29. OKTOBER / VINOTOK 2010 AKTUALNO Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Svet princev karnevala, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Društvo VTC 13, Ptujske vedute, Ptujska klet, KGZS Zavod Ptuj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. V času martinovanja bo pestra ponudba martinovih jedi v gostinskih lokalih na Ptuju. TOREK, 9. 11., Grajska vinska klet 11.00 - Promocijski film - zaključek projekta (LAS) Spoznajmo lepote in vina Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice 13.00 - Muzejska scena: gost Andrej Rebernišek, univ. dipl. inž. kmet. - svetovalec za vinogradništvo, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. SREDA, 10. 11., Ptujski grad, Park hotel Ptuj, Hotel Mitra, Cerkev sv. Jurija - Proštija, Vinoteka Zlati grozd, Minoritski samostan, Ptujska klet 16.00 - Ptuj skozi zgod(be)-o-vino-(u), Potepanje po ptujski mestni vinski poti. ČETRTEK, 11. 11., Mestni trg 10.00 - Tradicionalno srečanje FECC Slovenije v sejni sobi Mestne hiše. 10.00 - Kulturno-zabavni program z godbo Pepi krulet in drugimi 11.00 - Prihod princev karnevala 11.11 - Inavguracija 12. princa karnevala Kurentovanja 2011 12.00-14.00 - Kulturno-zabavni program 14.00-15.00 - Vinogradniške igre 15.00-16.00 - Kulturno-zabavni program 16.00 - Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija na Ptuju 16.00-17.00 - Kulturno-zabavni program z ansamblom KUD Pe-tovia kvintet 17.30 - Zdravljica župana Mestne občine Ptuj 17.45-18.15 - Šegavi krst mošta 18.15-24.00 - Zabava z ansamblom Vesele Štajerke. PETEK, 12. 11., Ptujska klet Ob 17.00 in 18.00 - Vodeni ogledi Ptujske kleti ob kozarčku mošta Opomba: vstopnice po ceni 1 evro dvignete v vinoteki na Vinarskem trgu od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro ter v soboto med 8. in 12. uro, na voljo pa bodo od torka, 2. 11. Število vstopnic je omejeno. Dom krajanov Grajena 17.00 - Martinovanje na Grajeni z imenovanjem kletarja in razstavo martinovih jedi Društva kmetic Mestne občine Ptuj. SOBOTA, 13. 11., Novi trg 10.00-14.00 - Martinova tržnica - ponudba martinovih dobrot na stojnicah in kulturno-zabavni program. NEDELJA, 14. 11., Mestni Vrh, Krčevina pri Vurberku, Grajen-ščak, Destrnik, Drstelja, Vinta-rovci, Jiršovci, Janežovski Vrh 14.00-19.00 - Dan odprtih vrat vinskih kleti na delu območja Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice. PTUJSKA TELEVIZIJA T V PROGRAMSKA SHEMA na kanalu S20 PTUJSKA KRONIKA 18.00; ponovitev ob 20,00 in 22,00 SREDA: ponovitev torkove oddaje ob 10.20 18.00; ponovitev ob 20.00 in 22.00 PETEK: ponovitev četrtkove oddaje oh 10.30 18.00; ponovitev ob 20.00 in 22,00 NEDELJA: ponovitev torkove, četrtkove in sobotne oddaje ob 12.00, 15.00 in 19.30 www.petv.fv 2 UVODNIK 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Zgodba o uspehu elite in neuspehu množic Pred dnevi sem si ogledala dokumentarni film režiserke Maje Weiss z naslovom Kam je izginil delavski razred. Dokumentarec spregovori o usodi sodobnega delavstva, o kateri se sicer veliko govori in piše, vendar ne več pod terminom delavski razred, ki ga poznamo iz prejšnjih časov, časov, ko smo bili še v državi Jugoslaviji. Sociološko zanimivo vprašanje razkrije, da delavski razred kot sloj seveda ni izginil, da kot družbena skupina obstaja, vendar pa je bolj nemočen in siromašnejši kot kdaj prej. Film prinaša zgodbe le majhnega delčka brezposelnih, ki so prostovoljno prišli na dokumentaristično filmsko avdicijo na zavode za zaposlovanje po vsej Sloveniji in se izpovedali pred kamero. So to res sužnji lastne države, kot se je izrazil eden od udeležencev snemanja? Dokumentarec je bil sneman od maja 2009 do maja 2010, ko je bila na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljena 98.401 brezposelna oseba, kar je 16,4 odstotka več kot leto prej. V tretji oddaji Pogledi Slovenije so ugledni gostje spregovorili o gospodarsko-političnih mrežah. Strinjali so se, da je naša pravna država šibka ter odpoveduje na raznih segmentih. Ljudje vedno bolj čutimo, da se vzpostavljajo dvojna merila, tudi na pravnem področju, hkrati pa organi pregona in sodišča ne opravljajo svojega dela, kot bi ga morali. Še več, imamo razred, v katerem si lahko vse privoščijo, vse kupijo, vse dosežejo, 99 odstotkov preostalega prebivalstva pa nima nič od tega. Zaradi sprege politike in kapitala, neučinkovitosti nadzornih institucij smo prišli do takšnega položaja. Danes se najverjetneje nihče več ne slepi, da je Slovenija zgodba o uspehu, kar se tiče načina vladanja, pravosodja ter področja gospodarstva. Vedno več ljudi se sprašuje, zakaj smo tam, kjer smo kot država in družba, in kaj je treba spremeniti, da bomo resnično pravna, poštena, socialno pravična in odgovorna država. To sta le dva preseka aktualnega dogajanja v državi in družbi, ki dokazujeta, da je Slovenija skoraj v vseh pogledih dejansko zgodba o neuspehu. Materialno stanje države vedno najbolj reflektira standard delavskega razreda, ki je v Slovenji pahnjen na rob revščine brez skoraj vsakršnih pravic in možnosti. Duhovno in moralno blagostanje države in celotne družbe pa je prav tako pahnjeno na ta rob, kar je še dodatno zaskrbljujoče, saj ne bo nobenih sprememb na bolje, če ne bo občutnega preboja na tem področju. Staša Cafuta MISEL MESECA »Če bi vedel, da je nekaj koristno moji domovini, da pa to škoduje Evropi, ali da nekaj koristi Evropi, da pa to škoduje človeštvu, bi na to gledal kot na zločin. Jaz sem nujno človek, Francoz sem slučajno.« Michel de Montaigne, renesančni humanist, pisatelj in filozof SPREHOD PO VSEBINI Sanje so se uresničile dr. Štefanu Čelanu 4 Med 3. in 12. novembrom nadzor ločevanja odpadkov 4 Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj prva v Sloveniji Vesela trgatev v mestnem vinogradu Minoritska cerkev z novo fasado Zaključek del pri vrtcu - enota Marjetica Ločevanje bioloških odpadkov Poplave in plazovi so nesreče, ki jim ne moremo ubežati Evropski projekt Philoxenia kot pomoč novim podjetnikom na podeželju ZRS Bistra Ptuj začenja EU-projekt »SEBE« Mag. Tomaž Žirovnik: »Vsak posameznik je v največji meri sam ustvarjalec svoje usode« 13. srečanje lokalnih časopisov Slovenije Centimetri sveta Davida Bedrača Kamra - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin na svetovnem spletu Arsana vstopa v 5. koncertno sezono Gajaš navdušuje na odru MGP Glasbeni dogodek Harfa v toku časa Na Ptuju prvo varstvo otrok na domu - Zajčki 110 let ptujskega dijaškega doma Vsi napori so poplačani Humanitarna akcija zbiranja živil je uspela Mednarodni dan jezikov na OŠ Mladika Človek je vrhunski energijski sistem Člani Društva proti mučenju živali Ptuj bolj prepoznavni Ptujska psarna uspešna na Evropski razstavi psov Čarobnost teka odkrili v čudovitem Saint Cyr sur Loire Minister dr. Igor Lukšič sprejel športnike invalide Zumba aerobika - pravi bum letošnje jeseni Fotografska razstava Hermana Čatra v Mestni hiši 6 7 9 10 10 11 11 12 13 14 15 16 17 18 19 19 20 20 21 21 22 22 23 23 24 24 27 Naslovnica: Nova fasada minoritske cerkve Foto: Staša Cafuta Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija, Natalija Mlakar - SNS. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Toma-šič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. ■vž',-' v/- 3 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 IZ MESTNE HIŠE Sanje so se uresničile dr. Štefanu Čelanu Desetega oktobra smo na lokalnih volitvah 2010 izbirali župane, mestne svetnike in svetnike v četrtne svete MO Ptuj. Izmed 20.032 volilnih upravičencev jih je glasovalo 9.709. Volilna udeležba je bila 48,47-od-stotna, kar je za skoraj 5 % nižja kot leta 2006, ko je bila 53,4-odstotna, in za 2 % nižja, kot je slovensko povprečje (50,98 %). Za županski položaj se je v Sloveniji potegovalo skupno 774 kandidatov (v 74 občinah so župana dobili v drugem krogu), za več kot 3.300 svetniških mest pa 26.188 kandidatov. Mateja Tomašič Ptujčani smo dobili župana v drugem krogu, 24. oktobra 2010, ko ste volivci izbirali med dr. Štefanom Čelanom, ki ga je predlagal zbor članov mestnega odbora LDS Ptuj (v prvem krogu je prejel 4.472 glasov oziroma 46,69 %) in Miroslavom Luci-jem, ki je v prvem krogu prejel 3.713 glasov oziroma 38,77 %, predlagala pa ga je Slovenska demokratska stranka (SDS), konferenca mestnega odbora SDS Ptuj. Dr. Štefan Čelan je prejel 5.367 glasov oziroma 54,19 % in mu je bil tako s strani volivcev zaupan tretji županski mandat. Miroslav Luci je prejel 4.537 glasov oziroma 45,81 %. V prihodnjih štirih letih bo zasedal eno od desetih svetniških mest stranke SDS, saj je kandidiral tudi za svetnika. Volilna udeležba na Ptuju je bila v drugem krogu lokalnih volitev 49,80-odstotna, kar je 1,3 % več kot v prvem krogu (v Sloveniji 48,72-odstotna). Glasovalo je 9.975 volilnih upravičencev, 71 glasov je bilo neveljavnih. Sicer pa sta zdaj v ptujski Mestni hiši kar dva župana, saj je bil direktor ptujske občinske uprave mag. Stanko Glažar izvoljen za župana občine Hajdina. V občini Mirna Peč je zaradi izenačenega izida zmagovalca oziroma župana določil šele žreb. V Piranu je bil izvoljen prvi temnopolti župan v Sloveniji. Med novoizvoljenimi župani pa je le deset žensk. