Kako je na Nemškem? Ldberiaiizem je kuga, zaio pa se tudi vsi katoliški narodi bojujejo, z večjo ali manjšo spretnostjo proti tej Sbolezni. TiulJd mji Slovenci stojimo v bojni črti proti nevarnim liberalnam naukomi. Mladino zoiramo okoli katoliSkOrnarodaie zajstave^ dhi je garjevi liberalci ne okužijo. Ustanavljamo različna izobražovalna društva, da Ijudje lažje spoznavajo ' liberalne goljufije, Razširjamo časnike, d,a se lahko v sleherni hiši postavimo v bran vsfdjiveniu libera]('izmu. Vendar bi bilo lahkomiselno, ako bi se preveč zanašali na vspehe dosetianjejga dela in se (ne hoteli nič več učiti. Kapcor se v armadi od leta do leta spreminjajo in zboljšjujejo vojna sredstva, tako se mora goditi v polliiččni arinadi, sicer stranka zarjaVi in se posuši. Najboljša Šola za napredek v bojnem ustroju so nam izkustva drugih narodov. Zato pa si hočemo ogledati posvetovaoija in sklepe ravnokar minulega velikega shoda nemšikih katoličanov v Ahenu, kateri je podal sliko o dosedanjem delu dobro I organiziranili nemških katolikov ter jimj zarisal za bodočnost nove cjflje. 1. Za naflvažinejiše delo se je proglae&la tudi v Ahenu "mladinska organizacija. Socialni demokratje, politični sorod.niki liberaleev, imajo v Nemčiji v svojih mladjinskih Srušitvfh, 70.000 mladine organizirane. Ta mladina se vzgajaj za rejvOlucijo proti cerkvam ia prestolom. Katoličani morajo skrbeti, d&, obranijo mladino 'pred nevarnimi vrtinci, 'Mlad(ino ( vzgajati za prostost, ^tam kjer je dovoljena, za vero v Boga in za krepko voljo, \ ki bo tudii vkljub naporom in trudom izpeljala, kar spozna za. dobro. |Tta organizacija potrebuje resnih, 'neumornih delaivcev, ki proučujejo in ljubijo mladino. 2. Žena ima v življenju sedanjih dni važfno staliŠ6e in visoko nalogo. Zena je rojena za glasilko krščanskega prepričjanja in s tem pokljcana za sodelovajlko v težkifr družabnih bojih. Nravmost ima v njej svojo najboljšo zagovornico, nenravnosit najhu.šo sovražnico. KaitoliŠfkaj žena, kjer je poklicana «a javno torišfee, stoji v 'sprednjih bojnih vrstah in se izkazuje kot pogumna in spretna bojev,a;lka za vero v družbi, č)>tost v rodbini in ljubezen do bližnjega. Kra(tkovidne so katoljišlke stranke, ki ne jpoklicejo ženstva pra.vočaeno f k sodelovanju pri vieliki vojski, ki jo vojskujemo z nevero in z vsemi njenimi poafledicami. Vsjako zanemarjanje ' ženske organizacije se bo taaščevalo. 3. Casopisje je v bojih vere proti neveri, nravnosti prot'. nenravnosti, pravice proti krivici najyažne(jšie »orožje. (Na kateri strani je slabo poskrbljeno za 6a^1nika.rstvo, tam je bitka izgubljena. Nemški katoljki so zopet povdarjali ta-le načela: Katoličani naj kato^Ško fta(sopisje podpirajo s sodelovanijem, zlasti pa z noticami, ki se tičejo gospoSarskega Sivljenja. Vsaka katoliška rodbina imej kak katoliSki Casopis in naj zanj agitira, "Katoličapi naj ne naro6a(Jo, pa tudi ne berejo in na kakrš^nkolf: drugi naSin ne poidpirajo liberalnega časopisja, pa tudi ne brezbarvnegaj. V vseh društvih in na vseh sihodih se ima povdarjati vajžnost ftasopisja in ddlžnost je podpirati. 4. Društva ne sm,ejo obstojati samo na papirju, ne prirejati samo veselice, za resen pouk pa ni5 storiti; K;aioliJ|ka str,a(nka mora imeiti ljudi, ki v vsajci izobrazbi nadkriljujejo liberalca in sociaddemokrata. Politifino Ljucktko druStvo na NemSkem jte imelo lajnsko leto 750.000 članov \'n je izdaTo bMzu en 'milijon tiskovin. Pri driuštvu je zapo^lenjih 160 oseb, Ei študirajo vsa javna vprašanja, pišejo, agitirajo in vso orgajniza^cijo 'vodijo. KatoliSkih rokodelskih dfruštev je bilo 12.000, ld imajo 450 hiš z}a prehrano, domovanje in varstvo brezposelnih rokodelcev. Rokodelska društva so imeia samo lansko leto 45.000 resnih shodov in njiihoveihramlinice 90 izkajzovalo 8,000.000 mark premoženia. 5. KrSBansko zavest se mora tfazati vsepovsodi. Liberalcero in socialdemokratom se ne sme nikjer m niti za trenutek prizanašati njihovo rovanje. Kjer je kato^ška zavest v resnici žava* tajn imajo kaloličani na svoji strani moč, ki je večja kakor denar in kanoni, So nekateri ljudje, ki sanjajo samo o miru, to so leni, ali kratko^dni, ali najveškrait slabi kaloličani. Drugi sanjajo o skorajšnji sijajrJ^ zmagi naše cerkve. To so sanje. DoSler bo svet 8tal, bo večna vojska med cerkviijo in satanom, Samo taJcrajt smemu upati na zmaga. 6e se bomo danes, jutri | in vedno vojskoval'i. Kdor ve, kaj hoče, iiavadno tudi doseže, kar hoce. Vsakj ziaveden katoličan mora imeti za svoje živl/'ienje in svoje boje v sedanjih dneh jasne oiije Ni.ekaj ciljev ^ino povzeli našim somiSTiijenildom iz sklepov in razprav nemškega katoliiškega shoda v Ahenu.