Listek.                                                            59
ki so se pečali z domačo zgodovino. Bil je vrhu tega usmiljenega srca in velik dobrotnik ubogim. V političnih vprašanjih pač ni hodil z nami ; vendar se nam zdi, da so v tem oziru bolj drugi vodili njega, nego on nje. Bil je jeden tistih kranjskih Nemcev, ki so se z vso ljubeznijo oklepali dežele, katera jih je porodila. Intaki izmiraj« zdaj v napodil« >hemštvo povzdiga glave! To pa ne pozna Kranjske in sreča ožje dPm°vme naše mu'jei deveta briga. — Svoje; rokopise'in knjižnico svojo je pokojni ostavil deželnemu muzeju ^>Rudol phinum«. i Čast bodi' njegovemu spominu,!       '   •:     ;-utvj ' . [s-/.                     >.-.':.\
O hrvaški književnosti v zadnjem četrtletji 1886 nimamo? mnogo, poročati;>zia>-sti lepa knjiga je rodila kaj malo sadu. Nekoliko so temu krivi mnogi; morebiti, tudi premnogi časopisi, ki trebajo več duševnega kapitala, nego jim ga hrvaški' narodi v sedanjih svojih razmerah more dajati, da bi ga: ne pogrešal drugje. Mnogo je bistrih glav, ki bi mogle spisati dela trajne vrednosti, ko ne bi morali dan na dan še mokre5 »rokopise1 po* šiljati v uredništva politiških listov. Kolikor je lepi knjigi ostala zvestih delavcev, >pobero jih zabavni časopisi, literarna društva, pa tudi podlistki raznim dnevnikom. Vsi ti imajo proti koncu leta mnogo dela s pripravami za prihodnje leto. Odcepih; knjig, nam;je torej danes oglasiti samo. Blagajiceve »Hrvaške narodne pjesme iz.Bosne«, ki so posebno zanimive zato, ker jih je pisatelj po večem nabral med boseuskimi HrVati muhamedani. Prijateljem ljudske poezije je ustregel tudi.mladi dr. M. Srepel z učeno 'razpravo fevojo »Ob akcentu in metru junačkih narodnih pjesarna«. Pisatelj loči pesme v 'taksne,; ki--se pojo, in v takšne, ki se samo narekujejo, ter dokazuje med drugim, da so pesniške vrstice v poslednjih mnogo bolj dovršene. — Dane Gruber je priobčil malo zgodovinsko razpravo : »Nelepic knez cetinski«. — Od Zoeh-Mencinove »Male hrv. enciklopedije« je prišel rta svetlo 11. snopič, ki seza do besede »Bourdalone«. — Marljivi šolski pisatelj in učitelj Cugšvert v Senji izdal je IV. zvezek periodičnih knjižic ,,Obča pucka ¦ skola", vkateri lici, kako treba gradivo šolskih knjig zvrstiti v neločeni ljudski .šoli. ,~ Biankini.v Dubrovniku je napisal knjižico: »Ob uzgoju i njegovanju cvieča, uresnog grmlja i drveča«, ki je dobro došla vrtnarjem in drugim prijateljem cvetlic. —; ,,Hrvatski književno-pedagogijski'zbor" je. podelil letos udom svojim po tri knjige: Kuhačevo »Pjevanku«, Amosa Komenskoga *In-formatorium« in Trstenjakovo »Dobru kucanicu«. Društvo je nameravalo izdati, tudi še Tomasejeve: »Misli ob uzgoju«, pa jih je za letos moralo opustiti zastran pomanjkanja podpornih udov. Res da en forint na leto ni mnogo, ali vsled prevelikega števila raznih društev se drobi narodni kapital, katerega večkrat ravno najkoristnejšim narodnim začetjem največ pomanjkuje. — Društvo sv. yeronima je razposlalo za letos četvero knjiga Koledar ,,Danico", ki se odlikuje z raznimi prav zanimivimi sestavki, zvezek „Života svelaca", izvirno pripovedko ,,Kovačevo Barico" od Lihla in ..Pripoviesti iz hrvatske poviesti" od prof. Klaica. O poslednji prelepi knjižici bomo o priliki kaj več povedali. -7— Ne treba nam posebej oglašati, da so se proti koncu leta ponovili vsi stari koledarji za razne vsakdanje potrebe. Književno vrednost imajo le zabavni in poučni sestavki, ki so dodani vsakemu koledarju in ki so tudi trebali pomoči raznih književnikov. ¦— Jugoslaveuska akademija izdala je dva nova zvezka ,,Rada", glasila svojega, LXXVIII. knjiga ima to-le vsebino: »Djakovački potres dne 24. mara 1884«, od dr. Pilarja; »O povratku studeni mjeseca svibnja« od Torbarja; »Predhistorijsko kamenito orudje iz narodnoga muzeja u Zagrebu« od dra. Kišpatiča ter II. in III. izvješče potresnoga odbora od istega pisatelja. V LXX.XI. knjigi pa čitamo: »Priorat vranski sa vitezi templari i hospitaki sv. Ivana« od Kukulje-viča; »O narodnim imenitna i prezimenima u Hrvata«, od dra. Maretiča; »Religija Srba i Hrvata na osnovi pjesarna, priča i govora narodnega" Dio tli. Sunce, od Nodila ; ter »Ostatak optativa u staroj slovenštini« od Valjavca. Razven tega prišel je na svetlo S. zvezek velikega  »rječnika«, ki ima besede od   dovesti do djavli'; potem  Vili knjiga listin, ki se
6o
Listek.
tičejo razmer med južnimi Sloveni in Benečani in jih je nabral in uredil marljivi arheolog Sitne Ljubic; a naposled XVIII. knjiga „Starin", v kateri je nabranih veliko število manjših pisem razne vsebine.
