvi enega pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin celotnega sloven-skega lastnoimenskega besedja. Kakor koli že. Cetudi bi se na tej razvojni stopnji slovenskega pravopisa in njegovih uporabnikov odlocilo le za reformo na podrocju zemljepisnih la-stnih imen, jo podpiram, ker je smiselna iz vec razlogov. Le reforma zapisa naselbinskih imen Novo mesto > Novo Mesto bi identi­fikacijsko možnost med naselbinskimi in nenaselbinskimi imeni odpravila in jih združila v eno kategorijo, kar ni narobe. Treba je namrec vedeti, da je bila ta kategorija vkljucno s terminologijo (tj. naselbinska/nenaselbinska ze­mljepisna lastna imena) v slovenski pravopis, in sicer v Nacrtu pravil za novi slovenski pravopis leta 1981 (Nacrt: 3), uvedena umetno iz imenoslovja z na­menom, da se vsaj deloma olajša zapisovanje neprvih sestavin zemljepisnih lastnih imen,1 saj so avtorji ob njem zapisali: »Z novim pravilom se odpravlja cela kopica nenatancnih in nepriucljivih pravil starega pravopisa.« (Nacrt l.c.). Torej cela kopica, ne pa vseh. Leta 1981 napravljeni korak k uporabniku bolj prijaznemu pravilu o zapisovanju neprvih sestavin naselbinskih lastnih imen je z uvedbo povsem mehanicnega pravila glede zapisovanja sestavin mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje znak, da so se avtorji pravo­pisnih nacel dobro zavedali težavnosti pisanja velike zacetnice pri neprvih sestavinah zemljepisnih lastnih imen.2 Cas pa bi že bil, da se napravi nov korak v tej smeri. Ce se socasno ne bo uvedla tudi reforma zapisa nenaselbinskih imen Blejsko jezero > Blejsko Jezero, bi dve kategoriji ostali med nenaselbinskimi, kar bi bil glede spremembe tipa Novo mesto > Novo Mesto nesmisel in reforma zapisa naselbinskih imen bi izgubila svojo poanto. 1 Gre za imenoslovni termin ojkonim in njegov antonim anojkonim, ki ga je Bezlaj v Osnoven 1983: 104 prevedel s krajevno ime, ime naselbine. Zanimivo pa je, da termina naselbinsko/nenaselbinsko ime (prim. Nacrt: 20, 21) ne vsebujeta niti SSKJ niti slovarski del Slovenskega pravopisa 2001, ima pa ga Toporišiceva Enci­ klopedija 1992: 125. 2 Kratko predstavitev razlicnih kresajocih se mnenj pravopisne reforme po slo­ venskem pravopisu iz leta 1962, katere rezultat je bilo sprejetje novega, mehanic­ no dolocenega pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin naselbinskih lastnih imen, je podan v Toporišic, Rigler (1977: 101-104). Zlasti objekti, ki so stvarnolastno poimenovani, pogosto postanejo identi­fikacijske tocke v prostoru, njihova stvarna lastna imena pa zato postanejo tudi zemljepisna lastna imena in objekt je hkrati stvarnolastno in zemlje­pisnolastno poimenovan. Ohranjanje razlike v zapisovanju Gospodarsko razstavišce nasproti Gospodarsko Razstavišce bi sicer prek zapisa omogocalo razlikovanje med stvarnim in zemljepisnim lastnim imenom. Sprašujem pa se, ali je res naloga pravopisa, da dodatno informira, katera kategorija la-stnega imena je zapisana, ce se pomen in slovnicna funkcija besed, lastno- in obcnoimenskih, posledicno pa tudi njihov leksikalni status, udejanjata v kontekstu. Ali želimo ohranjati nekatera pravila in podpravila slovenskega pravopisa le zato, da bi bil še dodatno informativen. 2.2 Poenostavitev pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin lastnih imen Pravopis je norma, ki doloca pravila zapisovanja jezika in se enako kot norma knjižnega jezika spreminja. Upoštevanje in obstoj knjižnega jezika sta v veliki meri odvisna od sprotne, a nadzorovane spremembe norme, ki jo narekuje raba knjižnega jezika samega, v katerega postopno, a vendarle prodirajo novosti kot sestavine neumetnega, ljudskega jezika. Pogoj za ohranjanje in gojenje knjižnega jezika je v sodobnih družbah tudi cim širša opravopismenost uporabnikov. Slovenšcina je kot sinteticni jezik s svojimi številnimi sklanjatvenimi in spre­gatvenimi vzorci, ki so zaradi ohranjenosti dvojine še številcnejši, ce jo vzpo­rejamo že z nam najbližjo hrvašcino. Za solidno obvladovanje je slovenšci­na silno težka, saj je treba paziti tudi na zanikani rodilnik, pravilno uporabo svojilnega zaimka, ustreznost skladenjskih zgradb itd. Ce želimo svoj knjižni jezik, svoj identifikacijski steber, povezovalno jezikovno kategorijo med dr­žavljani Republike Slovenije in Slovenci po svetu ohranjati, in ni dvoma, da hocemo, bi bilo prav, da ga razbremenimo balasta tam, kjer lahko storimo brez škode zanj. Poenostavitev pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin lastnih imen bi že v šolah razlicnih stopenj razbremenila ucne nacrte in ustva­rila dodatne ure za bolj smiselne vsebine o slovenšcini, kot pa da se ucence obremenjuje in z vecnim ponavljanjem uci razliko v zapisovanju Nova Gorica : Novo mesto : Kranjska Gora : Kranjska gora itd., ce se izpostavi le najbolj pre­proste primere. Tako kot vsaka novost bo tudi pravopisna reforma glede velike zacetnice v neprvih sestavinah lastnih imen, v kakršni koli varianti bo sprejeta, sprva nedvomno sprožila negativen odziv. S tem je treba racunati. Kolege pravopi­sce lahko potolaži dejstvo, da je clovek izjemno prilagodljivo bitje in se navad razmeroma hitro oprime. 2.3 So ovira za poenostavitev drugi jeziki Pred leti sem kot ugovor proti predlogu o uvedbi pravopisne norme tipa Ne-prve sestavine lastnih imen se razen predlogov in veznikov pišejo z veliko zacetnico slišala, da je nesprejemljiv, ker asociira na vpliv nemšcine, ki vse samostalnike zapisuje z veliko zacetnico. Danes slišim, da je isti ugovor za­menjala anglešcina, ker ima zapisovanje neprvih sestavin vsega lastnoimen­skega besedja mehanicno doloceno. Predlog pravopisne norme nima seveda nobene zveze z omenjenima jezikoma, ampak poskuša slovenski pravopis poenostaviti, da bi bil uporabniku bolj prijazen, hitro ucljiv, da ne bi bil tako zelo elitisticen. 2.4 Dva primera iz zgodovine Naj zakljucim s podatkom, da je France Bezlaj, ko je med letoma 1959 in 1961 izdal svoja Slovenska vodna imena, neprve sestavine vecbesednih zemljepi­snih imen proti tedaj veljavni pravopisni normi že zapisoval z veliko zace­tnico in zato pri njem najdemo zapise tipa Bizéljska Vas (naselbinsko ime), Cerkniško Jezero (hidronim), Cecinjski Potok (hidronim) itd. Tudi v mnogo starejšem viru, v zbirki zemljepisnih lastnih imen Slovenske matice, znani kot Pleteršnikova zbirka,3 ki je kot kartotecna zbirka nastajala najverjetneje po letu 1895 in pred letom 1920 (Šivic-Dular 2004: 31), so imena zapisana po enakem vzorcu in verjetno je, da se je Bezlaj v Slovenskih vodnih imenih za tako pravopisno nacelo odlocil prav na podlagi zapisovalnega uzusa v Pleter­šnikovi zbirki in verjetno tudi drugih virov z zacetka 20. stoletja, v katerih so bila zemljepisna lastna imena zapisana po enakem vzorcu, tj. Zemljevida slovenskega ozemlja, ki ga je izdala Slovenska matica 1921, in Svetlicevega Kazala krajev iz leta 1922 (Toporišic, Rigler 1977: 102). O zbirki Šivic-Dular 1989 in 2004. Sklep Sprejetje novega pravopisnega pravila o zapisovanju neprvih sestavin sloven-skega lastnoimenskega besedja, ki bi se preprosto glasilo Neprve sestavine lastnih imen se razen predlogov in veznikov pišejo z veliko zacetnico, se­veda nikakor ne bi ukinilo statusa lastnih imen kot neprvih sestavin lastno­imenskega besedja,4 bi pa v zapisu jasno pokazalo na zacetek in konec kon­kretnega lastnega imena. Pravilo bi nenazadnje tudi avtorjem slovenskega pravopisa prihranilo marsikatero uro dela, ki bi jo lahko uporabili na drugih podrocjih slovenskega pravopisa. Sprejetje novega pravopisnega pravila bi bilo torej obojestransko koristno za uporabnike kot tudi snovalce slovenske­ga pravopisa. Prav tako je ni niti ukinilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedeno meha-nicno pravilo o zapisovanju neprvih sestavin naselbinskih lastnih imen. Viri in literatura Atlas Slovenije = Atlas Slovenije, Ljubljana: Mladinska knjiga, Geodetski zavod Slovenije, 1986. Bezlaj 1959–1961 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena I-II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1956-1961. Furlan – Gložancev – Šivic-Dular 2001 = Metka Furlan – Alenka Gložancev – Alenka Šivic-Dular, Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot, Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001. Furlan 1993 = Metla Furlan, Odzadnji slovar zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije, Ljubljana: DZS, 1993. Nacrt pravil za novi slovenski pravopis = Nacrt pravil za novi slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. Osnoven 1983 = Osnoven sistem i terminologija na slovenskata onomastika/ Osnovnaja sistema i terminologija slavjanskoj onomastiki/ Grundsystem und Terminologie der slawischen Onomastik, Skopje: Makedonska akademija na nukite i umetnostite, 1983. Pleteršnikova zbirka = Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen (rokopisna kartoteka), Etimološko-onomasticna sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Pravila = Slovenski pravopis I: Pravila, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. Slovenski pravopis 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. Slovenski pravopis 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2001. Šivic-Dular 2004 = Alenka Šivic-Dular, Pleteršnikova zbirka zemljepisnih imen pri Slovenski matici, v: Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena, ur. Marko Jesenšek, Pišece: Društvo Pleteršnikova domacija; Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije, 2004. Šivic-Dular 1989 = Alenka Šivic-Dular, Slovenska matica in akcija za zbiranje zemljepisnih imen, v: Zbornik predavanj, ur. Franc Zadravec, Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1989. Toporišic 1992 = Jože Toporišic, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba v Ljubljani, 1992. Toporišic – Rigler 1977 = Jože Toporišic – Jakob Rigler, Komentar k nacrtu pravil slovenskega pravopisa I, Slavisticna revija 25.1 (1977), 69–106. Matjaž Geršic matjaz.gersic@zrc-sazu.si ORCID: https://orcid.org/0000-0001-9640-6037 Drago Kladnik drago.kladnik@zrc-sazu.si Drago Perko drago.perko@zrc-sazu.si ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2568-9268 Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_03 Geografski pogled na pisanje velike in male zacetnice pri vecbesednih zemljepisnih imenih Uvod Narava zemljepisnih imen in z njimi povezanih razprav je izrazito interdis­ciplinarna, na sticišcu jezikoslovja, geografije in še nekaterih ved. Vsaka od znanosti seveda obravnava dolocene vidike zemljepisnih imen, nekatere pa obravnava vec razlicnih strok. Tovrstne razprave se med drugim nanašajo tudi na rabo velike in male zacetnice pri pisanju zemljepisnih imen. Pravopisna pravila o tem so za preprostega, manj vešcega uporabnika jezika dokaj zapletena. Do napak prihaja predvsem pri vecbesednih zemljepisnih imenih. Na tem mestu moramo skladno z aktualnimi pravopisnimi pravili najprej razmejiti naselbinska in nenaselbinska zemljepisna imena. Pravila rabe velike zacetnice so namrec v prvi vrsti odvisna od tega, v katero od obeh skupin spada doloceno zemljepisno ime. Pri vecbesednih naselbinskih ime­nih se z veliko zacetnico pišejo vse sestavine imena, razen neprvih predlogov ter obcnoimenskih sestavin vas, selo, selce, trg, mesto, naselje. Med geografi že vec desetletij tli ideja o poenostavitvi tovrstnih pravil. V pretek­losti se je v tovrstne razprave najintenzivneje vkljuceval akademik Ivan Gams. V imenu Geografskega društva Slovenije (danes Zveza geografov Slovenije), ki ima po mnenju Gamsa »z zemljepisnimi imeni mnogo opravka« (Gams 1972a, 608), se je leta 1970 obrnil na Inštitut za slovenski jezik SAZU s predlogom o skupni obravnavi odprtih pravopisnih vprašanj. Društvo in inštitut sta nato oblikovala ožjo strokovno skupino, ki naj bi obravnavala naslednja vprašanja: (1) nacela etimološke, narecne in knjižne oblike domacih zemljepisnih imen (na primer Bardo ali Brdo v Beneški Sloveniji); (2) raba velike in male zacetnice pri pisanju sestavljenih domacih zemljepis­nih imenih (na primer Veliki dol ali Veliki Dol); (3) dvojezicna in enojezicna raba zemljepisnih imen na narodnostno meša­nih obmocjih (na primer Celovec ali Celovec /Klagenfurt); (4) raba tujih zemljepisnih imen (na primer Bur Sa'id ali Port Said). Leta 1971 so se jezikoslovci in geografi veckrat sestali, organiziran je bil tudi strokovni posvet z 22 referenti. 