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je ob izvolitvi dejal, da se mu je pred dvema letoma sanjalo, da je na županskih volitvah prejel 53,2 % glasov. Sanje so se uresničile, in to za odstotek s še boljšim rezultatom. V prvem krogu so si drugi trije kandidati za župana MO Ptuj tako razdelili glasove: Peter Pri-božič je prejel 755 glasov, kar predstavlja 7,88 %, Vlado Čuš 472 (4,93 %) in Miran Šic 166 glasov (1,73 %). Volilna komisija Mestne občine Ptuj je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov in zapisnikov o ugotovitvi izida glasovanja za župana ugotovila, da so 9.503 volivci glasovali na voliščih po volilnem imeniku na dan glasovanja, 174 volivcev je glasovalo na volišču za predčasno glasovanje, 30 volivcev je glasovalo po pošti, dva volivca pa sta glasovala s potrdilom. Za volitve župana so bili oddani 9.703 glasovi. 125 glasovnic je bilo neveljavnih, saj so bile prazne oziroma iz njih ni bilo mogoče ugotoviti volje volivca. Rezultati volitev v mestni svet Slovenska demokratska stranka (SDS) je prejela 2.861 glasov oziroma 30,51 % vseh oddanih. Od devetindvajsetih sedežev jih bodo njeni svetniki zasedli deset oziroma tri več kot v minulem mandatu. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je druga stranka po številu prejetih glasov (1.498 glasov oziroma 15,98 %). V novem mandatu bo imela pet svetnikov, do zdaj devet. Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) bo imela v mestnem svetu štiri predstavnike, do zdaj je imela dva (1.177 glasov oziroma 12,55 %). Prav tako imajo štiri svetnike Socialni demokrati (SD), ki so ostali pri istem številu glede na pretekli mandat (1.091 glasov oziroma 11,64 %). Po en sedež sta izgubili Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (N.Si) (540 glasov oziroma 5,76 %) in Stranka mladih - Zeleni Evrope (SMS - Zeleni) (399 glasov oziroma 4,26 %), ki bosta imeli v naslednjih štirih letih po enega predstavnika. Po enega predstavnika imajo tudi Slovenska ljudska stranka (SLS) (343 glasov oziroma 3,66 %) in Zeleni Slovenije (463 glasov oziroma 4,26 %) ter novi stranki v mestnem svetu - stranka Zares - nova politika (398 glasov oziroma 4,24 %) ter lista Mladi in upokojenci za delovna mesta (288 glasov oziroma 3,07 %). V svetu so tako predstavniki enajstih strank (prej devetih). Brez predstavnika pa sta ostali Slovenska nacionalna stranka (SNS) (244 glasov oziroma 2,60 %) in Slovenska unija (74 glasov oziroma 0,79 %). Med 3. in 12. novembrom nadzor ločevanja odpadkov Medobčinska inšpekcija bo novembra izvajala poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov, tako da bo pri naključno izbranih gospodinjstvih nadzorovala posode za preostanek odpadkov (to so rjavi in črni zabojniki). Tiste, ki ne bodo imeli ločenih odpadkov, bo najprej opozorila na nepravilnosti ter pri njih kontrolo v doglednem času ponovila. V primeru ponovne ugotovitve nepravilnega ločevanja pa le-te sankcionirala. Besedilo in foto: Staša Cafuta Namen akcije je predvsem oza-veščanje prebivalstva o pomenu ločevanja odpadkov. Z njo pa želijo ponovno spodbuditi razmislek o problematiki odpadkov v sodobni družbi. Odpadek najprej odgovornost vsakega izmed nas in šele nato družbe »Slovenska gospodinjstva vsako leto "pridelajo " več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta 2 milijardi ton odpadkov. Temeljno pri tem je spoznanje, da je odpadek najprej odgovornost vsakega izmed nas in šele nato družbe. Le mi kot potrošniki lahko uresničimo prioritete ravnanja z odpadki - preprosto že s preprečevanjem njihovega nastajanja. Pri nakupu izdelka je smotrno, da poleg drugih lastnosti upoštevamo tudi količino embalaže, ki je vezana na ta izdelek, in s tem prispevamo k zmanjševanju nastajanja odpadkov ter da med izdelki iščemo take z daljšo življenjsko dobo oziroma v embalaži, ki omogoča večkratno uporabo. Pri že nastalih odpadkih pa je izjemno pomembna snovna izraba ali recikliranje - odpadki predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se dandanes s sicer urejenih, okolju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo odpadkov v koristne surovine, kompost ali gorivo,« navede dejstva medobčinska inšpektorica mag. Olga Fekonja ter nadaljuje, da pri procesu preobrazbe odpadkov v 4 -VV- '-v IZ MESTNE HIŠE 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 ntJti,niimoatt4 MteiE&mSiavii, DA ram* utehi. U KBtEllii^ LHL iusin Ullnauil ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. To določa tudi zakonodaja EU, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. Skoraj vsak odpadek lahko postane v drugačni obliki spet uporaben Če odpadna embalaža konča na odlagališču odpadkov, se pločevinka razkraja 200 let, plastenka 100 let, steklo pa več kot 1000 let. Če se odpadna embalaža predela, lahko iz 350 pločevink izdelamo vrtni žar, iz 150 pa ročno kosilnico. Iz 50 plastenk pridobimo toliko surovin, da se lahko izdela vrtni sončnik, 1600 plastenk pralnega praška pa zadostuje za manjši plavalni bazen. Za tono papirja je treba posekati 17 majhnih oziroma dve veliki drevesi. Kar 42 % proizvedene plastike na svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže. Obsežna akcija nadzora ločevanja odpadkov Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bo od 3. do 12. novembra v sodelovanju z Javnim podjetjem Javne službe Ptuj in Čistim mestom Ptuj izvajala obsežno akcijo nadzora ločevanja odpadkov po posameznih, naključno izbranih gospodinjstvih in večstanovanjskih objektih na območju MO Ptuj. »Na terenu bomo pregledovali vsebino posod za preostanek odpadkov po posameznih gospodinjstvih, na osnovi česar se bo ugotovilo, ali občani izločijo ločene frakcije (papir, karton, plastiko, steklo in kovine) izmed ostalih odpadkov in jih odložijo na zbiralnice ločenih frakcij, ki so nameščene po celotni občini,« pove inšpektorica ter nadaljuje, da bodo pregledovali tudi, ali občani ustrezno izločijo biološke odpadke in jih kompostirajo na domačih kompostnikih ali jih predajo v ustreznih zabojnikih izvajalcu javne službe. Kršitelji, za katere bomo ob izvajanju neposrednega nadzora ugotovili nepravilno odlaganje oz. razvrščanje odpadkov, bodo sankcionirani z globo v višini 400 EUR (fizične osebe in samostojni podjetniki posamezniki), z globo 1.400,00 EUR pa pravne osebe. Pravna podlaga za sankcioniranje je utemeljena v 44. členu odloka. Ločevanje odpadkov omogoča njihovo predelavo. Na zbiralnicah ločenih frakcij (»ekoloških otokih«) so nameščeni ustrezni zabojniki: V zabojnik za zbiranje papirja odlagamo: časopis, revije, prospekte, kataloge, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, pisemske ovojnice, papirnate nakupovalne vrečke, embalažni papir, kartonsko embalažo in lepenko vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem treba raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona. V zabojnik za zbiranje stekla odlagamo: vse vrste steklenic, steklenice živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarce za vlaganje in drugo stekleno posodo, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, in drugo stekleno embalažo, ki mora biti čista. V zabojnik za zbiranje plasti- Pri nakupu izdelka je smotrno, da poleg drugih lastnosti upoštevamo tudi količino embalaže, ki je vezana na ta izdelek, in s tem prispevamo k zmanjševanju nastajanja odpadkov ke in tetrapak embalaže odlagamo: plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač in živil, plastične kozarčke in lončke, plastične vrečke in folije, embalažo za tekoča živila - tetrapak vseh vrst (potrebno stisniti, saj tako pridobimo 50 % več prostora v zabojniku). V zabojnik za pločevinke odlagamo: čiste pločevinke vseh vrst živil in pijač, konzerve. V zabojnik za biološke odpadke odlagamo: ostanke hrane, kruh; ostanke hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanke od priprave hrane: zelenjavo, sadje, olupke, lupine orehov, lešnikov ...; jajčne lupine, ostanke mlečnih izdelkov ter pokvarjene mlečne in mokaste prehrambne proizvode, kavno goščo in kavne filtre, čaj in čajne vrečke, volnene in bombažne ostanke, lase, perje, higienski papir: serviete, papirnate robčke; odmrle rastline, staro zemljo za rože, pokošeno travo, plevel, listje in druge vrtne odpadke, obrezano grmičevje, žive meje, drevesne ostanke, žagovino. Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku. V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako individualno gospodinjstvo, pa odlagamo ostale ali mešane odpadke - to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, umazane polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali: kovinska embalaža, ohlajen pepel, odpadna trda plastika in druga odpadna plastična embalaža končajo na odlagališču. Na zbirnem centru Gajke je predaja vseh ostalih odpadkov (lastni prevoz) za občane, vključene v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačna. Če pa ni možen lastni prevoz, ga lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda treba poravnati le stroške prevoza. Medobčinska inšpekcija bo novembra izvajala poostren nadzor nad ločevanjem odpadkov. •ff/rtfS* 5 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 IZ MESTNE HIŠE Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj prva v Sloveniji 16. državno preverjanje ekip prve pomoči v Murski Soboti Prvo mesto na tako množičnem tekmovanju, kjer je sodelovalo 13 tekmovalnih ekip in je bil v ocenjevanje vključen široki krog zdravstvenega kadra, predstavlja izjemen rezultat. To je rezultat skoraj profesionalnega odnosa obveznikov CZ, ki so za to žrtvovali veliko svojega prostovoljnega časa. Mag. Janez Merc Ekipa prve pomoči Civilne zaščite Mestne občine Ptuj, ki je zmagala na regijskem tekmovanju 25. septembra pri Sv. Tomažu, je po dodatnih pripravah sodelovala na 16. državnem preverjanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo 9. oktobra v Murski Soboti, in zasedla prvo mesto. Na državnem preverjanju je sodelovalo 13 zmagovalnih ekip iz regijskih tekmovanj iz cele Slovenije in ekipa iz Madžarske. Po nekajletnem upadanju interesa za prvo pomoč tako na regijskem kot na državnem nivoju je letos zaznati pozitivno spremembo. Večje je število ekip, izboljšujeta pa se tudi obseg in organizacija preverjanj. Ta so vse bolj namenjena občanom, pa čeprav njihova prisotnost na tekmovanjih tega ne potrjuje. Državno preverjanje se je odvijalo ob primernem vremenu v lepem in skladno urejenem mestnem okolju, kjer je bil cilj usmerjen k tekmovalnim rezultatom ekip. Če je značilno, da naj bi vsakokratno preverjanje gradilo na izkušnjah predhodnih, je letošnje zraven tega predstavljalo potrebo po dobrem komuniciranju ekipe, ki se mora izraziti v vseh smereh. Dobro je treba komunicirati z ma-nekeni, med člani ekipe pa tudi z ocenjevalci. Ogledi občanov ali tistih, ki so se za trenutek ustavili in si ogledali, kako so ekipe pripravljene za prvo pomoč, so bili pozitivni. Kljub temu pa se nam postavlja vprašanje, kako globoko nam bo v zavesti ostala takšna scena ali dogodek. Ali se zavedamo vsakodnevne preventive, ali preživimo instinktivno od ene do druge nesreče, ali se počutimo tako varni, da nas bo Foto: Matej Gajser zbudil le trenutek nesreče, ko bi dali od sebe vse. Znanja iz prve pomoči sodijo danes med tista znanja, ki v marsikateri življenjski situaciji pomenijo življenje. Če k tej usme- ritvi dodamo še pogostost raznih nesreč, potem ne govorimo le o humanem delu na področju prve pomoči, ampak o odgovornosti in nujnosti vsakega okolja, da si zagotovi sredstva in kader, ki bo na voljo takrat, ko bo pomoč potrebna. Mestna občina Ptuj se zaveda svoje vloge ob mnogih nesrečah, hkrati pa je usposobljenost obveznikov v prvi pomoči pridobitev za podjetja in zavode, kjer so ti obvezniki zaposleni. Letošnja vsebina tekmovanja je bila namenjena aktualnim skupinskim nesrečam. Tako smo na sedmih kontrolnih točkah uprizorili nesreče pri kmetijskih delih, pri odpravljanju posledic neurja, pri možnih posledicah nesreče na prireditvi in zabavi, nesreči pri adrenalinskih športih, prometni nesreči ter nesreči v varstveno-delovnem centru. Preverjanje pa je zajemalo tudi temeljne postopke oživljanja, kjer se tekmovalna pravila menjavajo po tekočem traku, le smisel in cilj dela ostaneta ista. V vseh primerih je bilo več poškodovanih. Čas, v katerem je morala ekipa oskrbeti 4 do 7 poškodovanih, je bil 10 minut. K temu ni odveč tudi mnenje profesionalnega zdravstvenega kadra, da marsikatera profesionalna ekipa ne bi bila popolnoma uspešna. Strokovno zahtevno delo, ki je bilo merjeno tudi v omejenem času, je bilo tisto, česar je največ prikazala ekipa PP iz MO Ptuj, ki je tokrat tudi zmagala, drugo mesto pa je dosegla ekipa Mestne občine Ljubljana. Mestno občino Ptuj je na 9. državnem tekmovanju zastopala ekipa v sestavi: Matjaž Antonič kot vodja ekipe in člani Tomaž Bombek, Miran Arnuš, Boštjan Krajnc, Janez Fridl, Darko Kuzma in Miha Ciglar. Ob seznamu ekipe naj omenim, da so člani ekipe žrtvovali veliko svojega prostega ali službenega časa za priprave, da so imeli veliko motivacijo za delo in da doseženi rezultati predstavljajo le enega od uspehov. Priprave ekipe so tako spremljale različne težave, ki so negativno vplivale na pripravlje- nost ekipe, hkrati pa niso omajale dobrega končnega rezultata. V priprave ekipe smo vključili tudi bolničarje drugih ekip, ki so tako dodatno okrepili svoje znanje, hkrati pa predstavljajo primerno bazo in zagotovilo, da bo Mestna občina Ptuj imela tudi v prihodnje primerno organizirano prvo pomoč. Ti dodatni bolničarji tudi potrjujejo, da v MO Ptuj ne delamo le na vrhunskem rezultatu, ampak skrbimo za širjenje te dejavnosti. Pri pripravi ekipe je sodeloval mag. Janez Merc, pri strokovni pripravi pa višja medicinska sestra Rozika Ojstršek. MO Ptuj je zagotavljala skupaj z Območno organizacijo RK materialne pogoje za priprave ekipe. Vsem omenjenim in še mnogim drugim gre zahvala za prispevek k uspešni uvrstitvi. Doseženo prvo mesto v Sloveniji pa nima le simbolnega pomena, ampak predstavlja izziv za nadaljnje delo, še posebej ob mislih, da bo ekipa v poletnih mesecih 2011 sodelovala na evropskem preverjanju prve pomoči. Ekipi je za dosežene rezultate čestital tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je zanjo pripravil sprejem. Številka 1, ki jo je kot štartno številko za ptujsko ekipo izžrebal vodja ekipe PP Ptuj II Matjaž Antonič, je obveljala tudi na koncu. 6 '■'■v-- f'V' IZ MESTNE HIŠE / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Vesela trgatev v mestnem vinogradu Na grajskem dvorišču in v mestnem vinogradu je bila konec septembra tradicionalna trgatev. Mestni viničar Franc Emeršič je skozi vse leto skrbel za vinsko trto na gradu. Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je gospodar te trte in mestnega vinograda, je prve reze prepustil Tanji Hauptman, tretji ptujski vinski kraljici. Mateja Tomašič Tradicionalna prireditev se je začela na grajskem dvorišču s trgatvijo modre kavčine - žametne črnine. To je pridelek trt potomk naj starej še trte na svetu - stare trte z mariborskega Lenta, rastočih ob obzidju ptujskega gradu, ki so ju maja leta 1994 posadili na tukaj šnjem graj skem dvorišču. Z njuno zasaditvijo so simbolno zaključili t. i. vinsko vojno med Mariborom in Ptujem. Ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman, ki je bila prva beračica, je ob tem dejala, da pomeni trgatev modre kavčine za vinsko kraljico vrhunec njenega mandata in pomena njenega dela. Za njo sta se kot berača izkazala tudi Franc Emeršič, ptujski mestni viničar, in Tone Zafošnik, do pred Foto: Aleš Šprah nedavnim mariborski mestni viničar, ki je cepič stare trte tudi prenesel na Ptuj. Sledila je trgatev pridelka ob grajskem palaciju rastočih trt, ki so od leta 2008 zaščitene s posebno ograjo. Gre za en trs šipo-na in en trs laškega rizlinga. To sta cepljenki, ki ju je leta 2007 posadil mestni viničar Franc Emeršič. Zraven raste ranfol - najstarejša vinska sorta na Slovenskem - in rumeni rivček ali zirfahndler. Vino te sorte je tudi vino Zlata trta, ki ga zaradi letnice 1917 štejemo kot najstarejše vino na Slovenskem in ga hranijo v ptujski vinski kleti. Trte te sorte so po zaslugi Janija Gonca, nekdanjega direktorja ptujske vinske kleti, posajene ob obzidju Grozdje iz mestnega vinograda so simbolično stisnili pred Mestno hišo. ptujskega palacija. Sledila je še trgatev na mestnem griču. Trte renskega rizlinga v mestnem vinogradu so bile zasajene leta 1996 v potrditev pripadnosti vinogradniški panogi in v poklon ohranjanju vinogradniške in vinarske tradicije. Lastnik vinograda je Alojz Furek iz Dornave, ki mu je bil vinograd vrnjen v denacionalizacijskem postopku leta 2003, a ga je prepustil MO Ptuj, da gospodari z njim. Pridelek renskega rizlinga so nato pobrali tudi v vinogradu Nadžupnije sv. Jurija. Na dvorišču ptujskega gradu je vinske napitnice zapela vokalna skupina Veseljaki iz Cirkulan, harmoniko pa je raztegnil Janko Kocmut iz Kicarja. Grozdje so simbolično stisnili na Mestnem trgu. Žal pa nestanovitne vremenske razmere avgusta in septembra zorenju grozdja niso bile naklonjene, saj ga je napadla gniloba. Mesto Ptuj je dediščina vseh nas Lokalne volitve so za nami. Najlepša hvala vsem, ki razmišljate o prihodnosti našega mesta in ste z odhodom na volitve, ne glede na to, koga in kako ste izbrali, potrdili, da vam ni vseeno. Posebna zahvala volivkam in volivcem, ki ste podprli Socialne demokrate; vaše zaupanje nam daje upanje za naprej. Iskrene čestitke kandidatom vseh političnih strank za izvolitev v mestni svet in svete četrtnih skupnosti. Socialni demokrati si želimo uspešnega sodelovanja in konstruktivnega dialoga. Čudovito mesto Ptuj je dediščina vseh nas, zato je prav, da ga bogatimo skupaj - to mu dolgujemo. Spomini so bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti. Ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, prižgimo svečke, obudimo lepe misli in spomin na tiste, ki jih, žal, ni več med nami. SD Ptuj Zahvala Iskrena hvala volivkam in volivcem, ki ste oddali svoj glas za Liberalno demokracijo Slovenije, kot tudi vsem, ki ste se volitev udeležili. Na listi LDS je bilo izvoljenih pet svetnikov: Lidija Majnik, Milan Čuček, Emil Mesarič, Tatjana Vaupotič in Vasja Strelec. Trdno smo prepričani in verjamemo, da bodo novoizvoljeni svetniki nadaljevali in nadgradili dobro zastavljeno delo svetnikov prejšnjega mandata, s tem mislimo svetnike vseh političnih strank, ne samo LDS, kar pa je bilo obširno in izčrpno predstavljeno v publikaciji Ptuj - včeraj, jutri. Mestni odbor LDS Ptuj •ff/rtfS* 7 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 GOSPODARSTVO / MEDIJI STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Podvojili rezultat iz prejšnjih volitev Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani, zahvaljujemo se vam za podporo, ki ste nam jo dali na volitvah za mestni svet naše občine. Z vašo pomočjo smo podvojili rezultat iz prejšnjih volitev in pridobili štiri svetniška mesta. Kot stranka v mestnem svetu se bomo zavzemali za učinkovito gospodarjenje z občinskim premoženjem in skrbeli za izboljšanje življenja vseh občanov. Milan Krajnik, predsednik Območnega odbora DeSUS Ptuj SDS Kar 10 članov v mestnem svetu Mestni odbor SDS Ptuj se vam zahvaljuje za podporo, ki ste jo našim kandidatom izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. Z rezultatom volitev smo izredno zadovoljni, zlasti s tem, da imamo v mestnem svetu kar deset svojih članov, kar so trije več kot v preteklem mandatu. Veliko število glasov potrjuje, da stranka SDS in njeni člani na Ptuju uživamo zaupanje volivk in volivcev. Potrudili se bomo, da bomo s kakovostnim delom tudi v prihodnjem mandatu upravičili vaše zaupanje. Mestni odbor SDS Ptuj Podpora Novi Sloveniji raste Na lokalnih volitvah je tokrat stranka N.Si dosegla na Ptuju dober rezultat. Nastopili smo z županskim kandidatom Petrom Pribožičem in popolno listo za mestni svet ter skoraj v vseh naseljih za svete mestnih in primestnih četrti. Nova Slovenija je v novem mandatu zastopana v mestnem svetu in v svetih četrti, županski kandidat pa je dosegel 7,88 % glasov. Preko članov svetov bomo zastopali naš program za skladen in pošten razvoj celotne občine, ki smo ga v nastopih predstavljali volivcem. Na Ptuju moramo zagotoviti priložnost za vse in ne samo za kapital ter politično elito. Vsem volivkam in volivcem na Ptuju se iskreno zahvaljujemo za podporo in izkazano zaupanje Novi Sloveniji. Obljubljamo vam, da vas bomo zastopali v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj in svetih četrti ter uresničevali program, ki je »Blizu ljudem«. Volilni štab MO N.Si Ptuj Mestni odbor SLS Ptuj se zahvaljuje volivkam in volivcem za izkazano zaupanje na volitvah, ki je omogočilo, da bomo lahko tudi v tem mandatu Mestnega sveta Mestne občine Ptuj uveljavljali strankin program in vrednote evropskega kulturnega kroga. Na podlagi analize rezultatov volitev ugotavljamo, da smo uspeli doseči temeljni strateški cilj - uvrstitev v Mestni svet Mestne občine Ptuj in povečanje članov svetov četrtnih skupnosti. Želja in pričakovanje, da bi povečali število mestnih svetnikov, se žal na teh volitvah (še) nista uresničili. Kot mestni odbor parlamentarne stranke smo pripravljeni sodelovati v koaliciji Mestnega sveta, če bo zagotovljena umestitev naših programskih prioritet v koalicijsko pogodbo. Čestitamo tudi večinsko izvoljenim županom SLS na ptujskem območju, ki so bistveno pripomogli, da bo imel SLS tudi v tem mandatu na regionalni in državni ravni največje število županov med vsemi političnimi strankami. S tem smo ustvarili pogoje, da bomo skupaj s poslanci SLS uveljavljali Ptuj kot razvojno žarišče in pokrajinsko središče nacionalnega pomena, kar je naš temeljni programski strateški cilj. Branko Brumen, predsednik MO SLS Ptuj 8 '-v- OKOLJE IN PROSTOR 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Minoritska cerkev z novo fasado v v Dr. Štefan Celan: »Ptuj s prenovo ni dobil samo fizičnega spomenika, ampak tudi živo središče duhovne ustvarjalnosti.« Minoritska cerkev na Ptuju je ponovno zažarela v podobi, kakršno je imela pred porušitvijo, 4. januarja 1945, proti koncu 2. svetovne vojne. Slovesno odprtje z blagoslovom obnovljene baročne fasade je bilo 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja minoritov. Cerkev je blagoslovil nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. V kulturnem programu so nastopili zbor sv. Viktorina, mešani pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla, orkester zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla ter lovski rogisti. Bron ja Habjanič Minoritski samostan svetega Petra in Pavla na Ptuju je rimskokatoliški samostan. Minoriti so prišli na Ptuj kmalu za do-minikanci, po virih v starej ši literaturi leta 1239. Prva arhivska omemba minoritskega samostana je v nedatiranem dokumentu iz leta 1280, druga pa v datirani listini iz leta 1290. Samostan so ustanovili gospodje Ptujski. Po vzoru dominikanske cerkve je tudi minoritska cerkev imela »dolgi kor« in tako spada med najzgodnejše primere gotske arhitekture pri nas. Že v prvem obdobju je bila cerkev poslikana. V 13. stoletju so bila samostanska poslopja skromna in so obsegala samo vzhodni del današnjega poslopja. V naslednjih stoletjih cerkev ni doživljala bistvenih sprememb, v zadnji četrtini 17. stoletja pa so samostan, ki ga je vodil gvardijan Gašper Dietl, barokizirali. Barokizira-no pročelje cerkve je prvo na današnjem slovenskem ozemlju uveljavilo polno plastično razgibanost ostenja. Dela je vodil Dionis Merlino iz Lugara. Do leta 1696 so obnovili križni hodnik in vse tri trakte samostana. V 16. stoletju je bil samostan tudi temeljito prezidan. V letih od 1681do 1698 so samostan dvignili za eno etažo, dozidali samostanska poslopja in preuredili cerkev, ki je dobila monumental-no baročno fasado, opremljeno s stebri, štukaturami in figurami zaščitnikov cerkve svetega Petra in Pavla v nišah. Med baročno opremo iz 18. stoletja so bili trije Foto: Staša Cafuta oltarji in prižnica. Med 2. svetovno vojno je bila cerkev skoraj v celoti porušena, ohranil se je le prezbiterij, ki so ga leta 1989 obnovili in se uporablja v bogoslužne namene. Do leta 1941 je na trgu pred minorit-sko cerkvijo stal mogočen steber s pozlačenim Marijinim kipom z detetom v naročju na vrhu, ki ga je dal postaviti borlski grof Sauer, leta 1667 pri Modincih. Steber so odstranili med 2. svetovno vojno, da bi povečali trg. Rekonstruiran steber so leta 1994 ponovno postavili pred samostan. Obnova, ki je trajala 10 let Leta 2001 so najprej porušili stavbo, v kateri