Srbska književnost. Ručni rad u muškoj školi. Suvremeno pedagoško pitanje. Od Sr,d. M. Adjiča. I. Beograd. Stamparija napredne stranke 1886. 120 str. Cena 8 pa-radin. V tej knjigi govori Adjic ob vprašanji, katero razpravljajo pedagogi posebno na Nemškem jako živahno. Najveljavnejši pedagogi so za to, naj bi ne urila narodna šola samo razuma, ampak tudi roke. V tem so si jedini učitelji; a v koliki meri, o tem so mnenja različna. Ona vrsta, katero imenuje pisatelj ,ekonomsko' meni, naj šola vzgaja delavce. ,Pedagoški' stranki gre pa le za izobraževanje rok brez materijainega cilja ; »filozofski« je pa ročno delo samo podlaga za umno in nravno izobraževanje. V tej knjigi razlaga pisatelj, kako se vrši to ročno delo po šolah evropskih; v drugem delu bode razvil svoje misli ob vivedenji tega pouka v srbske šole. Vsakako nam knjiga kaže, kako marljivo opazujejo Srbi napredek evropskega šolstva. —- Knjigarna bratov M. Popovičev v Novem Sadu izdaje v svoji zalogi dela Milodara P. Sapčanina. Prve štiri knjige obsezajo manjše pripovedke, potopisno črto z Drine na Nišavo in Hasango, v peti bodo pa zopet manjša dela. ¦— V Pančevu sta začela izdajati založnika Kosanic in Popovic srbski prevod D. Mackenzie Wallacejeve temeljite knjige o Rusiji pod naslovom »Rusija«. Prevod pride malo kasno, ker je že nad deset let, kar je izšel original. Vendar bo pa služila še danes dobro, ker se obračajo oči vse Evrope zopet proti severu in ni najti knjige, ki bi opisa-vala Rusijo tako na tanko in temeljito kakor ta. — V Novem Sadu izhaja že dve leti : »Stražilovo, list za zabavu, pouku i književnost«. Lastnik in urednik mu je Jovan Gršic. V tem času je obelodanil list že mnogo lepih proizvodov srbske literature. Posebno pa ustreza čitateljem s svojim pregledom srbske in hrvaške književnosti.                     H.
,,Srpska kraljevska akademija u Beogradu". Dne" 1. novembra 1885. odobrila je srbska narodna skupščina v Nišu vladni predlog, naj se osnuje mesto »Srpskega učenega društva« akademija znanostim in umetnostim. Zaščitnik ji je kralj srbski. Deli se na štiri razrede: v prirodoslovni, filozofični, društveni in umetniški. Svoje razprave bo izdajala v »Glasu kraljevske srpske akademije«, dokumente pa v »Spomeniku«. Po odobrenem predlogu bo štela po 25 rednih članov, izmed katerih jih sme biti 8 izven Srbije, dopisnikov pa 60. Članove si izbira akademija sama,-vsako leto po jednega rednega in dva dopisnika. Svečano sejo bo imela vsako leto 25. februvarija. Na čelu ji stoji predsednik. Njegov namestnik je tajnik. Razven teh dveh dostojanstvenikov ima še svojega blagajnika in pisarja. Predsednika izbere kralj na tri leta. On voli tudi prve članove. Vse zbirke učenega društva preidejo v njeno last, nji se preda tudi zemljišče, katero je poklonil knez Mihajlo za prosveto. Država daje akademiji letno podporo, plačuje ji stanovanje in tiskovne stroške.                                                                                                                                 H.
Češka književnost. Na stroške praškega mesta je izdal Jar. Čelakowsky prvi zvezek dela »Codex iuris municipalis regni Bohemiae«, pod naslovom: Privilegia civitatum Pragensium. 8° (LXVI in 811 str.) Delo je velike važnosti za zgodovino češko; zato je založilo mesto praško prvi zvezek in je obljubilo podporo tudi vsem drugim zvezkom (proračunjenih jih je samo za Cesko 16) v meri, kolikor se tičejo Prage. Poleg tega je privolilo podporo tudi naučno ministerstvo in češka mesta gotovo ne bode zaostala za Prago. Od zbornika »Codex juris Bohemici«, katerega izdava dr. Hermenegild Jireček, prišlo je na svetlo že sedem zvezkov. — ,Spolek českych žurnalistu' v Pragi je sklenil na občnem zboru 5. dec. 1885., da ustanovi podporno zalogo za vdove in za sirote delujočih udov in je odločil v ta   namen 5000  gld. Hišni  posestnik Ludovik Ježek daroval