21. januarja 1972 je bil sklican javni posvet, na katerem pa so se odprla dodatna vprašanja. Geografsko in Slavisticno društvo sta ustanovili šestclansko komisijo, ki naj bi se ukvarjala z odprtimi dilemami. Na posvetih so razpravljavci do nekaterih dilem zavzeli skupno stališce, o nekaterih pa niso soglašali. Na tem mestu izpostavljamo razpravo, vezano na rabo velike in male zacetnice. Glede na pravopis iz leta 1962, na katerega se sklicuje Gams (1972b), se pri vec-besednih imenih neprve sestavine pišejo z malo zacetnico, razen izjem, kot so Gornji, Gorenji, Dolnji, Dolenji ali pa obcnobesednih sestavin, ki jih domacini dojemajo kot lastnoimenske, na primer namesto »grem v Škofjo Loko«, pravijo »grem v Loko«. To je povzrocalo nejasnosti pri zapisu, saj ni bilo mogoce od vseh ljudi pricakovati, da bi poznali takšne krajevne posebnosti. Neskladna raba pri zapisu imen je bila prisotna tudi v Seznamu naselij in njihovih sestav­nih delov, ki ga je leta 1960 izdal Zavod za statistiko SRS. Vse to je povzrocalo težave in nadaljnjo neusklajeno rabo pri zapisovanju zemljepisnih imen. V prvi fazi so bile pripravljene tri rešitve. Prva je predvidevala, da bi se tudi pri nenaselbinskih imenih vsi deli vecbesednega imena (razen predlogov) pisali z veliko zacetnico. To bi terjalo popravke pri 15,4 % naselbinskih imenih in nedefiniranem deležu ostalih zemljepisnih imen. Ob izvzetju obcnoimenskih sestavin vas, selo, trg in mesto bi se spremenil zapis 11,7 % naselbinskih imen. Druga rešitev je predvidela, da bi se vse obcnoimenske sestavine v vecbesed­nih imenih pisale z malo zacetnico. To bi terjalo najmanj popravkov, vendar bi mnogo primerov ostalo nejasnih, saj je pogosto težko razmejiti, kdaj je neki pojem obcno in kdaj lastno ime (na primer dolic, rigelj, osredek, ki so se dotlej pisali z veliko zacetnico). Skladno z zadnjim predlogom bi se obcna imena v sestavljenih imenih za naselja ali njihove dele dosledno pisala z malo zacetnico (na primer Nova gorica). V tem primeru bi bilo nejasnosti pri zapisu najmanj, vendar se, sodec po mnenju Gamsa (1972b) »na Slovenskem marsikateremu piscu upira, da bi pisal vsa obcna imena z veliko, ker mu jezikovni cut tega ne dopušca«. Soglasje med razlicnimi opcijami je bilo doseženo na javnem posvetu 30. maja 1972. Sprejeto je bilo pravilo, da se pri naselbinskih imenih vse sesta-vine, razen neprvih predlogov, pišejo z veliko zacetnico, izvzeti pa so bili obcnoimenski izrazi vas, selo, trg in mesto. Sprejeto je bilo tudi, da se z ve­liko zacetnico pišejo sestavljenke v predložnih zvezah, torej po novem Pri Treh Hišah in ne Pri treh hišah, kot je veljalo dotlej. Vse druge obcnoimenske sestavine pa bi pisali z veliko zacetnico. Tako naj bi zapis Limbarska gora pomenil vzpetino, zapis Limbarska Gora pa naselje. Prvotni namen, da bi poenostavili zapis pri vseh, ne le naselbinskih imenih, se torej ni popolnoma udejanjil. Ceprav se nekateri s tem predlogom niso strinjali, se je uveljavil. Minilo je vec kot 40 let, ko je stroka ponovno dosegla konsenz, da bi o teh pravilih veljalo odpreti poglobljeno razpravo. Na predlog predsednice Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU smo se razpravi o pisanju velike in male zacetnice pridružili tudi nekateri geografi, clani Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. V zadnjem obdobju so se med geografi z zemljepisnimi imeni najvec ukvar­jali clani Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije Drago Kladnik, Drago Perko in Matjaž Geršic s sodelavci (Kladnik 1995; Perko 1996a; Perko 1996b; Perko 2001; Perko in Kladnik 2001; Perko in Kladnik 2002; Hrvatin s sodelavci 2003; Kladnik 2003a; Kladnik 2003b; Perko in Kladnik 2004; Kladnik 2005; Kladnik 2006; Kladnik 2007a; Kladnik 2007b; Kladnik 2007c; Kladnik 2007d; Kladnik in Perko 2007a; Kladnik in Perko 2007b; Kladnik in Pipan 2008; Furlan s sodelavci 2008; Furlan in Klad­nik 2008; Kladnik 2009a; Kladnik 2009b; Kladnik 2009c; Kladnik, Perko in Urbanc 2009; Kladnik in Pipan 2009; Kladnik, Orožen Adamic in Pipan 2010; Orožen Adamic in Kladnik 2010; Hrvatin s sodelavci 2011; Kladnik 2011; Kla­dnik in Pipan 2011; Kladnik in Urbanc 2011; Kladnik 2012; Kladnik in Bole 2012; Kladnik 2013a; Kladnik 2013b; Kladnik s sodelavci 2013; Kladnik in Per-ko 2013; Klinar in Geršic 2013; Kladnik in Geršic 2014; Kladnik in Pipan 2014; Kladnik, Pipan in Gašperic 2014; Klinar in Geršic 2014; Geršic in Kladnik 2015; Kladnik in Perko 2015a; Kladnik in Perko 2015b; Geršic 2016a; Geršic 2016b; Geršic in Kladnik 2016a; Geršic in Kladnik 2016b; Geršic in Kladnik 2016c; Geršic in Zorn 2016; Kladnik 2016; Kladnik in Geršic 2016; Geršic 2017; Geršic, Kladnik in Repolusk 2017; Kladnik s sodelavci 2017; Kladnik in Perko 2017a; Perko, Jordan in Komac 2017; Perko in Kladnik 2017; Geršic, Ciglic in Perko 2018; Kladnik in Geršic 2018; Zagórski, Kladnik in Geršic 2018; Geršic 2019; Geršic, Kladnik in Vintar Mally 2019; Kladnik in Perko 2019; Perko in Kladnik 2019), vendar njihove razprave niso bile osredotocene na rabo velike in male zacetnice, ampak so se ukvarjali z drugimi vprašanji, povezanimi z geografskim imenoslovjem. Poglobljeno razpravo o rabi male in velike zace­tnice pa sta v drugem zvezku devetdesetega letnika Geografskega vestnika pri­pravila Drago Kladnik in Drago Perko (Kladnik in Perko 2018). Metodologija Aktualno mnenje geografov glede rabe velike in male zacetnice pri pisanju vecbesednih zemljepisnih imen smo skušali ugotoviti s pomocjo anketira­nja. Anketni vprašalnik smo pripravili v spletni aplikaciji 1KA in ga prek Geoliste ter družbenega omrežja Facebook posredovali geografom. Anketa je bila kratka. Obsegala je le eno vsebinsko vprašanje ter vprašanje o statusu anketiranca. Vsebinsko vprašanje se je navezovalo na posamezniko­vo stališce glede morebitne poenostavitve pravil zapisa velike zacetnice pri vecbesednih zemljepisnih imenih, anketiranci pa so imeli na razpolago tri vnaprej pripravljene odgovore: • Pisanje zemljepisnih imen naj se poenostavi tako, da se vsa vecbesedna zemljepisna imena brez izjem pišejo z veliko zacetnico (razen predlo-gov), torej ledinsko ime Makekova Kocna in ne Makekova kocna, nasel­binsko ime Novo Mesto in ne Novo mesto, pokrajinsko ime Kocevski Rog in ne Kocevski rog, ime dela naselja Zlato Polje (v Kranju) in ne Zlato polje ... (na sliki 1 poenostavljeno »vsa zemljepisna imena«). • Pisanje zemljepisnih imen naj se poenostavi do te mere, da se samo imena naselij brez izjem pišejo z veliko zacetnico (razen predlogov), na primer Novo Mesto in ne Novo mesto, Krška Vas in ne Krška vas, Stari Trg pri Ložu in ne Stari trg pri Ložu (kot že zdaj naselje Kranjska Gora in ne Kranjska gora), ostala zemljepisna pa po zdaj veljavnem pravopisu (na sliki 1 poenostavljeno »samo imena naselij«). • Glede pisanja velike in male zacetnice ne želim sprememb samo imena naselij (na sliki 1 poenostavljeno »po veljavnem pravopisu«). Glede posameznikove vpetosti v geografsko stroko so lahko izbirali med šti­rimi možnostmi: • Sem geograf, zaposlen v raziskovalni dejavnosti (na sliki 1 poenosta­vljeno »geografi raziskovalci«). • Sem geograf, zaposlen v šolstvu (na sliki 1 poenostavljeno »geografi ucitelji«). • Sem geograf, zaposlen na obcini/ministrstvu/zavodu (na sliki 1 poeno­stavljeno »ostali geografi«). • Sem ljubiteljski geograf (na sliki 1 poenostavljeno »ljubiteljski geografi«). Rezultati Anketa je dosegla 378 uporabnikov. Vecina (251 oziroma 66 %) je na bliž­njico do ankete dostopala neposredno iz elektronskega sporocila, prejetega prek Geoliste. Dobrih 12 % je do ankete dostopalo prek spletnega brskalnika Google, skoraj toliko pa prek mobilne aplikacije Facebook. Preostali uporab­niki so dostopali prek drugih spletnih portalov in aplikacij. Od 378 nagovorjenih uporabnikov medmrežja jih je anketo odprlo 275, iz­polnjevati pa jo je zacelo 224. Od teh jih le 5 ankete ni izpolnilo do konca. 130 uporabnikov jo je izpolnilo z racunalnikom, 85 s telefonom, 4 pa s tablic­nim racunalnikom. Ceprav je bil predviden cas reševanja ankete dve minuti, so anketiranci zanjo povprecno porabili le dobro minuto. Vecina doseženih anketirancev je odgovarjala iz Slovenije (337 ali 89 %), ostali (41) pa iz tujine, od tega najvec iz Združenih držav Amerike (17), ki jim sledijo Irska (11), Hrvaška (3), Gruzija in Francija (po 2) ter Kanada, Španija, Nizozemska, Norveška, Italija in Združeno kraljestvo (po 1). geogra˙ raziskovalci vsa zemljepisna imena samo imena naselij po veljavnem pravopisu geogra˙ u°itelji vsa zemljepisna imena samo imena naselij po veljavnem pravopisu ostali geogra˙ vsa zemljepisna imena samo imena naselij po veljavnem pravopisu ljubiteljski geogra˙ vsa zemljepisna imena samo imena naselij po veljavnem pravopisu skupaj vsa zemljepisna imena samo imena naselij po veljavnem pravopisu Slika 1: Odgovori anketirancev glede rabe velike in male zacetnice pri pisanju vecbe­sednih zemljepisnih imenih (v %). Grafi prikazujejo razlike med posameznimi »vrsta-mi« geografov glede na stopnje poenostavitve pravopisnih pravil. Slika 2: Odgovori anketirancev glede rabe velike in male zacetnice pri pisanju vecbe­sednih zemljepisnih imenih (v %). Grafi prikazujejo razlike med stopnjami poenosta­vitve pravopisnih pravil glede na posamezne »vrste« geografov. Na vprašanje o statusu je odgovorilo 213 anketirancev. Šolanih geografov je bilo 185 ali 87 %, nešolanih oziroma ljubiteljskih geografov pa 28. Med šo­lanimi geografi je bilo 51 % uciteljev, 32 % raziskovalcev in 16 % zaposlenih zunaj izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Na podlagi ankete smo ugotovili rahlo vecino anketirancev (42,3 %), ki me-nijo, da spremembe pravopisa na podrocju rabe velike zacetnice pri pisanju zemljepisnih imenih niso potrebne. Zelo podoben je delež (41,8 %) tistih, ki se zavzemajo za poenostavitev pravopisnih pravil do te mere, da se vse sestavine vecbesednih zemljepisnih imen (razen neprvih predlogov) pišejo z veliko za-cetnico. Pri tem naj se odpravi razlikovanje med naselbinskimi in nenaselbin­skimi imeni, kar je po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih temeljna razli­kovalna znacilnost, na katero so oprta trenutno veljavna pravila zapisovanja. Le manjši del anketirancev (16 %) je izrazil mnenje, da bi moralo pri pravilih zapisovanja ostati razlikovanje med naselbinskimi in nenaselbinskimi ime­ni tako, da bi pri naselbinskih imenih opustili izjeme, kot so vas, selo, selce, naselje, trg, mesto, ki se po trenutno veljavnih pravilih v dvo- ali vecbesednih zemljepisnih imenih pišejo z malo zacetnico, kar pa naj bi še vedno ohranili pri nenaselbinskih imenih. Geografi so torej mnenja, naj se pravila pisanja velike zacetnice ali ohranijo ali pa povsem poenostavijo, najmanj pa podpirajo delne, polovicne spremembe. Med posameznimi »vrstami« geografov so pomembne razlike. Kar 53,3 % geografov raziskovalcev se zavzema za najvišjo stopnjo poenostavitve, med geografi ucitelji pa je takih samo 35,8 %. Po drugi strani se kar 50 % ljubitelj­skih geografov zavzema za ohranitev obstojecih pravopisnih pravil, geogra­fov raziskovalcev pa samo 31,7 %. Sklep Na problematiko zapisovanja zemljepisnih imen so najbolj pogosto opozarjali ucitelji zemljepisa oziroma geografije na razlicnih stopnjah izobraževanja, pred­vsem v osnovni šoli, kjer je ucencem težko logicno in sistematicno razložiti pra­vila glede ustrezne rabe velike zacetnice, saj od ucenca, ce želi pravilno zapisati ime, zahteva precej vec od pravopisnega znanja. Že samo razlike med pravili zapisovanja imen naselij, zaselkov in delov naselij ni mogoce logicno razložiti. Definicije naselja, zaselka in dela naselij so razmeroma jasne: • Naselje je skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb s pripadajocim funkcionalnim zemljišcem in spremljajocimi objekti, ki v gospodarskem in administrativnem smislu sestavlja temeljno naselbin­sko enoto z lastnim imenom in lastnim sistemom oštevilcenja. • Zaselek je prostorsko locen del samostojnega naselja, ki ga sestavlja manjše število stavb, obicajno do deset. • Del naselja je prostorsko povezan, nelocen del samostojnega naselja, ki se stika z drugimi deli naselja in ima vecje število stavb, obicajno 10 ali vec. V registru prostorskih enot, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Sloveni­je, sta zaselek in del naselja opredeljena pod šiframa 1103 in 1104: • 1103 Zaselek je zemljepisno oddvojen kraj z eno ali vec stavbami, ki pripada samostojnemu naselju. Ime zaselka je naselbinsko ime. • 1104Delnaselja,tudidelmesta,mestnacetrt,jeznaseljemzemljepisno bolj ali manj spojen kraj z eno ali vec stavbami, ki pripada temu naselju. Ime dela naselja je nenaselbinsko ime. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije pa je že 17. 6. 1999 pripravila odgovor na postavljeno vprašanje glede definicij in pisanja zaselkov oziroma delov naselij: Spoštovani!