je bila ptujska pošta. Gradbena dela so se zavlekla vse tja do leta 2005, ko so v Restavratorskem centru v Ljubljani začeli z izdelavo štu-katurnega okrasja in kipov. Od nekdanje cerkve ni ostalo skoraj ničesar, ohranjenih je bilo zgolj nekaj fragmentov kamnitih kipov leve in desne strani ob vhodu v samostan ter kapele, kar je bila tudi podlaga za rekonstrukcijo manjših kipov. Rekonstrukcija štukatur je v glavnem potekala na podlagi starih fotografij iz različnih obdobij pred veliko obnovo leta 1939 in po njej. Strokovnjaki iz Restavratorskega centra so si pomagali tudi s starimi fotografijami in z arhitekturno nalogo, ki so jo leta 1939 izdelali študentje arhitekture iz Gradca. Pomembna opora ob arhivskem gradivu Obnovljena baročna fasada minoritske cerkve, ki predstavlja veličino Minoritskega trga in mesta. jim je bila analogija, predvsem samostanske štukature iz tistega obdobja, pa tudi sorodne štuka-ture od drugod. Vse to so nadgradili s sodobnimi tehnikami računalniškega posnemanja, rekonstruiranja v glini in odlivanja. Začetek rekonstrukcije je predstavljal izris vseh elementov, ki jih je bilo treba narediti. Za material so uporabili ulivne mase na osnovi betona. To so tudi materiali, kakršne v tujini uporabljajo pri najzahtevnejših restavratorskih projektih. Z nasveti je pomagal tudi domači strokovnjak, akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič, vodja projekta rekonstrukcije kiparskega okrasja fasade minoritske cerkve pa je bil Jože Drešar. Osrednji del vhodne fasade, ki je najbolj bogat, predstavlja kip Brezmadežne s plaščem. Na levi in desni stojita svetnika Peter in Pavel, zavetnika minoritske cerkve in samostana. Na pročelje vhoda v samostan je umeščen kip svetega Frančiška Asiškega z dvema angeloma. Z leve strani na pročelju Loretske kapele je ovekovečen prizor Boga Očeta, angela in Device Marije, ki uprizarja trenutek oznanjenja Mariji, da bo rodila Odrešenika. Dragoceni so tudi vsi kapiteli in strukturno okrasje, ki daje celo- tni podobi fasade njeno veličino in prepoznavnost. Na fasadi sta tudi dve izvirni kamniti napisni plošči, ki v bombardiranju 4. januarja leta 1945 nista bili poškodovani. Obnova baročne fasade na mi-noritski cerkvi je gotovo velika arhitekturna in umetnostnozgo-dovinska pridobitev za mesto, saj gre za vrhunsko umetniško delo. Komisija, ki je leta 1989 obiskala Ptuj, da bi odločala o kandidaturi za uvrstitev mesta v Unescovo svetovno kulturno dediščino, je namreč kot enega od pogojev navedla prav vzpostavitev prvotnega stanja minoritske cerkve. Mnogi se še spomnijo, da je leta 1992 MO Ptuj predstavila projekt Ptujska trojka, ki je zaobjemal obnovo Malega gradu, kamor naj bi se preselila knjižnica, rekonstrukcijo baročne fasade minoritske cerkve in preselitev pošte na novo lokacijo. Po skoraj dvajsetih letih je celotni projekt doživel tudi svojo realizacijo, samostan pa je ponovno zažarel v svoji prvotni podobi. Dela na baročni fasadi minorit-ske cerkve so stala okoli milijon evrov; 450 tisoč evrov je prispevala MO Ptuj, enak delež Ministrstvo za kulturo, okrog 100 tisoč evrov pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki vernikov in drugih občanov. ■vv-'-v" 9 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 OKOLJE IN PROSTOR Zaključek del pri vrtcu Marjetica Mestna občina Ptuj je v juniju 2010 začela z investicijo dozidave vrtca - enota Marjetica, ki se je zaključila konec septembra 2010. Besedilo in foto: Robert Novak Otroci so se tako z oktobrom vselili v nove prostore, kjer so na novo urejeni dve igralnici (za otroke 1.-3. leta) s pripadajočimi zunanjimi terasami in večnamenski prostor (telovadnica), prav tako so obnovljeni obstoječi prostori in pridobljeni dodatni prostor za aktivnost otrok, dodatna igralnica (za otroke 1.-3. leta), prostor za igrala in prostor za vzgojiteljsko osebje (zbornica). Obstoječi vrtec - enota Marjetica je montažni Marlesov vrtec, ki je bil zgrajen v letu 1975 in je imel devet oddelkov, ki so razporejeni v tri atrijske zasnove. Kmalu po začetku delovanja so zaradi zelo velikih potreb po organizirani predšolski dejavnosti za otroke s posebnimi potrebami zbornico tega vrtca skupaj s kabinetom preuredili v razvojni oddelek. Tako že celih trideset let vrtec deluje z desetimi oddelki. Vsi oddelki so imeli zelo majhno igralno površino, saj je bil vrtec zgrajen v času, ko so veljali drugačni prostorski pogoji. Omenjena investicija je bila izvedena na lokaciji Med vrti 11, na parc. št. 622/1, k. o. Ptuj. Zaradi novih standardov (»zagotoviti najmanj 3 m2 notranje igralne površine na otroka najkasneje do 1. septembra 2010« po Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS, št. 33/2008) na področju varstva otrok od 1. do 3. leta starosti) se je Mestna občina Ptuj odločila, da je obstoječi vrtec dozidala in tako pridobila dodatne prostore za varstvo otrok. Z dozidavo se število otrok ni povečalo, cilj je bila pridobitev večnamenskega prostora. Zaradi umestitve večnamenskega prostora v obstoječem atriju objekta bi druge tri igralnice bile brez naravne svetlobe. Dve igralnici smo tako nadomestili z novogradnjo, tretjo igralnico pa smo Gradbena dela na lokaciji vrtca - enota Marjetica, Med vrti 11. uredili z vzidavo novih oken na severovzhodni fasadi objekta. Dve stari igralnici imata zdaj novo funkcijo; ena je namenjena aktivnostim otrok, druga pa za skladišče igral in vzgojiteljsko osebje ter povezovalni hodnik v obstoječi hodnik. Vgradili smo strešna okna, da smo zagotovili naravno prezračevanje in osve- tlitev prostora. Tako je vrtec pridobil nove uporabne površine za izvajanje vzgojno-varstvenega procesa, in sicer: 257 m2 novih notranjih površin, 123 m2 adaptiranih notranjih površin in 42 m2 zunanjih površin (teras). Skupaj je tako 422 m2 novozgrajenih ali adaptiranih površin. Ločevanje bioloških odpadkov Mag. Olga Fekonja Biološki odpadki zavzemajo več kot tretjino vseh gospodinjskih odpadkov. Zato je zelo pomembno, da izločimo biološke odpadke, saj le-ti pri odlaganju na deponijo povzročajo težave kot posledica fizikalnih in kemičnih lastnosti organsko lahko razgradljivih odpadkov. Težave povzročajo izcedne vode in deponijski plini, deponirani biološko razgradljivi odpadki pa so podvrženi delovanju mikroorganizmov. Anaerobni razkroj organsko razgradljivih odpadkov povzroča nastanek deponijskega plina (metan, amonijak ...), ki ga je treba odpliniti. Z ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov se zmanjša količina mešanih odpadkov, ki je name- njena odlaganju. S tem se podaljšuje življenjska doba odlagališča. Manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zato biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku, če izpolnjujemo pogoje za kompostiranje le-teh odpadkov, sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo z napisom BIOLOŠKI ODPADKI. Mednje sodijo suhi organski odpadki: ostanki hrane, kruh; ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov ...; jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambni proizvodi, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir: serviete, papirnati robčki; odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. V posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati pepela, vseh vrst tekočin, olj in masti, sanitarnih izdelkov, kosti, plenic, vsebine sesalnikov, drugih sestavljenih bioloških odpadkov. V zadnjem času so se na tržišču pojavile namenske vrečke za biološke odpadke. Izdelane so iz koruznega škroba, v katerih lahko v gospodinjstvu zbiramo biološke odpadke, ki jih nato skupaj z odpadki odložimo v posodo za biološke odpadke ali na domači kompostnik. Namenske vrečke so izdelane iz organskega materiala, zato se skupaj z odpadki predelajo v kompost. Nikoli pa bioloških odpadkov ne odlagamo v plastičnih vrečkah. Človek je vrhunski energijski sistem. Ga znate uporabljati? Predavanje psiho-terapevta dr. Vlatka Kalapoša iz Zagreba bo 5. novembra 2010 ob 17.00 v Grand hotelu Primus. 