Še enkrat Vam pošiljamo definicijo zaselka ter ponavljamo in dopolnjuje-mo nekatere razlage iz prejšnjega dopisa. Definicija: Zaselek je manjša skupina hiš, prostorsko locena od ostalih hiš naselja, ki mu zaselek pripada. Na primer zaselek Pri Treh Hišah (po Atlasu Slovenije Tri Hiše) je prostor­sko locen del naselja Malo Ubeljsko. Zaselek je torej vedno del nekega naselja, vedno locen od ostalih delov tega naselja, vedno ga sestavlja manjše število hiš, lahko tudi le ena hiša. Po pravopisu se vsi prostorsko neloceni (sticni) deli naselja in tisti pro-storsko loceni (nesticni) deli naselja z vecjim številom hiš pišejo po pra­vilih za nenaselbinska imena, prostorsko loceni (nesticni) deli naselja z manjšim številom hiš, torej zaselki, pa po pravilih za naselbinska imena. Primeri: Cankarjev Vrh je zaselek, ki je sestavni del Ljubljane. Kamna gorica je prostorsko sicer locen del Ljubljane, vendar sestavljen iz vecjega števila hiš (nekoc je bilo to naselje), zato ni zaselek in se drugi del imena piše z malo zacetnico. Zelena jama je nelocen del Ljubljane, ki je sestavljen iz vecjega števila hiš, zato ni zaselek in se drugi del imena piše z malo zacetnico.Spodnja Šiška je sicer nelocen del Ljubljane, sestavljen iz vecjega števila hiš, zato bi se moral drugi del imena pisati z malo zacetnico. Ker pa je Šiška lastno ime, se piše z veliko zacetnico. Zaselki so obicajno deli podeželskih naselij, torej vasi, le redkokdaj pa deli mest. Deli podeželskih naselij, ki niso zaselki, nimajo svojega posebnega imena, deli mest pa se lahko imenujejo na primer mestne cetrti. Zato ni mogoce napisati posebne definicije za dele naselij, razen ce bi zapisali zelo splošno, da so deli naselij manjše prostorske enote naselij, na primer me-stne cetrti v mestih. Zanimivo je, da so ucitelji, s katerimi smo se srecevali na predstavitvah atlasov in drugih geografskih publikacij ali v okviru kongresov Zveze geografov in so se pritoževali nad pisanjem velike zacetnice pri zemljepisnih imenih, sko-raj v celoti podpirali najvecjo možno pravopisno poenostavitev, torej, da se vsa vecbesedna zemljepisna imena brez izjem pišejo z veliko zacetnico (razen predlogov). Anketa pa je pokazala nekakšno preracunljivost, saj ocitno mnogi, ki so se pritoževali, dejansko niso pristaši sprememb, ceprav na boljše, ker bi to od njih zahtevalo doloceno prilagajanje, ukrepanje oziroma dodatno delo. Sklenemo lahko, da so mnenja med geografi, podobno kot pri jezikoslovcih, deljena. Tisti, ki se zavzemajo za pravopisne poenostavitve in lažje pouceva­nje se pri pisanju vecbesednih naselbinskih in nenaselbinskih imen zavze­majo za dosledno rabo velike zacetnice (razen predlogov), tisti, ki bi jih lahko oznacili za tradicionaliste, nagnjene k upoštevanju posebnosti slovenskega jezika, pa spremembam nasprotujejo. Razmerje med obema skupinama je izrazito uravnoteženo. Verjetno pa bi se ob morebitnih spremembah pravo­pisnih pravil nanje scasoma navadili tudi tisti, ki jim za zdaj še nasprotujejo. Ce drži predpostavka, da imajo verjetno najvec znanja s podrocja zemljepi­snih imen geografi raziskovalci in najmanj ljubiteljski geografi, lahko iz od­govorov izlušcimo zakonitost, da so vecji poznavalci bolj naklonjeni pisanju vseh sestavin vecbesednih zemljepisnih imen z veliko zacetnico, torej ma-ksimalnim, sistematicnim, poenostavljenim oziroma uporabnikom cim bolj prijaznim spremembam pravopisnih pravil brez izjem, manjši poznavalci pa ohranitvi trenutnih, ceprav zapletenih pravopisnih pravil. 5 Viri in literatura Furlan, M., A. Gložancev, D. Kladnik, D. Perko, A. Šivic-Dular: Imenik zemljepisnih imen Državne pregledne karte Republike Slovenije v merilu 1 : 250000 [Gazetter of the National general map of the Republic of Slovenia at the scale 1:250, 000]. Državna pregledna karta Republike Slovenije 1 : 250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena [National general map of the Republic of Slovenia 1 : 250.000: standardized Slovene geographical names]. Ljubljana, 2008. Furlan, M., D. Kladnik: Krotnik, Krotnjek, Krotnjak, Korenšcica ali Potok. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 80/1, 2008. Gams, I.: Za poenostavitev pravopisnih pravil I. Naši razgledi, 8. december 1972, 1972a. Gams, I.: Za poenostavitev pravopisnih pravil II. Naši razgledi, 8. december 1972, 1972b. Geršic, M., D. Kladnik, K. Vintar Mally: The challenges of using Slovenian choronyms in brand names. Critical toponymy: place names in political, historical and commercial landscapes: proccedings of the 4th International Symposium on Place Names 2017, Windhoek, Namibia, 18-20 September 2017, 2019. Geršic, M., D. Kladnik, P. Repolusk: Geographical names in the languages of official minorities in Slovenia. Onomŕstica 3, 2017. Geršic, M., D. Kladnik: House names and field names as an important part of Slovenian cultural heritage : a case study of the Leše cadastral municipality, Upper Carniola, Slovenia. Nomina africana, journal of the Names Society of Southern Africa, 2016. Geršic, M., D. Kladnik: Slovenian geographical names as exonyms. Confirmation of the definitions: proceedings of the 16th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Hermagor, 5-7 June 2014. Hermagor, 2015. Geršic, M., D. Kladnik: Street-name changes in Ljubljana. Place-name changes: proceedings of the Symposion in Rome, 17-18 November 2014. Rome, 2016. Geršic, M., D. Kladnik: The Croatian-Slovenian bilateral project on exonyms. Criteria for the use of exonyms: proceedings of the 17th UNGEGN working group on exonyms meeting, Zagreb, 14-16 May 2015. Zagreb, 2016. Geršic, M., M. Zorn: Odsev naravnih nesrec v zemljepisnih imenih – nekaj primerov iz Zahodnih Karavank in zahodnih Kamniško-Savinjskih Alp. Iz zgodovine Zgornje Gorenjske, Kronika 64/3, 2016. Geršic, M., R. Ciglic, D. Perko: Pokrajinska in zemlj[e]pisnoimenska raznolikost v Sloveniji. V: Pokrajina v visoki locljivosti, ur. R. Ciglic, M. Geršic, D. Perko, M. Zorn. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. Geršic, M.: Changing denotations of selected Slovenian choronyms. Acta geographica Slovenica 57/1, 2017. Geršic, M.: Ledinska imena na kulturnih terasah. Geografski vestnik, casopis za geografijo in sorodne vede 88/2, 2016. Geršic, M.: Raba zemljepisnih imen v potopisu V petih letih okrog sveta. Geografski obzornik: casopis za geografsko vzgojo in izobraževanje 66/1, 2019. Geršic, M.: Slovenska pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Doktorska disertacija. Ljubljana, 2016. Hrvatin, M., D. Kladnik, D. Perko, M. Topole, M.: Zemljepisni izrazi. V: Veliki šolski atlas, ur. M. Hrvatin, D. Kladnik, D. Perko. Tržic: Ucila, 2003. Hrvatin, M., D. Kladnik, D. Perko, M. Topole, M.: Zemljepisni izrazi. V: Veliki šolski atlas, ur. M. Hrvatin, D. Kladnik, D. Perko. Tržic: Ucila, 2011. Kladnik, D. 2005: Geografov pogled na tuja zemljepisna imena. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 77/2, 2005.Kladnik, D., D. Bole: The life of Slovenian exonyms and their familiarity in the professional community [O življenju slovenskih eksonimov in njihovem poznavanju v strokovni javnosti]. Acta geographica Slovenica 52/2, 2012. Kladnik, D., D. Perko, M. Urbanc: Cultural landscapes in Slovenia from a geographical perspective. Cultural landscape: across disciplines. Kraków, 2009. Kladnik, D., D. Perko: Družbena obcutljivost standardizacije imen držav na primeru Južne Afrike in Moldavije. V: Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Kladnik, D., D. Perko: Podomacena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta. Ljubljana: Založba ZRC, 2007. Kladnik, D., D. Perko: Problematicna imena držav v slovenskem jeziku. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 79/2, 2007. Kladnik, D., D. Perko: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. V: Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. H. Dobrovoljc, T. Lengar Verovnik. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Kladnik, D., D. Perko: Slovenska imena držav. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Kladnik, D., D. Perko: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 89/2, 2017. Kladnik, D., D. Perko: Velika in mala zacetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 90/2, 2018. Kladnik, D., D. Perko: Še nekaj problemov pisanja zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 91/1. 2019. Kladnik, D., I. Crljenko, A. Cilaš Šimpraga, M. Geršic: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57/1, 2017. Kladnik, D., M. Geršic: A gazetteer of Slovenian exonyms. The quest for definitions: proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Corfu, 23-25 May 2013. Corfu, 2014.Kladnik, D., M. Geršic: Cigale’s world atlas and its influence on Slovenian exonyms. Joint Commission Seminar on Historical Maps, Atlases and Toponymy, (Forum ifl, H. 30). Leipzig, 2016. Kladnik, D., M. Geršic: Colours expressed in Slovenian exonyms. A survey of exonym use: proceedings of the 19th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Prague [Praha], 6-8 April 2017. Prague, 2018. Kladnik, D., M. Orožen Adamic, P. Pipan: Mediterranean example of problematic treatment of geographical names: Piranski zaliv (Bay of Piran) or Savudrijska vala (Bay of Savudrija)? The 16th International Seminar on Sea Names, Friday, August 20 to Sunday, August 22, 2010. Den Haag (The Hague), 2010. Kladnik, D., M. Urbanc: Nature of endonyms: the Slovenian perspective. Trends in exonym use: proceedings of the 10th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Tainach, 28-30 April 2010. Tainach, 2011. Kladnik, D., P. Pipan, P. Gašperic: Poimenovanja Piranskega zaliva. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. Kladnik, D., P. Pipan: Bay of Piran or Bay of Savudrija? An example of problematic treatment of geographical names Piranski zaliv ali Savudrijska vala? Primer problematicnega ravnanja z zemljepisnimi imeni. Acta geographica Slovenica 48/1, 2008. Kladnik, D., P. Pipan: Familiarity with Slovenian exonyms in the professional community. Els noms en la vida quotidiana: actes del XXIV Congrés Internacional d'ICOS sobre Cičncies Onomŕstiques [Names in daily life : proceedings of the XXIV ICOS International Congress of Onomastic Sciences]. Barcelona, 2014. Kladnik, D., P. Pipan: Poimenovanje Piranskega zaliva skozi cas in njegove sodobne medijske razsežnosti. V: Slovensko-hrvaško sosedstvo : Hrvatsko-slovensko susjedstvo, ur. D. Darovec, P. Strcic. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno­raziskovalno središce, Univerzitetna založba Annales, 2011. Kladnik, D., P. Pipan: The Bay of Piran (Piranski zaliv): an example of political controversy in geographical names as an expression of cultural relations. Geographical names as a part of the cultural heritage. Wien, 2009. Kladnik, D., R. Ciglic, M. Hrvatin, D. Perko, P. Repolusk, M. Volk Bahun, S. Krek: Slovenski eksonimi. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Kladnik, D.: Characteristics of exonym use in selected European languages [Znacilnosti rabe eksonimov v nekaterih evropskih jezikih]. Acta geographica Slovenica 47/2, 2007. Kladnik, D.: Dealing with exonyms in Slovenia. Information bulletin 50, 2016. Kladnik, D.: Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 81/1, 2009. Kladnik, D.: Podomacena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Kladnik, D.: Pogledi na podomacevanje tujih zemljepisnih imen. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Kladnik, D.: Prispevek k poenotenju rabe podomacenih tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku [A contribution to the unification of naturalised foreign geographical names in the Slovenian language]. Geodetski vestnik: glasilo Zveze geodetov Slovenije 51/3, 2007. Kladnik, D.: Problemi standardizacije tujih zemljepisnih imen na primeru Velikega družinskega atlasa sveta. Geografija v šoli 4/1, 1995. Kladnik, D.: Semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym [Prispevek k pomenski razmejitvi terminov endonim in eksonim]. Acta geographica Slovenica 49/2, 2009. Kladnik, D.: Slovenian geography and geographical names. Geographical tidbits from Slovenia: special issue on the occasion of the 32nd International Geographical Congress in Cologne. Geografski vestnik 84/1, 2012. Kladnik, D.: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija. Ljubljana, 2006. Kladnik, D.: Types of exonyms in Slovene language. 17th Session of the UNGEGN East Central and South-East Europe Division [and] Meeting of the Working Group on Exonyms, September, 2003. Prague, 2003. Kladnik, D.: Types of exonyms in the Slovene language. Exonyms and the international standardisation of geographical names: approaches towards the resolution of an apparent contradiction. Wien, Berlin, 2007. Kladnik, D.: Zemljepisna imena. V: Veliki šolski atlas, ur. M. Hrvatin, D. Kladnik, D. Perko. Tržic: Ucila, 2003. Kladnik, D.: Zemljepisna imena. V: Veliki šolski atlas, ur. M. Hrvatin, D. Kladnik, D. Perko. Tržic: Ucila, 2011. Kladnik, D.: Zgodovinski vidiki podomacevanja tujih zemljepisnih imen. Zgodovinski casopis: glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije 61/3–4, 2007. Kladnik, D.: Znacilnosti podomacevanja tujih zemljepisnih imen v najstarejših slovenskih atlasih sveta. V: Blaž Kocen: 1821–1871: življenje in delo oceta Kocenovih atlasov, ur. J. Kunaver. Ljubljana: Slovenska matica, 2009. Klinar, K., M. Geršic: Hišna in ledinska imena na primeru katastrskih obcin Leše in Blejska Dobrava. Gorenjska v obdobju glokalizacije, ur. M. Blatnik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013. Klinar, K., M. Geršic: Traditional house names as part of cultural heritage. Acta geographica Slovenica 54/2, 2014. Orožen Adamic, M., D. Kladnik: Place names dilemmas and international relations. The 16th International Seminar on Sea Names, Friday, August 20 to Sunday, August 22, 2010. Den Haag (The Hague), 2010. Perko, D., D. Kladnik: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57/1, 2017. Perko, D., D. Kladnik: Tuja geografska imena. V: Družinski atlas sveta, ur. M. Hrvatin, D. Perko. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2001. Perko, D., D. Kladnik: Tuja geografska imena. V: Družinski atlas sveta, ur. M. Hrvatin, D. Perko. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2002. Perko, D., D. Kladnik: Tuja geografska imena. V: Družinski atlas sveta, ur. M. Hrvatin, D. Perko. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2004. Perko, D., D. Kladnik: Slovenski eksonimi v sosedstvu Slovenije. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 91/2, 2019. Perko, D., P. Jordan, B. Komac: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slovenica 57/1, 2017. Perko, D.: Sporna imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik: casopis za geografsko vzgojo in izobraževanje 43/3, 1996. Perko, D.: Standardizirana imena držav v slovenskem jeziku. Geografski obzornik: casopis za geografsko vzgojo in izobraževanje 43/4, 1996. Perko, D.: Zgošceni imenik zemljepisnih imen Slovenije. Ljubljana: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2001. Zagórski, B. R., M. Geršic, D. Kladnik: Challenges in the transformation of Slovene geographical names into Arabic [Izzivi prevedbe slovenskih zemljepisnih imen v arabšcino]. Geografski vestnik: casopis za geografijo in sorodne vede 90/2, 2018. Peter Holozan peter.holozan@amebis.si Amebis, d. o. o., Kamnik ORCID: https://orcid.org/0000-0001-5850-4365 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_04 Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni: razmislek o spremembi pravil o zacetnicah pri zemljepisnih imenih Eden od vodil pri spremembah pravopisnih pravil mora biti tudi to, da se vpra­šamo, koliko bo ta sprememba uporabnikom poenostavila ali zagrenila življenje. Zacnemo lahko s tem, da se vprašamo, koliko težav imajo pisci z dosedanjimi pravili. Primerjali smo rezultate iz Gigafide 2.0, v kateri so predvsem lektorira­na besedila, in iz Janesa, v katerem so predvsem nelektorirana besedila. Ce najprej pogledamo naselbinska imena, ki so se vedno pisala s samimi ve­liki zacetnicami, vidimo, da pisci nimajo veliko težav pri zapisu, jih pa skoraj 9 % v Janesu piše Škofja loka namesto Škofja Loka. Škofja Loka 0,63 8,95 Nova Gorica 0,31 3,32 Ilirska Bistrica 0,00 1,86 Blejska Dobrava 0,48 7,69 Preglednica 1: Delež napacnih zapisov neprve sestavine naselbinskih imen (v %) Pri primerih, ki so se spremenili od zadnjih pravopisni reformi (1991 oz. 1981), vidimo, da je težav že vec, kar pomeni, da se tudi po skoraj 30 letih ljudje še niso navadili na nova pravila. Celo v Gigafidi 2.0 je Sladki Vrh v kar 23 % primerov napisan kot Sladki vrh. Kranjska Gora 3,38 13,25 Gornji Grad 6,67 23,94 Sladki Vrh 23,28 28,57 Preglednica 2: Delež napacnih zapisov neprve sestavine naselbinskih imen (v %) Na grafu se vidi, kako se je delež zapisa Kranjska gora pojavljal glede na leto objave: 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % Graf 1: Delež zapisa Kranjska gora glede na leto objave Pri primerih, pri katerih se drugi del piše z malo zacetnico, je v Janesu kar nekaj napak, vendar še vedno manj kot 9 %. Gorenja vas 0,87 8,85 Stari trg pri Ložu 0,66 5,88 Preglednica 3: Delež napacnih zapisov neprve sestavine naselbinskih imen (v %) Najvec težav pa je pricakovano pri imenih, v katerih so male zacetnice, ki niso mesto, vas, naselje, selo oz. trg, ampak so del nenaselbinskega zemljepis­nega imena. Tukaj je veliko težav tudi v Gigafidi 2.0, torej v besedilih, ki bi naceloma morala biti lektorirana. Lenart v Slovenskih goricah 13,68 25,00 Šmartno pod Šmarno goro 3,40 33,33 Preglednica 4: Delež napacnih zapisov neprve sestavine naselbinskih imen (v %) Zanimivo je primerjati rezultate pri nenaselbinskih imenih. V Gigafidi 2.0 je problematicna predvsem Crna gora (ampak še vedno je v 95 % primerov zapisana pravilno glede na trenutni pravopis!). Preglednica 5: Delež napacnih zapisov neprve sestavine nenaselbinskih imen Glede na število težav bi torej težko rekli, da je to res tako perec problem, ki zahteva spremembo pravil, kvecjemu bi bilo treba poudariti, da se v prime-rih, ko kot del naselbinskega imena nastopa nenaselbinsko ime, lahko poja­vijo tudi dodatne male zacetnice. Pomemben je tudi rezultat, da se še po 30 letih vidi razlika, pri katerih ime­nih se je pravilo nazadnje spremenilo. To nam pove, da se pravopisna pravila le pocasi uveljavljajo med ljudmi. Vecina piscev se pisanja pac nauci v šoli in potem tako piše ne glede na to, kako se vmes pravila spreminjajo. Zato je pri predlagani spremembi (še posebej pri koreniti spremembi zapisa vseh lastnih imen) velika nevarnost, da se bo velik del piscev tej spremembi uprl in pisal po starem, kar bo namesto želene poenostavitve prineslo samo negotovost pri vecini piscev. Zavedati se tudi moramo, da se ljudje ucimo pravopisnih pravil predvsem iz rabe, torej pri vseh, ki smo že koncali šo­lanje, predvsem iz branja. Ce torej gremo na korenito spremembo, bomo v vseh starih knjigah brali po starem, tudi prometnih znakov zlepa ne bomo zamenjali, kar pomeni, da še precej dolgo ne bomo vecinsko brali po novem. Pri tem je nevarnost še, da se nam zgodi podobno kot Nemcem pri njihovi zadnji pravopisni reformi, ko se je velik del založb in casopisov odlocil, da ne bodo pisali po novem, tako da so po novem pisali predvsem v šolah, konc­ni rezultat pa je bil, da so reformo precej omilili, vmes pa je bilo precej let zmede (in vsi tisti, ki so imeli to smolo, da so bili v vmesnem casu vkljuceni v šolanje, so se morali potem nauciti nazaj še starih pravil, potem ko so jih nekaj let pridno ucili nova). In ne nazadnje je treba imeti v mislih še cisto prakticni vidik, Novo mesto je eno vecjih mest v Sloveniji in je torej veliko podjetij in organizacij, ki imajo Novo mesto za del svojega imena. Vsa ta imena bi bilo torej treba spremeniti (in ce pomislite, da so nekateri imeli težave s Fursom že zaradi presledkov za pikami v d. o. o., si ni težko predstavljati, da se bo kdo vtaknil tudi v zacetnico). To pomeni zamenjavo vseh obrazcev, žigov, uradnih imen pod-jetij (sprememba statuta, v katerem je ime zapisano, ni poceni). Ce pa tega ne spreminjamo, bomo s starim zapisom vzporedno vztrajali še naslednjih 30 ali vec let (pri prejšnji spremembi smo imeli sreco, da se je lepo ujela s spremembo na ravni cele države, zaradi katere smo že tako spremenili vse naslove in na novo registrirali vsa podjetja). Ta zadnja težava se bo še stopnjevala, ce gremo v spremembo vseh lastnih imen, kar bo pomenilo preimenovanje velikega dela vecbesednih imen or-ganizacij, društev ipd. Ce že išcemo, kako poenostaviti stvari, bi bilo prej mogoce razmisliti o poe­notenju predlogov pri naselbinskih imenih (v/na), ker to pa je nekaj, kar se je treba nauciti za vsako od 6000 naselij v Sloveniji. 1 Viri Gigafida 2.0 = Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenšcine Janes = Janes: Korpus besedil s slovenskih družbenih omrežij Janes v1.0 Slovenski pravopis 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Marta Kocjan Barle marta.barle@gmail.com Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_05 Predlog za reformo zapisa zemljepisnih imen 1 Uvod Poglavitna naloga pravopiscev je, da za pisanje zacetnice izoblikujejo taka pravopisna pravila, ki bodo jasna, pregledna, nedvoumna in ponazorjena z raznovrstnimi zgledi; poleg tega naj bi zahtevnejšim uporabnikom, ki se pri izbiri zacetnice v nobenem primeru ne morejo izogniti stvarnim dejstvom (védenje!), pomagala pri razreševanju še tako zagatnih zgledov. Zaželeno je, da se po eni strani radikalno ne spreminjajo (še posebej, ce splošna raba kaže, da so se zadovoljivo ustalila), saj lahko vplivajo tudi na javne napise, obstojeco strokovno literaturo, razburjajo razlicne generacije, po drugi pa, da ponujajo pojasnila in rešitve za vse tiste pravopisne zagate, ki so se poka­zale v rabi od izida zadnjega pravopisa. 2 Terminologija Dosedanja delitev zemljepisnih imen na naselbinska in nenaselbinska ime­na (uporabniki so z izrazoma imeli kar precej težav) terja ponoven premislek. Predlog Delitev na naselbinska in nenaselbinska imena ni potrebna, vsa naj se imenujejo zemljepisna imena. 3 Velika zacetnica Velika zacetnica je signal, da kaj iz splošnega preide v individualno ali do-živi pomenski prenos, in to velja za vse tri lastnoimenske skupine: imena bitij (npr. Orel, Medved, Karel Veliki, Rdeca kapica, muca Copatarica, dedek/ Dedek Mraz) ter zemljepisna (Brdo, Polje, Kras, Grmada, Kopa, Dolenja vas, Zmajski most, Zidani Most, Bermudski trikotnik, reka Temenica, Trg Zvezda) in stvarna imena (Mavrica, Loški razgledi, Življenje in tehnika, cerkev svetega Jožefa, vila/Vila Šubic). Kljub dosedanjim na videz jasnim pravilom v SP 2001, po cem se ravna izbi­ra zacetnice, so pišoci v nekaterih primerih še vedno v dvomih. Natancna ge­ografska tipologija in množica zgledov ne moreta biti v zadovoljivo pomoc. Podrobneje in z vzporejanjem je treba prikazati razliko med neprvimi obc­nimi poimenovanji in njihovim prehodom v lastno ime, imena z razlikoval­nimi sestavinami, obcnoimenska jedra, ki so bodisi sestavina zemljepisnih imen bodisi stalne besedne zveze, in predložna imena. Poglavje o mali zace­tnici »[p]ri zemljepisnih obcnih imenih« v SP 2001 (§ 137–142) ni potrebno. Predlog Zemljepisna imena naj se obravnavajo samo v poglavju Velika zacetnica, na ustreznih mestih naj bodo predstavljeni tudi zapisi z malo zacetnico. 4 Prehod iz obcnega poimenovanja v lastno ime Po pregledu gradiva in rabe je bilo mogoce ugotoviti, da neprva obcna poi-menovanja, ki so strokovni izrazi za zemljepisne danosti in upravno-politic­ni izrazi, ohranjajo malo zacetnico, ce z njimi poimenujemo tocno doloceno zemljepisno danost oz. upravno-politicno enoto, ce je ne, jih pišemo z veliko zacetnico, saj je izraz doživel pomenski prenos (poimenuje drugo zemljepi­sno danost) in ga pišemo z veliko zacetnico. Malo zacetnico ohranjajo tudi neprvi splošni izrazi v besednih zvezah, ki so postale lastno ime. Do pomen­skega prenosa splošnih izrazov je v rabi prišlo predvsem v imenih za domace zemljepisne danosti, ki se uporabljajo tudi v skrajšani obliki (gl. Nasvet). Predlog Z malo zacetnico pišemo strokovne izraze (gl. seznam) za zemljepisno danost, tudi stilno zaznamovane (geografske, geološke, planinske, urbanisticne, arheološke). Nekaj zgledov po abecedi: • celinska polica sin. šelf ‘dno obrežnega morja’ (Sundska celinska polica) • glava ‘zaobljena, kopasta skalna tvorba v steni’ (Šitna glava) • gradec ‘utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih casov’ (Ajdovski gradec) • kocna ‘polkrožen zakljucni del ledeniške doline’ (Ravenska kocna) • krajina ‘mejno ozemlje’ (Bela krajina) • križ ‘vrh, s katerega se razhaja troje ali vec slemen, hrbtov, grebenov’ (Dovški križ) • ledena jama ‘kraška jama v vecji nadmorski višini, v kateri se vecji del leta ali celo leto ohranja led’ (Velika ledena jama v Paradani) • ledeni pokrov ‘obsežna, lahko tudi vec km debela gmota ledu’ (Grenlandski ledeni pokrov) • mesto ‘vecje naselje’ (Novo mesto) • narodni park ‘praviloma obsežnejše zavarovano obmocje z naravnimi znamenitostmi’ (Triglavski narodni park) • naselje ‘skupina strnjeno ali nestrnjeno pozidanih stanovanjskih stavb’ (Štepanjsko naselje, Deckovo naselje) • naselje sin. kraj (Ribiško naselje, Podjetniško naselje Kocevje) • pec ‘v lastnih imenih gora s strmo steno na eni strani’ (Debela pec) • plac ‘kraj’ (Mali plac) • poldne ‘gora, nad katero je sonce tocno opoldne’ (Trupejevo poldne) • selo/sela/selce sin. vas (Opatje selo, Uršna sela, Dolenje selce) • severna stena ‘na severni polobli proti severu obrnjena, navadno vecja, bolj strma, osojna, težje prehodna stena gore’ (Triglavska severna stena) • toplice ‘zdravilišce z vodo toplega izvira, vrelca’ (Istrske toplice) • trg ‘odprti javni prostor’ (Mestni trg) • trg ‘podeželsko naselje’ (Stari trg ob Kolpi) • ulica ‘javna prometnica v mestu ali naselju’ (Idrijska ulica) • vas ‘podeželsko naselje’ (Dolenja vas) • voda ‘tekocina, ki kot reka, jezero, morje sestavlja vodni ovoj Zemlje ali hidrosfero’ (Težka voda) • zob ‘pokoncna skalna štrlina v steni ali na grebenu’ (Babji zob) Predlog Z malo zacetnico pišemo neprve splošne izraze, npr. smer, dvor ipd., v besednih zvezah, ki so postale lastno ime: Slovenska smer, Tacenski dvori (dvor sin. hiša), Koroška vrata, Gledališka stolba (stolba sin. stopnišce), Divje babe (< divje babe, mi-tološka bitja), Bermudski trikotnik, Kamniti lovec, Veliki voz, Mali medved. Mednje sodijo tudi upravno-politicni izrazi, npr. država, banovina, republika, (rimsko) cesarstvo, kraljestvo, rajh, županija: Papeška država/Cerkvena država, Beneška re-publika, Sveto rimsko cesarstvo, Ilirsko kraljestvo, Tretji rajh, Istrska županija. Posebnost Malo zacetnico neprve sestavine ohranjamo v imenih nekdanjih dolin, jam, polj ipd., ki so zdaj imena mestnih predelov in središc ali ulic: Rožna dolina (nekoc dolina s travniki zunaj Ljubljane), Rožna dolina, c. II. (ulica), Zelena jama (ime nekdanje gramozne jame, ki je scasoma ozelenela), Ob Zeleni jami (ulica),1 Zlato polje (nekoc polje, Kranj, nasproti Zlato Polje, naselje), Mala vas (ulica), Bavarski dvor (del mestnega središca v Ljubljani, imenovan po nem. Baierischer Hof). Nasvet Pozorni moramo biti na neprve splošne izraze v imenih, ki so doživeli pomenski prenos (zaradi npr. podobnosti ali zgodovinskega razvoja) in jih pišemo z veliko zacetnico. V manj natancnem izražanju se zanje uporabljajo tudi skrajšana imena: • Grmada in Polhograjska Grmada/Grmada (grmada ‘velik kup lesa, dolocen za gorenje’) • Murska Sobota/Sobota (sobota ‘šesti dan v tednu’) • Oltar (gora) z vrhovoma Veliki Oltar in Mali Oltar (oltar ‘oltarna miza’) • Veliko Kladivo/Kladivo (kladivo ‘orodje za tolcenje’) Z veliko zacetnico pišemo neprva obcna poimenovanja, ki so zaradi pomenskega prenosa postala lastna imena. Sem sodijo tisti strokovni izrazi (geografski, geo­loški, planinski, urbanisticni, arheološki), s katerimi ne poimenujemo izvorno izražene zemljepisne danosti, ampak drugo zemljepisno danost, npr.: • Babni Vrt (naselje, ne vrt ‘obdelovalno zemljišce’) • Gadova Pec (vinske gorice, ne pec ‘skala, zlasti vecja’) • Jezerska Kocna (gora, ne kocna ‘polkrožen zakljucni del ledeniške doline’) • Stara Fužina (naselje, ne fužina ‘manjši obrat za topljenje in predelavo železove rude’) • Visoki Rokav (vrh, ne rokav ‘stranski, nižji del grebena’) • Zidani Most (naselje, ne most ‘objekt, po katerem vodi pot cez globinske ovire’) Na hišnih tablicah je zapisana z malo zacetnico: Ob zeleni jami, na zemljevidih in v knjižnih virih z veliko: Ob Zeleni jami. Nasvet Pozorni moramo biti na a) enakoglasnice, saj je lahko neprvo obcno poimenovanje strokovni izraz za zemlje­pisno danost, tj. goro (Limbarska gora, Donacka gora, Crni vrh, Srednji vrh, Tolsti vrh), hrib (Toško celo, Obla gorica), vrh (Crna gora), greben (Kalški greben), reko (Kamni­ška bistrica), jamo (Volcja jama), rog ‘vitka in konicasta pokoncna skalna tvorba v steni, grebenu’ (Jelenov rog), ali pa je izraz doživel pomenski prenos in z njim poime­nujemo drugo zemljepisno danost, npr. naselje (Limbarska Gora, Donacka Gora, Crni Vrh, Srednji Vrh, Tolsti Vrh, Toško Celo, Obla Gorica, Kamniška Bistrica, Volcja Jama), vrh (Kalški Greben), planoto (Kocevski Rog), državo (Crna gora); b) razlikovanje med neprvim strokovnim izrazom za zemljepisno danost (lahko tudi stilno zaznamovanim) in enakim izrazom, ki je s pomenskim prenosom postal lastno ime: Livanjsko polje (polje) nasproti Babno Polje (naselje), Medijske toplice (toplice) nasproti Dolenjske Toplice (naselje), Prešernova cesta (cesta) nasproti Ptuj-ska Cesta (naselje); Cepovanski dol (dol sin. dolina) nasproti Brezovi Dol (naselje), Pekrska gorca (osameli gric z vinogradi v okolici Maribora) nasproti Cmereška Gor-ca (naselje), Poldov rovt (rovt ‘travnik na nekdaj izkrcenem zemljišcu’) nasproti La-ški Rovt (naselje), Matkova krnica (krnica ‘polkrožna globel pod strmim grebenom, v zgornjem delu ledeniške doline’) nasproti Idrijske Krnice (naselje), Židovska steza (steza ‘ozka pot za pešce’ v Ljubljani) nasproti Rakova Steza (naselje), Dolga njiva (njiva ‘razmeroma ravno, podolgovato travnato obmocje v strmem svetu, uravna-no dno vecje vrtace, zaprte doline’, planina) nasproti Dolga Njiva pri Šentlovrencu (naselje); c) razlikovanje med prvotnim enobesednim imenom Brda, ki je dobilo razliko­valno sestavino Goriška in ohranilo veliko zacetnico (Goriška Brda), v rabi pa je tudi skrajšano ime Brda, in vecbesednima imenoma, v katerih so brda (‘gricevnata pokrajina’) strokovni izraz (Šavrinska brda, Koprska brda); c) nekdanja imena toplic, ki so postala imena naselij, npr. Dolenjske Toplice, se­danje zdravilišce pa ima v imenu ime naselja, npr. Terme Dolenjske Toplice (terme, imenovane po naselju Dolenjske Toplice). Strokovni izrazi Nekateri strokovni izrazi za zemljepisne danosti se v zemljepisnih imenih pojavljajo le v krajevnih imenih (npr. luža v npr. Luža, Mrzla Luža; mlaka v npr. Mlaka, Cucja Mlaka; kostel v npr. Kostel, Blatenski Kostel), nekatere besedne zveze pa so predvsem obcnoimenska jedra v stalnih besednih zve­zah z lastnimi imeni (npr. krajinski park Secoveljske soline, gozdni rezervat Pragozd Krokar, hitra cesta Razdrto–Vipava). V seznamu so tudi strokovni izrazi, ki v terminoloških slovarjih (geografskem, planinskem itd.) manj­kajo, npr. toplice in terme, gaj, plitvina, poldne, rudogorje, tok (ta je samo v besedni zvezi, npr. morski tok, ceprav se pojavlja v zemljepisnih imenih, npr. Kalifornijski tok, Zalivski tok), zatok, dodani so tudi tisti, ki so povezani z arheološkimi najdišci (npr. kostel, gradišce, gradec). Izrazi drugih strok, s katerimi ne poimenujemo zemljepisnih danosti, so uvršceni med splošne izraze. Izraza poldne ne najdemo med strokovnimi izrazi, a bi ga lahko glede na zemljepisno danost, ki jo poimenuje (‘gora, nad katero je sonce opoldne’), mednje za pravopisne namene lahko uvrstili. Najdemo ga v zvezi s svojilnim (Trupejevo poldne) in vrstnim pridevnikom (Maloško poldne, nem. Mallesti­ger Mittagskogel). Neenotnosti v terminoloških slovarjih je opaziti tudi pri izbiri upravno-poli­ticnih izrazov. Tako sta npr. federacija in konfederacija v Geografskem termi­nološkem slovarju na Franu, drugih, npr. banovina, cesarstvo, država, emirat, kneževina, kraljestvo, rajh, republika, županija, pa ni. V nekaterih, sicer redkih primerih, je treba biti pri izbiri strokovnih izrazov previden, npr. v imenu Dolga njiva je pomemben planinski izraz njiva (‘raz­meroma ravno, podolgovato travnato obmocje v strmem svetu, uravnano dno vecje vrtace, zaprte doline’) in ne geografski dolga njiva (‘njivsko zemlji-šce, katerega kosi se neurejeno nizajo v razlicnih smereh, pri cemer se ozki in dolgi delci menjavajo z zemljiškimi grudami’). Vecjo zadrego predstavljata besedi baba in dedec, saj sta bodisi splošna izraza (baba ‘ženska, navadno starejša’, dedec ‘moški, navadno starejši’) bodisi (v Planinskem slovarju na Franu) strokovna izraza (baba ‘izrazita osamela ska-la, del gore ali gora z razklanim vrhom’, dedec ‘izrazito pokoncna, osamela živa skala, gora ali njen del’). V Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen je v geslu Bába razlaga besede baba ‘slok kamnit rogelj, ki štrli iz tal ali skalovja, nenavadno debel kamen, odtrgana skala’ in ‘gorski vrh, vršac, glava’, v geslu Déd (tu omenjen tudi Dedec) pa je razlaga besede ded ‘slok, pokonci štrlec kamnit rogelj, ki se dviga iz pecevja ali melišca’. V Planinskem slovarju je v geslu bába razlaga ‘v lastnih imenih izrazita osamela skala, del gore ali gora z razklanim vrhom’, v geslu dédec pa ‘zlasti v lastnih imenih iz­razito pokoncna, osamela živa skala, gora ali njen del’. V rabi sta kot neprvi sestavini zemljepisnih imen vecinoma pisani z veliko zacetnico, npr. Dovška Baba,2 Velika Baba, Lucki Dedec, Kamniški Dedec (gl. tudi Razlikovalne sestavine). Konec koncev tudi »razklanost« v razlagi babe in »pokoncnost« v razlagi dedca kažeta na povezavo s splošnim pomenom babe in dedca (Kaj je bilo prej – kura ali jajce?), zato bi zglede lahko uvrstili v Nasvet. Mogoce je najti tudi ime Poljanska baba (baba ‘slok kamnit rogelj, ki štrli iz tal ali skalovja, nenavadno debel kamen, odtrgana skala’) z ustrezno pisano zacetnico. Predlog V pravilih bi bilo koristno imeti abecedni seznam strokovnih izrazov (geograf­skih, geoloških, urbanisticnih, planinskih, arheoloških). Dodati bi bilo treba manjkajoce in izpustiti izraza baba in dedec. Strokovni izrazi za zemljepisne danosti (tudi stilno zaznamovani): akvadukt, arhipelag, avenija, avtocesta, barje, bazen, bistrica, blato, boršt, brda, brdo, breg, brezno, britof (sin. pokopališce), celinska polica, cesta, celo, dežela, dobrava, dol, dolina, draga (sin. vrtaca), drevored, erg, federacija, federativna republika, fužina, gaj, gejzir, glava, globina, gora, gorca (sin. vinograd), gorica (sin. hrib, gric), gorice (sin. vinograd), gorovje, gorstvo, gozd, gozdni rezervat, graben, gradec, gradišce, grapa, greben, gric, gricevje, grofija (‘grofova posest’, ‘upravna enota’), hitra cesta, hrbet, hrib, hribovje, izvir, jama, jarek, jezero, kal, kamen, kanal, koliševka, kolk, komet, konec, konfederacija, konta, kopa, kopališce, kostel (sin. gradišce), kot, ko-tel, kotlina, krajina, krajinski park, kras, križ, krnica, kuk (sin. kolk), laguna, laz, ledena jama, ledeni pokrov, ledenik, log, loka, lokalna cesta, lug/luga (sin. mocvir­je), luknja, luža, magistrala, mesto, mlaka, mocvirje, morje, morost (sin. barje), most, naftovod, naravni park, naravni rezervat, nariv, narodni park, naselje, nasip, nižavje, njiva, obala, ocean, okno, otocje, otok, ozebnik, ozemlje, ožina, park, pec (sin. jama, pecina, skala, gora), pecina, pešpot, plac (sin. prostor), planina, planja, planota, plaz, plitvina, plošca, plovna pot, poc, podi, podolje, pogorje (sin. gorovje, gorstvo), pokrajina, poldne, polica, poljana (sin. polje), polje, polotok, pot, potok, prag, pragozd, predmestje, prekop, preliv, prelom, primorje, prospekt, provinca, pušcava, ravan, ravnik, ravnina, razglednik, reber, rebro, regijski park, regionalna cesta, reka, ribnik, rob, rog, rokav, rovt, rt, rtic, rudogorje, sedlo, sela, selce, selo, skala, slap, slatina, soline, soteska, spodmol, sredogorje, stena, stepa, steza, stolp, šelf, šcit (sin. zemeljski šcit), špica, špicje, špik, športni park, štradon (‘pot, cesta na Ljubljanskem barju’), tektonski jarek, terme (sin. toplice), tok, toplice, trg, turn (sin. stolp), ucna pot, ulica, uvala, vas, vdolbina, vinska pot, vinograd, vintgar, vir, višavje, voda, vrata, vrh, vršac, vršaj, vrt, vrtaca, vzhod, zabavišcni park, zaliv, zatok, zemeljska ožina, zid, zijavka/zijalka, zob, železnica (sin. železniška proga), žleb. Tudi samo Baba (Dovška Rožca) (Klinar: 2005, 89). Razlikovalne sestavine Z dodajanjem razlikovalnih sestavin so nastala nova imena. V domacih ime­nih so najpogostejši vrstni pridevniki (mali, veliki, zgornji, spodnji, gornji, dolnji, stari, novi, srednji), tudi zastareli (npr. gorenji sin. gornji, dolenji sin. doljni), in izkrajevni vrstni pridevniki (npr. kobariški, polhograjski, divaški, dravski), v podomacenih zemljepisnih imenih (eksonimih) tudi južni, sever-ni, vzhodni, zahodni, jugovzhodni ipd. Stojijo bodisi pred imeni, ki obstajajo tudi v samostojni obliki, npr. Grmada (vec vrhov) in Polhograjska Grmada (v Polhograjskih Dolomitih), bodisi so sestavina tistih imen, ki se v uradnih imenih pojavljajo samo skupaj z razlikovalno sestavino (Spodnje Kriško jeze­ro), v rabi pa lahko tudi brez nje (Kriško jezero, Grmada < Polhograjska Gr-mada) ali v doloceni skladenjski rabi (Kriški jezeri). Razlikovalno sestavino in prvo sestavino za njo pišemo z veliko zacetnico, zacetnica drugih sestavin pa se ravna po siceršnjih pravilih. Neenotnosti v zapisih predvsem domacih vecbesednih zemljepisnih imen v rabi ni veliko. Nekaj je npr. težav s kopo (splošni in strokovni izraz). Kljub jas­nim zgledom v primeru izraza kopa/Kopa (Kopa, Velika Kopa, Belska Kopa) se zatakne pri Matkovi kopi/Kopi, podobno pri Vodnikovem Vršacu/vršacu3 (vršac ‘mogocen stožcast vrh, gora’), ter Velikem Babanjskem skednju/Ske­dnju4 in Malem Babanjskem skednju/Skednju. Predlog Razlikovalno sestavino in prvo sestavino za njo pišemo z veliko zacetnico, zacet­nica drugih sestavin pa se ravna po siceršnjih pravilih: Polje in Novo Polje, Osol­nik in Mali Osolnik, Dolomiti in Polhograjski Dolomiti, Kras in Divaški Kras, Stol in Kobariški Stol, Kopa in Velika Kopa, Belska Kopa, Dvor in Dravski Dvor, Nova vas in Stara Nova vas, Cernelska špica in Velika Cernelska špica, Shetlandski otoki in Južni Shetlandski otoki; Dolenje Mokro Polje; Zgornje Kriško jezero, Spodnje Kriško jezero, Srednje Kriško jezero (Kriška jezera), Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda (nasproti Težka voda za potok), Mala Bahamska plitvina, Velika Ba-hamska plitvina (Bahamski plitvini). 3 Tudi Vršac nad Zadnjico. 