10 -'/V-'-v OKOLJE IN PROSTOR / GOSPODARSTVO 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Poplave in plazovi so nesreče, ki jim ne moremo ubežati Med 16. in 19. septembrom je Slovenija trepetala pred dežjem. Obilno deževje, katerega so vreme-noslovci napovedali, je povzročilo, da so nekateri potoki in reke na širšem ptujskem območju prestopili bregove strug. Ponekod so se sprožili tudi plazovi. Besedilo in foto: Staša Cafuta Ptuj tokrat ni bil toliko ogrožen Največ padavin je padlo na območju med Ajdovščino in Idrijo, lokalno prek 500 milimetrov. Marsikje v osrednji in zahodni Sloveniji je v 24 urah padlo več kot 200 milimetrov dežja! Po prvih podatkih je bilo deževje na številnih območjih rekordno, izjemne so bile tako dnevne kot večdnevne višine padavin. Zlasti na Primorskem so bili tudi močnejši nalivi. »Mestna občina Ptuj tokrat ni bila toliko ogrožena kot drugi deli Slovenije ali svet ob Polskavi. Kljub manjši količini padavin v tem delu Slovenije pa je bilo kar nekaj zalitij kleti, gasilci so redno črpali vodo pri šoli Ljudski vrt, kjer investicija še ni povsem dokončana, pa tudi ribnik je bil večkrat blizu razlitja,« pove mag. Janez Merc, vodja urada župana in splošnih zadev, ter nadaljuje, da so vsi bližnji in daljni tovrstni dogodki opozorilo, da sami nekaj naredimo za svojo varnost, da se naša varnost ali ogroženost začne z urejanjem prostora, s planiranjem gradnje ter drugih ukrepov in ne z velikimi padavinami. Razen poplav so gričevnati del občine začeli ogrožati plazovi »Če pomislimo na to, da ni plazu brez človekove krivde, je tukaj tudi vzvod za preventivo. Preveliki ali neustrezni posegi v prostor so mnogokrat vzrok za plazenje zemlje, zato je pri vsakem posegu treba pripraviti tudi ukrepe za ravnovesje. Samo lepemu vremenu je pripisati, da smo imeli "le " štiri plazove, od tega je eden prometno odrezal celo družino, drugi so povezani z delom v okolju in nastalo škodo na kmetijskih zemljiščih. Vsak plaz na terenu predstavlja odprte rane, nam pa kaže zapis neuravnoteženih posegov v prostor,« poudari. Že vožnja po terenu pa kritičnega opazovalca opozarja na potrebo po bolj strokovnem poseganju v prostor. »Zato naj ne bo odveč poziv vsem, da ob vseh posegih v okolje temeljito ocenijo prostor. Vsaka napaka na cesti, terasi, dvorišču, povečani ureditvi okolice hiše, povečanem Plazovi na območju Ptuja, ki so se sprožili: Vurberk, Grajenščak ter dva plazova na Mestnem Vrhu. številu novih objektov v okolju, ki tega ne prenese, pomeni obremenitev, ki se konča s plazovi.« Kar težko se je sprijazniti, da od svoje hiše ne moreš z vozilom. Danes je vozilo postalo nuja, brez katere skoraj ne gre. »Pa je žal prišlo do primera, ko je družina ostala odrezana, saj so bili vsi ukrepi gradbincev brez uspeha. Plaz je tudi takšna oblika nesreče, da ga kratkoročno ni možno sanirati. Ko se plaz spremeni v mulj, so skoraj vsi ukrepi brez rešitev, pa četudi se ne oziramo na ceno.« Kakšno škodo so povzročile poplave in plazovi, po mnenju J. Merca še nekaj časa ne bo možno zanesljivo ugotoviti. Ne glede na številke pa so poplave in plazovi za tistega, ki so ga prizadeli, nesreča največjega ob- sega. Podtalna voda in plazovi so načeli dom ali porušile vse, na čem temelji naša materialna eksistenca. Prizadeti sta približno dve tretjini države. Voda odteka, plaz se ustavi, ostajajo pa rane, ki se ne celijo hitro, še več, v nas ostane tudi strah. Velika zahvala gre gasilcem in drugim službam civilne zaščite. Slovenski podjetniški sklad je objavil razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za podjetja, oškodovana v poplavah. Podjetja na območju MO Ptuj so upravičena do teh sredstev. Podrobnejše informacije na www.podjetniskisklad.si, rubrika: Razpisi, podstran: Javni poziv podjetjem. Uredništvo Evropski projekt Philoxenia kot pomoč novim podjetnikom na podeželju Philoxenia je projekt, ki prinaša spremembe na podeželje. Območje spodnjega dela Podravja se od leta 1986 dalje sooča s stalnim upadom prebivalstva, kar je posledica selitve v bolj razvite regije z večjimi zaposlitvenimi možnostmi. Tako se je število prebivalcev v Upravni enoti Ptuj od leta 1986 do danes zmanjšalo za 9 %, medtem ko se je na nacionalni ravni v tem obdobju število prebivalcev za enak odstotek povečalo. Bronja Habjanič Mednarodno srečanje partnerjev projekta je v organizaciji Fotoarhiv E-zavoda ptujskega E-zavoda in vodilnega partnerja TIEE-KEPI iz Grčije potekalo 27. in 28. septembra v dvorcu Jeruzalem. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj - program MED, celotna vrednost projekta pa znaša 1.982.397 evrov. Koordinator projektnih dejavnosti v Sloveniji je direktor E-zavoda Darko Ferčej. Podeželska območja v Franciji probleme regionalnega razvoja uspešno rešujejo s podporo mikro poslovnih dejavnosti ter tako z ustvarjanjem novih delovnih mest zmanjšujejo izseljevanje prebivalstva. Ravno na podlagi ■Vž'/'11 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 GOSPODARSTVO / MEDIJI Ptujčanka Marina Murko, ki si je v okviru projekta Philoxenia registrirala varstvo otrok na domu. francoske dobre prakse se je oblikoval projekt Philoxenia (ki v grščini pomeni imeti rad ljudi). Lokalni koordinator je E-zavod, vključeni pa so še partnerji iz Grčije, Sardinije, Cipra in Malte. Philoxenia je razvojni projekt, ki podpira poslovne aktivnosti tistih občanov, ki so se pripravljeni preseliti na podeželje ali ostati na podeželju. V okviru projekta je bilo izbranih 15 posameznikov, ki so živeli izven območja spodnjega dela Podravja ali pa so se odločili v njem ostati in tukaj začeti s svojo poslovno dejavnostjo. »V okviru celotnega projekta Philoxenia se bo pomagalo 90 posameznikom pri ustanovitvi podjetja ter začetni podpori delovanja podjetja,« poudarja Darko Ferčej iz E-zavoda. Projekt je sedaj v operativni fazi izvajanja. Večina podjetnikov je pred kratkim odprla svoj s. p. ali d. o. o. in si prizadeva, da bi zastavljene aktivnosti čim prej izvedli. Vključenim v projektu so na voljo različne podporne storitve v vrednosti do 4500 evrov, kot so izdelava spletnih strani, žigov, vizitk, promocijskih brošur, poslovnih načrtov, pomoč pri registraciji podjetij, promociji podjetij (spletne strani), internacionalizaciji poslovanja, IKT-podpori ipd. Dejavnosti, ki jih bodo prihodnji podjetniki izvajali, so raznovrstne, od optimizacije električne energije, zdravstvene nege in otroškega varstva na domu, logistike, jezikovnih storitev do šivanja usnja in poučevanja plesa. Akterji vidijo rezultate projekta v obliki večjega priseljevanja na podeželje, večji gospodarski rasti podeželskih občin, izboljšanju socialnega stanja brezposelnih, kar bo skupaj prispevalo k večji privlačnosti življenja na podeželju in hitrejšemu regionalnemu razvoju podeželskih območij. Novoustanovljena podjetja, ki so vključena kot uporabniki projekta, so: Prodaja odvzetih rabljenih vozil na leasing (Hajdi-na), Zdravstvena nega in pomoč na domu - dopolnilna dejavnost (Majšperk), Registrirano varstvo otrok na domu (Ptuj), Neur-gentni prevozi oseb na območju Haloz (Majšperk), Prodaja novih Tata in rabljenih vozil, motornih koles, pnevmatik, platišč (Ptuj), Šivanje izdelkov iz usnja in blaga po meri (Markovci), Računovodske storitve in davčno svetovanje (Kidričevo), Nudenje jezikovnih rešitev: prevajanje, lektoriranje, inštruiranje, računalniško oblikovanje (Dornava), Svetovanje z logistiko, prodajo in organizacijo; prevajanje, sodni tolmač (Ptuj), Razvoj sistema za optimizacijo električne energije in trženje teh storitev (Ptuj), Uokvirjanje slik, vitraži, graviranje stekla (Majšperk), Promet kmetijskih zemljišč, pravne storitve, finančna in davčna svetovanja (Gorišnica), Posredovanje in trženje wellnes izdelkov in dodatkov k zdravi prehrani (Ptuj). Na predstavitvi projekta Phi-loxenia so o svojih izkušnjah z ustanovitvijo podjetja na podeželju spregovorili Sašo Gajšt iz Sestrž v občini Majšperk, Marina Murko iz Rabelčje vasi pri Ptuju in Simona Vajda iz Markovcev. ZRS Bistra Ptuj začenja EU-projekt »SEBE« L etos smo v ZRS Bistra Ptuj začeli z izvajanjem projekta SEBE. Podlaga za pripravo in izvedbo aktivnosti Iza ta projekt je direktiva EU iz leta 2009, v kateri je določen cilj za celotno Evropo, po katerem naj bi do leta 2020 bilo izkoriščeno 20 % energije iz obnovljivih virov. Dr. Aleksandra Pivec, dr. Klavdija Rižnar Izbrano 14-člansko partnerstvo iz osmih držav EU (Avstrija, Češka, Nemčija, Madžarska, Italija, Poljska, Slovaška in Slovenija) in Romunije je usmerjeno k trajnostnemu razvoju bioplina v Srednji Evropi. Posebna pozornost je namenjena strateško pomembnima državama, kot sta Romunija in Ukrajina, zaradi njune odvisnosti od dobave zemeljskega plina iz Rusije. Vrednost projekta je 3,2 mio. evrov in je 75 % sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj preko programa Central Europe v okviru transnacional-nih projektov. Projekt se je začel izvajati marca 2010 in naj