4 Tudi Veliki Babanjski Škedenj. Nasvet Pozorni moramo biti na a) neprvi vrstni pridevnik za razlikovalno sestavino, ki je del enkratnega imena in ga pišemo z malo zacetnico: Veliki vzhodni erg (ni *Malega vzhodnega erga), Veliki zahodni erg (ni *Malega zahodnega erga), Novi južni Wales (‘Novi Wales na južni polobli’, ni *Novega Severnega Walesa); b) enakoglasnice, saj je lahko razlikovalni dodatek obcno poimenovanje in ga pišemo z malo zacetnico, npr. zahodni ‘ki je v zvezi s smerjo na nebu ali Zemlji’ (zahodna Nemcija), ali je del lastnega imena in ga pišemo z veliko zacetnico, npr. Zahodna Nemcija ‘do 1990 Zvezna republika Nemcija’. 7 Obcnoimenska jedra Kljub pravilu, da obcnoimensko jedro ob lastnem imenu pišemo z veliko zacetnico, ce je del lastnega imena, sicer ne (je del besedne zveze), je težko iz­brati pravo zacetnico brez poznavanja stvarnih dejstev. Podobno je z imeni, ki so v eSP 2003, § 68 (poslopja in drugi samostojni objekti), uvršcena med zemljepisna imena, v novih pravilih pa bodo med stvarna imena. To velja za poslopja in druge samostojne objekte, pokopališca, avtobusna in železniška postajališca, letališca, pristanišca, prireditvene prostore in zabavišcne par-ke: kartuzija Žice, grad Kostanjevica, palaca Manzioli, dvorec/grad Goricane, vila Zlatica, cerkev svetega Jožefa, stolnica svetega Nikolaja, kapela Marije Zdravje bolnikov, športni park Stožice. Potreba po izražanju lastnoimenskosti se pojavlja v vseh teh kategorijah. Nekatera imena poslopij so zato preime­novana (Žicka kartuzija, Kostanjeviški grad, Manziolijeva palaca) ali natanc­neje imenovana (Stadion Stožice); v rabi so tudi brez obcnoimenskega jedra (Sveti Jožef, Sveti Nikolaj) ali pa obcnoimensko jedro postane del lastnega imena, naj gre za predstavljanje kake stavbe kot arhitekturne stvaritve (Vila Šubic ‘vila arhitekta Vladimirja Šubica’), lastnega imena protokolarnega objekta (Vila Podrožnik), stanovanjskega objekta (Vila Urbana v Ljubljani). 8 Predložna imena Izbira zacetnice v predložnih imenih je ne samo velik izziv za uporabnike, ampak tudi za jezikoslovce. Pravopisna pravila, ki bi zadovoljila vse, je že zaradi lokalne rabe in skladenjskih zvez, v katerih se ta imena pojavljajo, težko sestaviti. Predlog Neprvo sestavino v predložnih imenih pišemo z veliko zacetnico, ce je lastno ime, ce se je povezava z obcnim poimenovanjem v zavesti uporabnikov povsem izgubila ali ce gre za skrajšano ime: Ob Ljubljanici, Pri Fari, Na Lescu, Za Moše­nico, V Zideh, Za Gradom (Grad < Ljubljanski grad). Neprvo sestavino v predložnih imenih pišemo z malo zacetnico, ce je povezava z obcnim poimenovanjem jasna: Na klancku, Na jami, Ob železnici, Pod gozdom, Za vasjo, Za trnjem, Pri vodici. Sklep Med pregledovanjem gradiva, iskanjem ustreznih zgledov in preverjanjem zapisov v rabi sem skušala ugotoviti, ali sedanja pravopisna pravila uporab­nikom res povzrocajo take preglavice, kot se pogosto zdi. Hkrati sem razmi­šljala o tem, kaj bi bilo treba v pravilih spremeniti, da bi uporabniki v dvomu lahko ime zapisali pravopisno pravilno. Ugotovila sem naslednje: pisci, ki dobro poznajo tematiko, vecinoma izbirajo ustrezno zacetnico; dosedanja pravila je treba tako preurediti, da bodo jasna in pregledna; prikazati je treba prehod obcnoimenskih sestavin v lastno ime (pomenski prenos) in dodati vec enakoglasnih zgledov in zgledov z neprvo enakoglasno sestavino, saj o veliki zacetnici lahko povedo celo vec kot pravila sama; spremembe bi se tikale le zgledov Kocevski Rog, Goriška Brda, Crna gora (država) ter predlož­nih imen in imen, v katerih je v rabi opaziti dvojne zapise. Pravopisna pravila za razlicna poglavja (od pisnih znamenj, zacetnice, prev­zetih besed do slovnicnega orisa ipd.) so izcrpna in napisana za zahtevnejše uporabnike (slovaropisce, pisatelje, strokovne in znanstvene pisce, prevajal­ce, lektorje, ucitelje, novinarje itd.), zato tudi poglavje o zacetnici v zemlje­pisnih imenih ne more biti izjema. V slovarskem delu bodo ponazorjena z naborom raznovrstnih zgledov, ti pa bodo povezani s pravili. Za manj zahtevne uporabnike bo treba pripraviti preprostejšo razlicico vseh pravopisnih poglavij. Za osnovnošolsko in srednješolsko izobražene bi za­dostoval prikaz zacetnice v enobesednih zemljepisnih imenih in delitev vecbesednih imen v dve skupini: v prvi bi bila neprva obcna poimenovanja, ki poimenujejo tocno doloceno zemljepisno danost, v drugi neprva obcna poimenovanja, ki so doživela pomenski prenos. Pomagati bi jim morali s so­postavljanjem enakoglasnih zgledov (Crni vrh nasproti Crni Vrh) in zgledov z neprvo enakoglasno sestavino (Polhograjska gora nasproti Kranjska Gora), med šolanjem pa jim nuditi informacijo o tem, kaj z imenom poimenujemo (npr. goro ali naselje), in jih navajati na uporabo portala Fran in drugih re-levantnih virov. 10 Viri in literatura eSP 2003 = Slovenski pravopis (Jože Toporišic idr.). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC. Etimološki slovar = Snoj, Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Modrijan založba, d. o. o., in Založba ZRC. Fran = Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, razlicica 6.0, www.fran.si, dostop 20. 11. 2019. Geografski = Geografski terminološki slovar, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/ terminologisce/slovarji/geografski, dostop 20. 11. 2019. Klinar 2005 = Stanko Klinar, 55 krat Karavanke, Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2005. Planinski = Planinski terminološki slovar, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/ slovarji/planinski, dostop 20. 11. 2019. 11 Pregledani viri in literatura Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša, 2011: Sodobni pravopisni prirocnik med normo in predpisom. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC. eSSKJ 2000 = Slovar slovenskega knjižnega jezika. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC. eVSL 2005 = Veliki splošni leksikon. Elektronska izdaja. Ljubljana: DZS. Fran = www.fran.si, dostop oktobra 2019. Geopedia.si = http://www.geopedia.si/#T105_x499072_y112072_s9_b4. Gigafida 2.0: Korpus pisne standardne slovenšcine, https://viri.cjvt.si/gigafida/. Hribi.net = https://www.hribi.net/. Jakopin, Franc, Korošec, Tomo, Logar, Tine, Rigler, Jakob, Savnik, Roman, Suhadolnik, Stane, 1985: Slovenska krajevna imena. Ljubljana: Cankarjeva založba. Kladnik, Drago, Perko, Drago, 2013: Slovar slovenskih eksonimov. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Amebis, d. o. o., Kamnik, in Založba ZRC, ZRC SAZU. Klinar, Stanko, 1991: Sto slovenskih vrhov. Prešernova družba, Ljubljana. Klinar, Stanko, 2005: 55 krat Karavanke. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. Majdic, Viktor, 1996: Razgledi po krajevnih imenih, Krajevna imena v luci slovnicne obravnave. Rokus, Ljubljana. Orožen Adamic, Milan, Perko, Drago, Kladnik, Drago, 1996: Prirocni krajevni leksikon Slovenije. DZS, d. d., Ljubljana. Tina Lengar Verovnik tina.verovnik@fdv.uni-lj.si tina.lengar-verovnik@zrc-sazu.si UL, Fakulteta za družbene vede ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_06 Nekaj misli o reformi pisanja vecbesednih zemljepisnih imen 1 Uvod Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU je v vmesni razlicici prenovlje­nega poglavja o veliki in mali zacetnici (gradivo je zgolj interno) pri pisanju vecbesednih zemljepisnih imen predlagala spremembo pri zapisovanju na­selbinskih imen, katerih sestavina je poimenovanje strnjene oblike poselitve, tj. mesto, trg, vas, selo (sela, selce ...), naselje. Izkušnje s terena (npr. table za oznacevanje krajev) in iz Jezikovne svetovalnice namrec kažejo, da uporab­niki teh besed ne prepoznavajo v njihovem osnovnem pomenu (zlasti pri trg in selo njun primarni pomen ni vec v ospredju), zato tudi ne razumejo argumentacije za trenutno veljavno pravilo. Da imajo velike težave pri usva­janju zapisovanja te skupine imen tudi ucenci, pa potrjuje sicer hudomušno vprašanje srednješolskega ucitelja, zastavljeno na eni od predstavitev predvi­denih sprememb in novosti v pravopisni kodifikaciji, na racun cesa bodo v prihodnje ucitelji dajali negativne ocene, ce te izjeme ne bo vec. 2 Prednosti razširjene reforme Predlagana reforma, ki gre še dlje in po kateri bi vse sestavine vecbesednih zemljepisnih imen (razen slovnicnih besed – po skrajni razlicici pa tudi te) pisali z veliko zacetnico, je vredna premisleka iz vsaj dveh razlogov. Zago­tovo rešuje problem tistih nenaselbinskih vecbesednih imen, pri katerih se: (1) uporabniki ne zavedajo (vec) obcnoimenskosti neprvih sestavin (zato zapisi kot Makekova Kocna, Bela Krajina, Betalov Spodmol, Hudicev Boršt ipd., ki so v neskladju s trenutno pravopisno kodifikacijo); (2) obcnoimenskosti sicer zavedajo, a celotno ime dojemajo kot naselbin­sko zaradi laicne interpretacije termina, ceš da je naselbinsko vse, kar je naseljeno (zato zapisi kot Crna Gora, Mestni Log ipd.) – ta problem vsaj za dele naselij rešuje zgoraj omenjena vmesna razlicica prenovljenega poglavja Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, v kateri se pred­videva razširitev kategorije naselbinskih imen tudi na naselja znotraj strnjenih oblik poselitve (krajev, mest, vasi ...). Na ta nacin bi se izognili tudi posebnosti, da kadar ob naselbinskem ime-nu v vlogi identifikacijskega dolocila nastopa nenaselbinsko ime, ki ga uvaja predlog, to ostane zapisano po pravilih za nenaselbinska imena (Gradišce v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Lovrenc na Dravskem polju > Gradišce v Slovenskih Goricah, Zavrh pod Šmarno Goro, Lovrenc na Dra­vskem Polju). Vendar je po drugi strani to mogoce reševati tudi z izjemo oziroma posebnostjo (kot je bilo doslej). Možne pasti reforme Ce pustimo ob strani upraviceno domnevo, da se bo uporabnikom velika zacetnica v imenih tipa Jadransko Morje, Blejsko Jezero, Ljubljanska Kotlina ipd. zaradi razpoznavne obcnoimenskosti druge sestavine bržkone upirala vsaj toliko, kot se jim zdaj mala zacetnica v primerih pri tockah (1) in (2) zgoraj, prinaša morebitna reforma s seboj še eno veliko težavo. To je zapis prvotno stvarnih vecbesednih poimenovanj in imen v (zdaj) nenaselbinskih vecbesednih imenih, npr. Ulica borcev za severno mejo, Cesta dveh cesarjev, Cesta slovenskih kmeckih uporov, Trg komandanta Staneta, Ulica Pohorskega bataljona, Trg Osvobodilne fronte. Menim, da bi vztrajanje pri zapisu vseh sestavin takega zemljepisnega imena z veliko zacetnico vneslo v zapisovalno prakso stvarnih zvez (tako obcno- kot lastnoimenskih) veliko zmedo: Osvobodilna fronta proti Osvobodilna Fronta; slovenski kmecki upori proti Slovenski Kmecki Upori ipd. 4 Premislek o terminologiji Kot je bilo že omenjeno zgoraj, težave v pisni rabi zagotovo izhajajo tudi iz terminološke neposrecenosti kategorij »naselbinska« in »nenaselbinska« vecbesedna zemljepisna imena. Pri prvem izrazu – sodec po korpusnem gradivu – tudi izven te zveze obstaja zavedanje o pomenu ‘nanašajoc se na naselbino’ ali ‘nanašajoc se na naselje’, kar sta pomena, evidentirana v SSKJ2. Vendar pa izkušnje v pedagoški in lektorski praksi kažejo, da mnogi pod »naselbinsko« pojmujejo vsa naselja (torej tudi mestna, vaška ipd.), neredki pa celo vse, kar je naseljeno (torej tudi ali vsaj še države). Kategorija »nenasel­binskih« imen pa je po drugi strani prevec raznorodna, da bi si jo uporabnik lahko osmislil kot »kar ni naselbinsko«, saj ce vanjo intuitivno še lahko pri­števa hribe, gore, morja, jezera ipd., jo je veliko težje osmisliti za podvodne reliefe ali ozvezdja. 5 Predlog rešitve Možna rešitev vseh zgoraj nanizanih dilem bi bila pravopisna obravnava po kategorijah, ki so bližje uporabnikovemu izkustvu. Namesto dveh (naselbin-ska in nenaselbinska imena) bi tako sicer dobili vec skupin, vendar bi bile tudi izjeme na ta nacin bolj obvladljive. Pri imenih naselij (tako »naselbin« kot njihovih delov) bi veljalo eno pravilo: pisanje vseh sestavin z veliko za-cetnico, razen predlogov in posameznih sestavin identifikacijskih dolocil – Novo Mesto, Mestni Log; pri ulicah, trgih, parkih ipd. bi veljalo drugo pra­vilo, tj. enako kot do sedaj – Ulica Janeza Pavla II., Trg mladinskih delovnih brigad. Pri imenih površinskih geografskih danosti (hribi, gore, gozdovi, doline, kotline ...) bi prav tako veljalo dosedanje pravilo za nenaselbinska vecbesedna zemljepisna imena – izjemo pa bi lahko predstavljale neprve pr-vine, ki so rabljene v prenesenem pomenu (Kamniški Dedec) ali pri katerih povprecnemu sodobnemu uporabniku pomen teh prvin ni vec razviden (Be-talov Spodmol). Podobno bi nato oblikovali še druge skupine zemljepisnih imen, npr. vodna imena, imena nebesnih teles in pojavov ipd. Marko Snoj marko.snoj@zrc-sazu.si ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8641-6669 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_07 Vse z veliko zacetnico 1 Pro Meni bi se zdelo najpametneje, da bi vse dele vseh vecbesednih lastnih imen pi-sali z veliko zacetnico, torej Novo Mesto, Šmarje Pri Jelšah, Postojnska Jama, Ja­dransko Morje, Friderik S Praznim Žepom, Lukec In Njegov Škorec, Obuti Macek, Cankarjev Dom. Poglavitni razlog za predlog je prevelika zapletenost veljavnih pravopisnih pravil za pisanje teh lastnih imen, ki za usvojitev zahtevajo nemalo truda – truda, ki bi ga bilo vredneje predvsem v šolskem sistemu uporabiti za spoznavanje kakega pomembnejšega, stvarnejšega jezikovnega dejstva ali jezi­koslovnega problema. Ce bi sprejeli predlagano pravilo, bi jezikovni uporabniki glede rabe velike zacetnice v vecbesednih lastnih imenih morali vedeti le še to, kaj je lastno ime. To vprašanje, ki ni tako preprosto, je pa bistveno, zdaj ostaja v ozadju, saj je do njega predolga pot. Hkrati je to vprašanje, ki od ucecega se zahteva razmislek, medtem ko ucenje zdaj veljavnih pravopisnih pravil zahteva le memoriziranje vecje kolicine podatkov, katerih vrednost je zgolj dogovorna. Zacetni predlogi niso del lastnega imena, zato naj se pišejo z malo zacetnico: sem za Akom, grem izza Aka; popival je pri Koširju, prišel je od Koširja. Ko se zlijejo z imenom, postanejo sklopi in izkažejo skladenjsko potrebo po pre­dlogu: grem pred Dvor > grem v Preddvor. 2 Kontra S sprejetjem tega pravila bi izgubili razlikovanje med pisanjem homonimnih naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imen, npr. med naselbinskim imenom Kamniška Bistrica in vodnim Kamniška bistrica. A to je še najmanjša škoda. Predlogu za tako radikalno spremembo naspro­tujejo domala vsa štiri pravopisna nacela: (1) raba je kolikor toliko ustaljena, saj se temu, da se mesto, vas, selo in trg, ko nastopajo kot neprve sestavine na­selbinskih lastnih imen, pišejo z malo zacetnico, vse druge pa z veliko, v šoli namenja veliko pozornosti, (2) sistemsko so te izjeme dobro utemeljene – gre za poimenovanja simbolov naselbinskih imen na zemljevidih,1 (3) izrocilo ni kaj dosti drugacno, (4) gospodarnost pa zaradi zdajšnjega pravila tudi ne trpi. Zakaj torej popravljati, kar deluje? 3 Re To, da v pisavi ne bi vec razlikovali med naselbinskimi in nenaselbinskimi lastnimi imeni, uporabnike razbremeni premnogih težav, saj danes ni vsa­komur jasno – ce sploh je komu –, ali je bistrica še obcno ime ali samo še lastno. Ce ni vec obcno ime, bi se morala po veljavnih pravilih tudi v vodnem imenu pisati z veliko zacetnico. Statusi besed se scasoma spreminjajo, tocnih casovnih meja pa ni mogoce potegniti: ce je bila kocna pred stoletjem še bolj ali manj splošno znano obcno ime, danes ni vec. In ce je bil vintgar v tem casu samo lastno ime, je danes predvsem obcno. Enako velja za Kras, ki je bil tedaj le lastno ime pokrajine na našem zahodu, danes pa imamo kras tudi na Dolenjskem in celo na Kitajskem – povsod, kjer voda in apnenec sodelujeta pri nastajanju pojavov, ki so jih najprej opazovali prav na našem Krasu. Izrocilo je, kakršno je, ne moremo ga spreminjati: ustvarjala ga je kodifikacija. Vecinska raba odseva predvsem pisanje pravopisno opolnomocenih piscev. Ko se pisanja lotijo manj vešci uporabniki, vidimo zapisano vse mogoce. Pristojna državna služba nas tako obvešca, da smo prišli v Dolnjo Težko Vodo, en kilo­meter naprej pa, kod se gre v Gornjo Težko vodo. Na razdalji 20 metrov tudi vidimo smerokaza za Koroško Vas in Jurno vas. Veljavno pravopisno pravilo o pisanju vecdelnih lastnih imen resda predstavlja sistem, a ta sistem ne temelji na jezikovnih dejstvih. Zgrajen je arbitrarno, od uporabnikov pa se pricaku­je, da bomo to arbitrarnost, ce že ne razumeli, pa vsaj upoštevali. Nacelu, naj jezikovni sistem odseva v pravopisnem pravilu, bi zadostil prav predlog vse z veliko zacetnico, saj bi pravopis prav na ta nacin najnazorneje razlikoval med obcnimi in lastnimi imeni tudi v vecbesednih primerih. Predlog upošteva na­ 1 Razlago dejstva, zakaj z malo samo mesto, vas, selo in trg, dolgujem Marti Kocjan Barle. celo gospodarnosti predvsem v smislu usvajanja pravopisnega pravila. Veljav­na pravila o pisanju vecbesednih lastnih imen do poslednje tancice obvladajo zares redki. Le koliko je takih, ki vedo, zakaj se piše drugi del imena države Crna gora z malo, zadnji del krajevnega imena Šmarje pri Jelšah pa z veliko zacetnico, in se pri tem zavedajo, da jelše niso lastno ime? Pravilo vse z veliko zacetnico pa je tako enostavna razširitev pravila o pisanju enobesednih lastnih imen na vecbesedna, da bi ga zlahka usvojili vsi osnovnošolci. 4 Sub Z uveljavitvijo predlaganega pravila bi ves dosedanji tisk in sploh vse zapisano postalo pravopisno neustrezno. Kdor se je že naucil zdaj veljavnih pravil, se bo upraviceno spraševal, v kaj je vložil trud in ali se pravopisne oblasti zdaj iz njega norcujejo. Ali ne bi bilo s tega stališca bolje spremembe uvajati posto­poma, da bi npr. za zacetek pisali le vse obcnoimenske sestavine naselbinskih lastnih imen z veliko zacetnico (Novo Mesto), spremembe pri vseh preostalih pa prepustili prihodnjim reformam. S tem bi se izognili tudi ocitku anglizacije našega pravopisa, saj je težnja po pisavi obcnoimenskih sestavin vecbesednih lastnih imen opazna predvsem pri tistih jezikovnih uporabnikih, ki bolje po­znajo chicaški slogovni prirocnik kot pravila slovenskega pravopisa. 5 Mort V kirurgiji in še marsikje velja, da je cisti rez primernejši od dolgotrajnega mrcvarjenja. Sprejem pravila vse z veliko zacetnico bi prinesel dolgorocno rešitev, ki pa bi za uveljavitev potrebovala prehodno obdobje. Nova besedila bi se pisala in tiskala po novem, javne napise bi zamenjevali postopoma, tako kot jih zaradi zbledelosti ali poškodb zamenjujejo tudi danes, osebne in dru­ge dokumenta pa po koncu veljavnosti. Anglizacija? Komaj. Angleško pišoci zapisujejo z veliko zacetnico le tiste neprve sestavine lastnih imen, ki niso cleni, predlogi ali vezniki, predlog vse z veliko zacetnico pa predvideva veliko zacetnico pri prav vseh sestavinah vecbesednih lastnih imen. 6 Hirš Predlog vse z veliko zacetnico je v odkritem nasprotju s temeljnim nacelom spreminjanja pravopisnih pravil, ki je postopnost. Težko smo usvojili zaple­tena pravila o pisanju neprvih sestavin lastnih imen, zdaj pa bo naše znanje pristalo na smetišcu zgodovine pravopisja! Postopnost spreminjanja pravo­pisnih pravil je nadrejena rabi, sistemu, izrocilu in gospodarnosti, saj izvira iz njih, se vanje vraca in jih tako povezuje. 7 Sklep Jezik ni samo družbena, je tudi naravna entiteta. Razvija se po lastnih notra­njih in zunanjih naravnih zakonitostih, na razvoj pa vpliva tudi njegova druž­bena vloga. Pravopisje kot vrhunec clovekovega vplivanja na jezik je zavezano nacelu postopnosti sprememb, saj je to skladno z jezikovnim razvojem, ki je po svoji naravi prav tako postopen. Težava s pisanjem neprvih sestavin vec-besednih lastnih imen se je krepila z vedno bolj izumetnicenim sklopom pra­vil, ki nimajo opore v naravnem jeziku in so zato predmet vse težjega ucenja. Umetno ustvarjeno težavo pa se najlažje odpravi s poenostavitvijo in vrnitvijo k naravi. Ker je najosnovnejša delitev samostalnikov delitev na obcna in lastna imena in ker velja, da enobesedne obcne besede pišemo z malo, lastna imena pa z veliko zacetnico, ni nic bolj naravnega kot to, da navedeno pravilo razširi-mo tudi na neprve sestavine vseh vecbesednih lastnih imen. Pravopisna komisija, ki je pri pisanju neprvih sestavin vecbesednih lastnih imen zaznala problem, bo torej odlocala o tem, ali bo vztrajala pri obstojecem stanju, katerega vzdrževanje zahteva nesorazmerno veliko truda jezikovnih uporabni­kov, ali bo aktualno pravilo postopoma spreminjala v smer, ki jo nakazuje pre­dlog vse z veliko zacetnico (in morda za zacetek uzakonila le, naj se tudi neprve sestavine mesto, vas, selo in trg pišejo z veliko zacetnico – tako postopanje je zgoraj oznaceno kot mrcvarjenje), ali pa se bo vrnila k naravi in z enkratnim cistim rezom uzakonila preprosto pravilo, ki bo odpravilo tisoc in eno nejasnost in sprostilo možganske kapacitete za usvajanje pravih jezikovnih vsebin ter raz­mišljanje o jeziku kot najbolj dovršenem skupnem izdelku cloveškega uma. Za konec se še enkrat povrnimo k nacelom. Pravopisna komisija bo v zvezi s tem vprašanjem na eno stran tehtnice postavila postopnost kot temeljno nacelo spreminjanja pravopisnih pravil, na drugo pa Ockhamovo britev,2 ki je temeljno metodološko nacelo zahodnega miselnega sveta. 2 Entia non sunt multiplicanda praeter necessitatem, v prostem prevodu: Ne pove-cuj števila sestavnih delov prek meje potrebnega. Peter Weiss peter.weiss@zrc-sazu.si ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ORCID: https://orcid.org/0000-0003-0609-2252 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504320_08 Vecbesedna zemljepisna imena: z veliko zacetnico skoraj vse 1 1575 Pisanja velikih in malih zacetnic v vecbesednih zemljepisnih imenih v slo­venskem (knjižnem) jeziku je bilo na zacetku malo, kar je pricakovano. Nemške pravopisne navade so dajale slovenskim besedilom – gledano z da­našnjimi ocmi – mocen pecat, zdi se, kot da je bilo pomembnejše, da je bilo napisano, kot kako je napisano. Zemljepisnih imen v teh besedilih je bilo malo (še najvec iz svetopisemskega okolja), vendar se najdejo. Tako je reci-mo Primož Trubar v Katekizmu z dvejma izlagama (1575) v zvezi s cerkvijo v Novi Štifti pri Gornjem Gradu ime slednjega središca zapisal takole: per Gornim Gradu (202), Vgurenim Gradu, per Gurenim Gradu (203). 2 1797 V slovenšcini opazovani in opisovani svet protestantskih piscev 16. stole-tja recimo je bil kljub njihovi svetovljanskosti zaradi izgona s Kranjske na Nemško in kljub daljnim stikom s svetopisemskimi kraji glede zemljepisnih imen veliko manjši kot svet kakega Valentina Vodnika, ki je v naslov prve številke prvega letnika Lublanskih novic leta 1797 že samozavestno pripisal »od vseh krajov celiga svejta«. Sprva je bilo pisanje vecbesednih zemljepisnih imen lahko oprto na tuje, praviloma nemške vire ali vzorce in tako je bilo kar varno pisati še kako stoletje: nemška so bila pri berocih in pišocih do konca 19. stoletja domaca in so jih bili vajeni. 3 1895 V slovenskem pisnem ustvarjanju (ce povzemanje tujih besedil in prevajanje štejemo med besedno poustvarjanje) se je potreba po dovolj doslednih in izrec­nih slovenskih pravilih za zapisovanje velike in male zacetnice v vecbesednih zemljepisnih imenih pokazala pri rednem pisanju takih imen v publicistiki, ob koncu 19. stoletja, še pred izidom Slovenskega pravopisa, ki ga je leta 1899 izdal Fran Levec. Leta 1895 je namrec zacela izhajati revija Planinski vestnik, v kateri je bilo treba redno, iz meseca v mesec, pisati najrazlicnejša slovenska zemlje­pisna imena, in to ne samo v uradnih oblikah, kakršna so v poštnih in drugih uradno vodenih imenikih zapisana vecbesedna krajevna, ampak tudi ledinska imena (mikrotoponimi). Ta se pojavljajo v opisih prehojenih poti po ne samo slovenskem alpskem svetu, besedila pa so prispevali tedanji izobraženci, ki jim ni manjkalo zagnanosti pri pisanju; lahko si predstavljamo, da se niso hoteli ustavljati pri vsakem malo bolj zapletenem zemljepisnem imenu. V reviji je prvi dejanski clanek z naslovom Spomini na Skuto prispeval Josip Sernec in je bil objavljen v prvi številki prvega letnika Planinskega vestnika: »Imam opraviti v Gornjem Gradu, pa bi se rad kake tri dni mudil v Sol­cavskih planinah, – kakovo pot pa mi ti nasvetuješ?« vprašal sem meseca julija 1879. l. v Celju nekega prijatelja, imenitnega turista. »Ce dopoldne v Gornjem Gradu opraviš«, dejal je, [»]se lahko popoldne pelješ po okrajni cesti na Kranjsko do Bistriške doline, potem prideš peš do hiše slavnega vodnika Uršica, tam prenociš in kreneš drugi dan na Skuto, odtod pa po Turskem Žlebu na Okrešelj in k Plesniku v Logarjevo dolino ter cez Ljubno v Mozirje. [...] (Planinski vestnik 1.1 (1895), 4) Zveze Gornji Grad, Solcavske planine, Bistriška dolina, Turski Žleb in Lo-garjeva dolina so zapisane že v zacetnih odstavkih nove revije kot kakšno ponazorilo in opozorilo, kaj vse težavnega in pravopisno v imenskem glede malih in velikih zacetnic takrat še ne do konca dolocenega je bilo treba ube­sediti v slovenšcini. 4 1910 Prvi urednik Planinskega vestnika Anton Mikuš je bil v to zadrego vržen in je težave lahko le obvladoval, drugi urednik, jezikoslovec Josip Tominšek, ki je leta 1908 za njim za dobrih trideset let prevzel urednikovanje, pa je bil pravopisno zelo dejaven in podjeten. Za zacetek je v prvi številki planinske revije leta 1910 cisto na kratko, z nizom ponazarjalnih primerov, pokazal, kako se bodo odslej pisala vecbesedna krajevna imena. (Ob tem je ponazoril tudi veliko zacetnico pri pridevnikih iz krajevnih imen.) Pisava krajepisnih imen. »Planinski Vestnik«, ki edini izmed Slovenskih listov zastopa tudi zemljepisno stroko, je poklican, da zapocne v praksi edinstvo v pisavi krajepisnih imen, ki je bila doslej zelo nestalna. Zato javljamo bralcem in sotrudnikom, da bo naš list pisal omenjena lastna imena po tehle vzorcih: 1.) Kranjska Gora, Novo Mesto, Gornji Grad, SuhiPlaz, Šmarna Gora, Julijske Alpe (oz. Planine), Beli Potok, Crni Graben. Pu-sto Polje, Crni Vrh, Kamniško Sedlo, Robanov Kot, Logarjeva Dolina, Blejsko Jezero, Krvavi Kamen, Aljažev Dom, Vodnikova Koca, Dunajska Cesta, Za Vodo, itd. – t. j. vse locljive dele posamic in z veliko zacetnico. 