bi bil Fotoarhiv ZRS Bistra zaključen do februarja 2013. V naslednjih treh letih bo ZRS Bistra Ptuj vložila približno 218.000 evrov v razvoj in širitev bioplina v Evropi z izvedbo konkretnih projektnih aktivnosti v Sloveniji. Bioplin se pogosto uporablja in ima velik potencial za proizvodnjo elektrike, energije za ogrevanje in hlajenje. Nerenta-bilnost obratov za pridobivanje bioplina pa se kaže predvsem v napačnem načrtovanju le-teh. Zato je razpoložljivost uveljavljenih regionalnih plinovodnih omrežij v povezavi z novimi bio-plinskimi tehnologijami ključni element združevanja sedanje .CENTRAL i V EUROPE IHJF1 EMI ft-L ■-JI1.KII-I-I 4icbi Projektni partnerji iz devetih držav na prvem srečanju usmerjevalnega odbora projekta SEBE, Gradec, 6. in 7. julij 2010. infrastrukture z novimi področji uporabe za nadaljnje izboljšanje obstoječih obratov bioplina. Z evropskim projektom SEBE se vključujemo v razvoj in načrtovanje sedmih pilotnih tehnologij bioplina v državah Srednje Evrope, kjer je ZRS Bistra Ptuj 12 '-v- GOSPODARSTVO 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 v vlogi vodilnega partnerja za izvedbo in koordinacijo delovnega sklopa 6 - »Svetovanje za regionalni razvoj, pilotne akcije in razvoj usmeritev«. V okviru delovnega sklopa 6 bomo tako izvajali in skrbeli za koordinacijo aktivnosti vseh partnerjev na treh vsebinskih področjih: • svetovanje za regionalni razvoj (ustanovitev in vzpostavitev delovanja transnacionalnega Kompetenčnega centra za prenos znanj); • izvedba pilotnih akcij (oza- veščanje, priprava konceptov na regijskih nivojih in izvedba testov za optimizacijo tehnologij pridobivanja in uporabe bioplina v državah članicah konzorcija). Pilotne aktivnosti bomo izvajali tudi v R&R skupini ZRS Bistra Ptuj, kjer bodo potekali pilotni testi za optimizacijo procesa anaerobne digestije organskega dela komunalnih odpadkov v trdnem stanju za proizvodnjo bioplina; • razvoj usmeritev za nadaljnji razvoj uporabe bioplina na regijskem nivoju v sodelovanju z na- cionalnimi/regijskimi interesnimi skupinami. V juliju smo se člani projektne skupine ZRS Bistra Ptuj udeležili uvodnega srečanja usmerjevalnega odbora projekta SEBE v Gradcu, ki ga je organiziral vodilni partner in koordinator projekta ICS iz Avstrije. Na uvodnem srečanju so poleg projektnih partnerjev sodelovala tudi številna podjetja, predstavljali so se centri odličnosti, energijski parki, raziskovalne organizacije in predstavniki iz avstrijskega Ministrstva za gospodarstvo, družino in mladino. S pristopom v konzorcij partnerjev za izvedbo projekta in z aktivno vključitvijo v izvedbo projektnih aktivnosti se ZRS Bistra Ptuj z razvojem in optimizacijo novih tehnologij in inovativnih ukrepov na področju bioplina vključuje v prizadevanja za razvoj trajnostnih okoljskih tehnologij izrabe bioplina v EU za doseganje dolgoročnega cilja - nadomestitve dela oskrbe zemeljskega plina z bioplinom Mag. Tomaž Žirovnik: »Vsak posameznik je v največji meri sam ustvarjalec svoje usode« Mesto vodje Območne službe Zavoda za zaposlovanje na Ptuju je letos prevzel mag. Tomaž Žirovnik, univerzitetni diplomirani sociolog, dotedanji namestnik Vlaste Stojak, ki je to službo vodila osem let. Besedilo in foto: Bronja Habjanič V septembru na Ptuju nekaj več kot 4.000 brezposelnih oseb 30. septembra 2010 je bilo v evidenci brezposelnih oseb na Območni službi Ptuj prijavljenih 4.299 brezposelnih oseb. Na območju, ki ga s svojim delovanjem pokriva OS Ptuj (UE Ptuj in UE Ormož), je v lanskem letu brezposelnost izjemno narasla, saj se je za skoraj 55 % povečalo šte- vilo brezposelnih oseb. Ta porast je bil med najvišjimi v Sloveniji. Število prijavljenih brezposelnih oseb je pričelo naraščati že oktobra 2008 in se je konstantno povečevalo do letošnjega februarja. V letu 2010 pa brezposelnost upada. Vse od februarja 2010 beležijo postopen, a stalen upad števila brezposelnih oseb. Od januarja do konca septembra 2010 je brezposelnost upadla iz 5.112 na 4.299 oseb oz. za 15,9 %. Tomaž Žirovnik je rojen Ptujčan, letnik 1967, živi na obrobju mesta, na Mestnem Vrhu. Obiskoval je osnovno šolo Ljudski vrt (takrat še OŠ Franc Osojnik), nato srednjo Ekonomsko šolo (ŠC Ptuj). Po diplomi na Višji upravni šoli (sedanji Fakulteti za upravo) se je vpisal na Fakulteto za družbene vede, smer sociologija. Študij je nadgradil še z znanstvenim magisterijem na katedri za menedžment kadrov in delovna razmerja. Svojo prvo zaposlitev je dobil leta 1987 v takratni SDK (Služba družbenega knjigovodstva, sedanja AJPES in DURS). Vmes je vpisal študij na Višji upravni šoli. Po prvi diplomi se je zaposlil na Občini Ptuj (1992). Po diplomi na Fakulteti za družbene vede je dobil zaposlitev v novoustanovljenem podjetju Animacija, d. o. o. Zatem je odšel na Zavod za zaposlovanje v Maribor, od leta 1998 pa je zaposlen na Zavodu za zaposlovanje, Območna enota Ptuj. Pred odhodom Vlaste Stojak na novo delovno mesto je bil vodja službe, z aprilom pa je postal direktor Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Je ponosni oče dveh sinov - Vida in Gala. Tomaž Žirovnik, direktor Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Ptuj. Obveznosti brezposelne osebe »Poslanstvo zavoda (ZRSZ) je, da poskuša pomagati posamezniku, ki (in ko) se ta znajde v položaju, da nima zaposlitve, a si zanjo prizadeva. Že na tem segmentu se medsebojna pričakovanja posameznika (brezposelne osebe) in zavoda (svetovalke zaposlitve) včasih usodno zgrešijo. Seveda pa obstaja celotni sistem pravil (od zapisanih v zakonih, pravilnikih in zlasti tistih, za katere se dogovorita in v zaposlitvenem načrtu zapišeta brezposelna oseba in svetovalka/-ec zaposlitve). Temelj je dogovor, zapis v zaposlitvenem načrtu je neke vrste pogodba. Nespošto-vanje le-tega pa nosi s seboj tudi posledice, običajno neprijetne za oba vpletena - za osebo, ki prejme odločbo o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, kakor tudi za svetovalca zaposlitve, ki mora opraviti to nadvse neprijetno opravilo (postopkovno in vsebinsko) ter izdati odločbo. V vsakem primeru gre za poraz dialoga - medsebojnega odnosa, ki izhaja iz nespoštovanja dogovora,« pojasnjuje Žirovnik. Kaj se zgodi v primeru, da iskalec zaposlitve ponujeno delo odkloni? »Zavod izjemno redko ponuja delo (zaposlitve). Predvsem želimo, da se brezposelne osebe same čim bolje znajdejo na trgu dela. To pomeni, da poskušamo vlagati v zaposljivost posameznika, njegova prenosljiva zna- 'f'"/' w 13 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 GOSPODARSTVO / MEDIJI nja, spretnosti, veščine, ki mu pomagajo, da se čim prej zaposli na najustreznejšem delovnem mestu. Seveda pa ob ustrezno zastavljenih zaposlitvenih ciljih brezposelne osebe tudi napotimo k delodajalcem na prosta delovna mesta (sam sicer menim, da bi jih morali zlasti informirati in motivirati, da bi nato sami konkurirali za te zaposlitve). Če brezposelna oseba brez kakšnih tehtnih razlogov odkloni ustrezno zaposlitev, jo seveda povprašamo o njenih pravih pričakovanjih glede zaposlitve. Velikokrat je tudi treba prekiniti nadaljnje skupno sodelovanje, če so interesi te osebe v diametralnem nasprotju z željo po zaposlitvi.« Nekateri mislijo, da se bodo prijavili na zavod, sedeli doma, zavod pa jim bo poiskal službo. Žirovnik odgovarja, da je vsak posameznik v največji meri sam ustvarjalec svoje usode. »Seveda smo ljudje med seboj zelo različni in različno iznajdljivi. Nekateri potrebujejo precej več pomoči, nekateri pravzaprav nobene. Najtežje zaposljivim osebam njihove svetovalke v veliko večji meri pomagajo, jim organizirajo zaposlitvene pogovore, gredo z njimi tudi k delodajalcu in se poskusijo skupaj z njimi dogovarjati za zaposlitev. A ti primeri so redki. Večino oseb poskusimo usmeriti v aktivnosti, ki vodijo k zaposlitvam. Zavod (in sveto- valke zaposlitve) torej ne iščejo zaposlitev namesto brezposelnih oseb. Prijava na zavodu pomeni neke vrste "zaposlitev" v smislu, da je delo brezposelne osebe iskanje zaposlitve, po možnosti 8 ur dnevno. Kdor vzame to dejstvo v zakup, lahko pričakuje, da bo zelo hitro našel kaj primernega zase tudi v času splošnega pomanjkanja prostih delovnih mest.