2. Takisto z veliko pridevnike in imena prebivalcev doticnih krajev: Kranjskogorski, No-vomeški, Triglavski, Bohinjski, Gorenjec, Gorenjski, Trentar, Trentski, Slove­nec, Slovenski. 3. Z malo se pišejo edino predlogi, ki ne stoje v zacetku; n. pr.Špik nad Policami, Jezero pod Splevto. [...]) (Tominšek 1910c: 22) Problem je, kot je napovedal, obširneje opisal in rešitve zapisal isto leto v nekaj objavah in razlicicah dejansko istega daljšega prispevka v revijah Po- potnik (Tominšek 1910b) in Ljubljanski zvon (Tominšek 1910c) ter v lastni publikaciji z naslovom Antibarbarus (Tominšek 1910a). V Ljubljanskem zvo- nu je bil povzetek takle: Preudarivši vse slucaje in zasledujoc zgodovino našega vprašanja, sem se odlocil za tale pravila: I. Glede lastnega imena samega. 1) Z veliko zacetnico se piši vsako krajinsko lastno ime, in sicer a)edina, oziroma prva njegova beseda brezizjemno vedno; b) takisto naj se pišejo z veliko vse o s t a le v enojno lastno ime združene besede, izvzemši edino p re d lo g e. O p om b a. Za l a s t n o krajinsko ime pa velja vsako kakemu kraju in prostoru kateregakoli obsega kot trajno pripadajoce ali dodeljeno ime v svoji celoti: dežele, gore, doline, morja, jezera, reke, potoki, studenci; jar-ki, rupe, jame; ceste in poti (s stalnim imenom); imena za stalno dana po kakovosti površja: gozdi, travniki, mocvirja, planine, skale, meli, plazovi, skoki, grebeni, škrbine, trnje; naselbine z vsemi svojimi deli: mesta, vasi, sela, kapele, koce (n. pr. planinske), palace, vodnjaki ; ulice, trgi, predme­stja, okraji, nabrežja, promenade i. dr. Zgledi: Z veliko torej pišimo: a) razen navadnih (Koroško, Krn, Skuta, Bogatin, Jama, Zagorje, Luknja, Škarje, Gospodicna [...] itd.) tudi t a ke s k u pi n e: V Vinogradih (Gemeindelexikon von Steiermark 47), Za Kloštrom (n. m. 29), Med Gorami (n. m. 21) Pod Pecjo, Pod Lesom itd. — b) Imena s le d e c i h v r s t: Novo Mesto, Beli Potok (vas in potok), Crna Prst, Višnja Gora, Srednja Vas, Bela Cerkev, Mrzla Draga, Veliki Kot, Savinjske Planine, Jadransko Morje, Tihi Ocean, Crni Studenec (v Pišnici), Blejsko Jezero, Kriški Podi, Suhi Plaz, Logarjeva Dolina, Sorško Polje, Ljubljansko Barje, Postojnska Jama, Kriška Stena, Kamniško Sedlo, Kacja Rida, Žagana Pec, Hudicev Boršt, Dolga Njiva, Rudolfova Skala, Aljažev Dom, Narodni Dom, Kadilnikova Koca, Kugyjeva Pot, Dunajska Cesta (v Ljubljani), Kolodvorska Ulica, Vodnikov Trg, Karlovsko Pred­mestje, Mestni Log, Prisojna Pot (na Ljubljanski Grad), Jubilejski Most. N a d a lj e: Sv. Trije Kralji, Špik nad Policami, Sv. Peter pod Svetimi Go-rami, Sv. Juri ob Taboru, Voda za Oltarjem (v Gorjancih), Vrh za Steno, Jezero pod Splevto itd. c)Z malo zacetnico pa se seveda piši vsaka beseda, kadar služi le kot obcno ime, n. pr. „Rudolfova skala“ bi bila kaka skala, ki je slu-cajno last kateregakoli Rudolfa, ne da bi se imenovala po njem, docim je Rudolfova Skala kot krajepisno ime znana vsem izletnikom h Klanškima Jezeroma, „Dunajska cesta“ je vsaka cesta na Dunaju, a „Dunajska Cesta“ je ulica v Ljubljani, v Celju itd. „Aljažev dom“ je domovinski kraj kake­ga Aljaža, „Aljažev Dom“ pa je planinski hotel v Vratih, imenovan po slavnem župniku Jakobu Aljažu. Turski Žleb je lastno ime; „Turski žleb“ je katerikoli žleb v Turah. „Babji Zob“ je znana gora, „Babji zob“ bi bil resnicen zob kake osebe z imenom Baba. Z m a lo zacetnico se pri kratici „sv.“ tudi imena svetnikov locijo od kra­jevnih svetniških imen: „sv. Juri“ je svetnik, Sv. Juri (ob Južni Železnici) je kraj. Ako ima krajevno ime zveriženo obliko (Šmarije, Šencur), potem je zamenjava itak izkljucena ; takisto tudi, ce se rabi pri k r aj e v n e m ime-nu oblika „Šent“ (Št. Jakob ali Šent Jakob), ki se svetnikom („sv.“) ne prideva. 2.) Z veliko zacetnico pišimo tudi pr e bi v a l c e dežel, pokrajin in na­selbin: Kranjec, Gorenjec, Bohinjec, Kraševec, Ribnican, Novomešcan, Pustopoljec itd. (Tominšek 1910c: 84–85) Tu je dejansko oblikoval pravilo, ki ga lahko na kratko, pa vendar kot ak­tualnega povzamemo danes, po 110 letih: V zemljepisnih imenih pišemo z veliko zacetnico vse sestavine razen veznika in nezacetnega predloga. 1921–1922 V zadnjih letih 19. stoletja, po ustanovitvi takratnega Slovenskega planin­skega društva leta 1893 in po izidu Pleteršnikovega slovensko-nemškega slo­varja (1894–1895), se je zacela uresnicevati želja po izdaji novega zemljevida slovenskega ozemlja. Po 27-letni in zaradi prve svetovne vojne še posebej mucni poti je leta 1921 v merilu 1 : 200.000 izšel Zemljevid slovenskega ozemlja (Zemljevid 1921; vec o tem Kranjec 1964: 208–213). Na njem so pri zacetnicah uveljavljena pravila, ki jih je oblikoval in desetletje prej objavil Josip Tominšek, torej Kranjska Gora, Blejsko Jezero, Kupljenska Planina, Kranjska Dolina, Tolsti Vrh, Kape­licna Gora itd. Rikard Svetlic je k njemu pripravil Kazalo krajev na »Zemljevidu slovenske­ga ozemlja« (Svetlic 1922), ki je upoštevalo velike in male zacetnice na zem­ljevidu, ni pa še to bil krajepisni slovar (Kranjec 1964: 212), ki je izšel šele od osemdesetih let 20. stoletja za ozemlje današnje Republike Slovenije, pa tudi za italijanski in avstrijski dvojezicni prostor. Tominšek je zatem, v letih »1936–8 [...] v PV [= Planinskem vestniku]z Antibarbarusom skušal uvajati in spopolnjevati nacela pravopisa iz l. 1936 (Breznik-Ramovševega), a ni imel uspeha predvsem zaradi nacela o nedosled­nosti pravopisa ter kriterija obcne rabe in obcutka zanjo« (Orel 1980–1991: 119). Tominškova pobuda se ni prijela, zmeda z velikimi in malimi zacetni­cami je ostajala, pravopisna pravila so bila v tem pogledu obsežna in težko priucljiva – in so taka še naprej. 6 1956 France Bezlaj je leta 1956 v zadnji opombi k uvodu v monumentalno knjigo Slovenska vodna imena 1 (Bezlaj 1956: 17) zapisal kar pretresljive besede, ki so pri odlocitvi za prevladujoco veliko zacetnico lahko vodilo: Na koncu naj omenim velike težave, ki mi jih je povzrocil slovenski pravopis s svojimi nedoslednimi pravili o pisavi sestavljenih [= vecbesednih – PW] imen. Ker sestavljalci pravopisa upoštevajo samo krajevna imena, ne pa tudi mikrotoponimije, sem kmalu izgubil vsako možnost presoje, kdaj naj drugi del imena pišem z veliko zacetnico. Zato sem se odlocil, da po mednarodno ustaljeni praksi pišem vsa imena z veliko zacetnico, ne gle­de na današnjo knjižno pisavo; torej Stari Trg, Škofja Loka, V Bednu itd. Kdor bo stvar premislil, bo moral priznati, da je v vseh takšnih primerih tudi simpleks mogoce najti kot samostojno ime in da bi bilo brez smisla, ako bi pri vsakem imenu pregledovali seznam krajev, ce je neka toponi­micna baza zastopana v imenih naselij, najsi bo še tolikokrat izpricana kot ledinsko, gorsko ali vodno ime. Sestavljena imena drugih slovanskih narodov navajam seveda po virih, brez ozira na grafiko. 7 1977 Za ustalitev velikih in malih zacetnic v vecbesednih zemljepisnih imenih, ki se uporabljajo na slovenskem jezikovnem ozemlju, je bilo domišljeno in pra­vopisno uveljavljeno nacelo o pisanju naselbinskih imen (Toporišic – Rigler 1977: 101–103). »Neprve sestavine vecbesednih imen naselij se vse pišejo z veliko zacetnico, izjema so le predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, naselje in selo« (Toporišic – Rigler 1977: 83). V Nacrtu pravil 1981 je bil v spremni besedi posebej izpostavljen napredek pri zapomnljivosti pisave krajevnih imen: »Pri veliki zacetnici je vecja sprememba v pisavi krajevnih imen. Pri vecbesednih krajevnih imenih naj hi se pisale vse enote z veliko, izjeme bi bile le nezacetne besede vas, mesto, trg, selo, naselje in nezacetni predlogi (Zi­dani Most, Novo mesto). To nacelo je bilo sprejeto na širših slavisticno-geo­grafskih posvetovanjih leta 1972 (prim. Slavisticna revija 1977, str. 101–104) in ga geografi že precej upoštevajo (npr. v Krajevnem leksikonu). Z novim pravilom se odpravlja cela kopica nenatancnih in nepriucljivih pravil starega pravopisa.« (Nacrt pravil 1981: 13) Poucna je lahkotnost vendarle tektonskih premikov, saj dolocilo sprva ni zajelo tedaj ocitno še nezaznane male zacet-nice v dolocilu za naselbinskim imenom, kakršna je v tipu Šempeter v Sa­vinjski dolini: »Nenaselbinsko dolocilo ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje: Gradišce v Slovenskih goricah, Zavrh pod Šmarno goro, Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem« (SP 2001: 14, clen 70). Sprva tudi ni bilo jasno, ali se ime zaselka obravnava kot ime naselja: KLS 3 je leta 1976 z upoštevanjem novega pravila že pisal ime naselja Gornji Grad in Lacja vas, hkrati pa ime zaselka Spodnje Recice v takratni obcini Mozirje Pri móstu (KLS 3: 238); PKLS 1996: 280 navaja »zaselek Pri Mostu«. 8 2019 To zdaj imamo in smo na razpotju, kjer pa bi se vendarle bilo dobro odlociti za kar se da tehnicno pot: V zemljepisnih imenih pišemo z veliko zacet­nico vse sestavine razen veznika in nezacetnega predloga. Veznik je dob-ro upoštevati zaradi imen, kot je Bosna in Hercegovina. Saj še vedno ne bo preprosto: iz kroga zemljepisnih imen bo treba izlociti »poslopja in druge samostojne objekte« (SP 2001: clen 68), ki so dejansko stvarna lastna imena. Slovensko pišoci bodo tako z malo (medsebojnega – ta odlocitev bo najtež­ja) razumevanja razbremenjeni dvomov, ki se pojavljajo ob po novem za vse zemljepisno enako pisanem, npr. ob Loškem Potoku, Malem Vrhu ipd., pouk bo v marsicem lažji in se bo lahko posvecal drugim, pomembnejšim vsebi­nam in cudenju nad gibkostjo in izraznim bogastvom slovenskega jezika v najrazlicnejših oblikah. Ta bo ostal, ce ga bomo uporabljali. Težave, ki bi si jih pri vecbesednih zemljepisnih imenih še naprej povzrocali z vsebinskim in pomenskim razlikovanjem med imenoma Logarska doli­na in Logarska Dolina, naj koncno že postanejo preteklost. Ko je to ime v nemšcini zapisano kot Logartal, ta drobnjakarska znanost postane cudaška (saj se moramo v slovenšcini odlociti, katera od oblik je bistvo »površnega« nemškega zapisa), z njo pa moramo kot skupnost slovensko pišocih vztrajati pri nerazumljivem in hipertrofiranem »pedagoškem erosu«, ki se mu dru­gace rece prisila. Iz preteklosti vidimo, da bi se dalo tudi drugace, vendar je bilo tudi med obema svetovnima vojnama prevec tistih, ki so vztrajali pri tistem, kar so se naucili, kar so domnevno znali in k cemur obvezujejo še današnje pišoce in z našim vztrajanjem pri starem tudi zanamce. Zakaj bi pisali in ucili zapleteno, ko pa se da bolje, bolj preprosto in cloveško in z medsebojnim razumevanjem, ce ga nimamo le na jeziku? Tako bi lahko bili naklonjeni sebi, vsem svojim jezikovnim rojakom in prihodnjim rodovom uporabnikov slovenskega jezika ter slovenskemu jeziku, ki nam bo služil bo­lje in z vecjim veseljem, ce ga bomo lažje obvladali. 9 Viri in literatura Bezlaj 1956 = France Bezlaj, Slovenska vodna imena I: A–L, Ljubljana: SAZU, 1956 (Dela razreda za filološke in literarne vede 9). KLS 3 = Drago Meze, Obcina Mozirje, v: Krajevni leksikon Slovenije 3, ur. Roman Savnik, Ljubljana: DZS, 1976, 203–244. Kranjec 1964 = Silvo Kranjec, Geografija, v: Slovenska matica 1864–1964, ur. France Bernik, Ljubljana: Slovenska matica, 1964, 195–219. Nacrt pravil 1981 = Nacrt pravil za novi slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU (izd.) – DZS (zal.), 1981. Orel 1980–1991 = Tine Orel, Tominšek, Josip, Slovenski biografski leksikon 4: Táborská – Žvanut, Ljubljana: SAZU, 1980–1991, 119–120. PKLS = Milan Orožen Adamic – Drago Perko – Drago Kladnik, Prirocni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana: DZS, 1996. SP 1 P = Slovenski pravopis 1: pravila, Ljubljana: SAZU (izd.) – DZS (zal.), 1990. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU (izd.) – ZRC SAZU (zal.), 2001. Svetlic 1922 = Rikard Svetlic, Kazalo krajev na »Zemljevidu slovenskega ozemlja« 1 : 200.000: izredno izdanje, Ljubljana: Slovenska matica, 1922. Tominšek 1910a = Josip Tominšek, Pisava krajinskih lastnih imen, v: Josip Tominšek, Antibarbarus: studije o napakah in pravilih slovenskega pisanja I, Ljubljana: Schwentner, 1910, 32–47 (pravila: 45–47). Tominšek 1910b = Josip Tominšek, Kako pišimo krajinska lastna imena?, Popotnik: pedagoški in znanstven list 31 (1910), št. 1, 20–23; št. 2, 45–50; št. 3, 80–84; št. 4, 116–119; št. 5, 147–149; št. 6, 181–184 (s praviloma). Tominšek 1910c = Josip Tominšek, Pisava krajepisnih imen, Planinski vestnik 16 (1910), št. 1, 22. Tominšek 1910c = Josip Tominšek, Pisava krajinskih lastnih imen, Ljubljanski zvon 30 (1910), št. 1, 19–26; št. 2, 79–86 (pravila: 84–86). Toporišic – Rigler 1977 = Jože Toporišic – Jakob Rigler, Komentar k nacrtu pravil slovenskega pravopisa I, Slavisticna revija 25.1 (1977), 69–106. Zemljevid 1921 = Zemljevid slovenskega ozemlja (1 : 200.000), 132 × 95 cm, Ljubljana: Slovenska matica, 1921.