« Zavod naj ne bo »čakalnica« Žirovnik želi predvsem nadaljevati začrtano pot, ki so si jo zamislili že pod vodstvom prejšnje direktorice mag. Vlaste Sto-jak. Pri tem sta pomembni tako kakovost storitev kot strokovnost, predvsem pa zadovoljstvo uporabnikov njihovih storitev. »Seveda pa si bom prizadeval, da se kakšen del dejavnosti, ki jo izvajamo in bi jo bilo mogoče še izboljšati, opravlja tudi drugače. Predvsem želim spremeniti prevladujočo prakso, da se na zavod pride prijavit "na čakanje ". Aktivacija v smislu uporabiti čas brezposelnosti za povečevanje zaposljivosti bo vsekakor prednostna naloga, ki terja tudi od zaposlenih na zavodu nekoliko drugačne pristope,« zaključuje novi vodja Zavoda za zaposlovanje na Ptuju mag. Tomaž Žirovnik. »Novinarstvo je ta trenutek ničvreden poklic« 13. srečanje lokalnih časopisov Slovenije Organizator letošnjega srečanja je bila občina Ribnica, Slovencem znana zlasti po izdelkih suhe robe. Rešeto, glasilo občine Ribnica, izhaja že 14. leto, zato je bil že čas, da so se v vlogi gostitelja predstavili tudi sami. Osrednja gostja srečanja je bila dr. Sandra Bašič Hrvatin, strokovnjakinja za medije, komunikolo-ginja in ena najvidnejših oseb slovenskega medijskega prostora. Bronja Habjanič V primerjavi z lanskim letom, ko se je srečanja lokalnih medijev v Žužemberku udeležilo okrog 150 novinarjev in urednikov, je bila tokratna udeležba nekoliko slabša. Če so nanjo vplivale volitve, stavka javnega sektorja ali kar koli drugega, nismo izvedeli. Vsekakor pa je bilo dobrodošlo spet izmenjati različna mnenja in debatirati o tem, kakšna prihodnost pravzaprav čaka tako lokalne kot tudi vse druge tiskane medije. »Hoteli ali ne, prisiljeni smo ponovno osvajati enega naših največjih ciljev - odgovornost do javnosti. Za nas je čas sila neugoden. Zaradi narave svojega poklica smo vedno nečesa obtoževani, vsaki napisani besedi zdaj konstantno sledita verbalni napad ali grožnja s tožbo, plačniki našega dela pa nam z lahkoto pokažejo, kje so vrata Foto: Mitja Ilc za izhod, če ne sledimo njihovim interesom. Mediji smo odsev časa, ki ga živimo, in družbe, ki nas obdaja, in ta je v marsičem nemoralna. Prav zato bo naša akcija največja reakcija nanjo,« je pogumno zapisala urednica Rešeta Alenka Pahulje. Zakaj se je za novinarstvo vredno boriti? Osrednji pogovor z gostjo dr. Sandro Bašič Hrvatin na to tematiko je vodila novinarka in voditeljica Vesna Malnar. Družbena odgovornost medijev je v času, ki od nas terja presežke moralne moči, eden prvih postulatov, na katere moramo prisegati. Tej odgovornosti bi morali slediti vsi drugi, predvsem gospodarske družbe, ki s svojimi dobičkonosnimi interesi močno oblikujejo novo podobo medijev. Dr. Sandra Bašič Hrvatin in novinarka Vesna Malnar med razpravo o pasteh novinarskega dela. Bašič Hrvatinova je znana po svojem neposrednem izražanju in konstruktivni medijski kritiki. Je predstojnica Oddelka za medijske študije na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Med drugim je bila tudi docentka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, svetovalka generalnega direktorja RTV Slovenija pri vprašanjih dolgoročnega razvoja sistema javne televizije, sodelovala je pri pripravi zakona o medijih, od leta 1999 do 2005 je bila predsednica Sveta za radiodifuzijo. Zadnje desetletje dela kot neodvisna svetovalka Sveta Evrope, OSCE in Evropske komisije za vprašanja urejanja ne- odvisnosti medijskega prostora v JV Evropi. Na Ministrstvu za kulturo so pripravili osnutek novega zakona o medijih. Po besedah Hrvati-nove vidijo različni posamezniki v njem različne interese, ti pa so zmeraj v škodo nekoga drugega, in ker želi vsak nekaj spremeniti, je po njenem mnenju najbolje, da medijska zakonodaja ostane takšna, kakršna je, saj v Sloveniji nihče nima interesa, da se uredi. »Soočamo se z generacijo otrok in mladostnikov, ki ne bere. To je generacija dotika. V ospredje prihajajo elektronski, spletni mediji in čez nekaj časa tiskanih medijev ne bo več,« je bila zelo 14 '-v- MEDIJI / LITERATURA 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 črnogleda Hrvatinova. Pravi, da je novinarstvo ta trenutek ničvreden poklic. Novinar je lahko vsakdo, ki kaj napiše in na računalniku pritisne tipko »pošlji«. Žalostno je to, da ni nobenega angažiranja s strani samih novinarjev, ki za izboljšanje svojega položaja ne storijo ničesar in mirno gledajo, kaj se dogaja. Dobro plačanih je le zgolj peščica urednikov in novinarjev, vsi drugi životarijo, večina teh nima redne zaposlitve in delajo preko avtorskih pogodb. Njihov status je nezavidljiv. V sodobnem novinarstvu se dogaja to, kar se ne bi smelo. »Marsikateremu politiku sploh ni treba pritiskati na urednika, saj že urednik sam ve, kaj mora dati na naslovnico. Raziskovalnega novinarstva pa v Sloveniji tako ali tako ni.« Prikrito oglaševanje in brezplačniki Pregovor, ki pravi, da tisti, ki plačuje godca, pove, kaj bo igral, seveda drži tudi v medijih. Prikritega oglaševanja je vse več, a je to bralcem po večini spretno zakrito ali pa zapakirano v lično oblikovane in z dodano fotografijo dodelane članke. Prikrito oglaševanje je z zakonom prepovedano, a se dogaja povsod. Po zakonu je ravno tako nezakonito sponzorirati informativni program. Hrvatinova pravi, da je v zadnjih dveh letih ugasnilo veliko brezplačnikov. Večina bralcev ne ve, kdo za brezplačniki pravzaprav stoji, kdo jih financira. Velik kolač si odrežejo oglaševalci, lastniki medija pa objavljajo vsebine v svojo korist. »Trend propadanja tiskanih medijev se kaže povsod v svetu - propada Le mond, New York Times je odpustil tretjino zaposlenih novinarjev.« Upravičeno se zato postavlja vprašanje, ali je prihodnost medijev res samo na spletu. Potemtakem je »odklenkalo« tudi nam, lokalnim medijem. To, kar je pomembno, ni zanimivo, kar je zanimivo, ni pomembno Ali je prihodnost medijev res samo na spletu in jih bodo v prihodnje ustvarjali zgolj tisti, ki imajo kapital, bo pokazal čas. Dejstvo je, da če nekdo plača oglas, pričakuje, da bo novinar o njem pisal lepo. Biti neodvisen in se natančno držati vseh pravil novinarske etike, je v času, ki ga živimo, pravzaprav zelo težko. Lastniki zahtevajo svoje, novinarji se jim v prid lastne osebne eksistence podredijo, in dokler bo sistem nastavljen tako, tudi sprememb ni pričakovati. Medsebojna soodvisnost ali zgolj pritisk enega na drugega sedaj v medijih delujeta tako, da ima zmeraj prav in zmaga tisti, ki ima denar. Če in koliko je novinar lahko v dani situaciji, ko za sabo nima nikogar, ki bi mu kril hrbet, objektiven in hkrati kritičen, pa je verjetno vprašanje, ki bo ostalo neodgovorjeno. Centimetri sveta Davida Bedrača »Obvladovanje sveta z merskimi enotami se mi zdi zlagano in je kot takšno plod človeške negotovosti« VMuzikafeju je 30. septembra potekal literarni večer z Davidom Bedračem, ki je izdal svojo novo pesniško zbirko Centimetri sveta. V sproščenem pogovoru, ki ga je vodila novinarka Nevenka Dobljekar, sta svoje misli in občutenja ob izdaji Bedračeve poezije predstavila tudi urednik zbirke Milan Vincetič in avtorica spremne besede Stanka Hrastelj. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Ime David Bedrač je v slovenski literarni javnosti dobro poznano. Mlad, vsestranski profesor slovenskega jezika, ki poučuje na OŠ Ljudski vrt, ni samo to, ampak mnogo več - je pesnik, vodja literarnega kluba, stalni sodelavec rubrike Literarno kolo v Štajerskem tedniku, lektor, retorik, sodeluje pri bralni znački, različnih literarnih kvizih in literarnih večerih, v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sodeluje kot mentor in predavatelj na številnih literarnih delavnicah po Sloveniji, je član uredniškega odbora revije Mentor, sodeluje z Radiem Slovenija. Njegove pesmi so bile prevedene v hrvaški in španski jezik. Leta 2007 mu je MO Ptuj ob kulturnem prazniku podelila oljenko za vsestransko delo na področju literature. Izdal je tri pesniške zbirke za odrasle (Neskončnost, Poezija pomolov, Pesmi iz šipe, Priročnik o pesnjenju - Brez uteži) in eno pesniško zbirko za otroke (Pesniška hiša). Otroci so za Bedrača fantastična, iskrena bitja, medtem ko je v odnosih z odraslimi zaradi nekaj negativnih izkušenj postal previden. Zaupanje je zanj nekaj, kar zraste iz dolgotrajnega poznanstva in sprejemanja, zgolj površinski odnosi pa so tisti, ki ga pustijo notranje praznega. A takšne odnose moramo v življenju pravzaprav vzdrževati vsi. Na vprašanje novinarke Nevenke Dobljekar, ali bi se še enkrat odločil za učiteljski poklic, Bedrač odgovarja, da vsekakor. V razredu da zmeraj vse od sebe, če pa je kdaj slabe volje in potrt, se potrudi, da težave pusti pred vrati učilnice. Ko ni njegov dan, tudi David Bedrač ob izdaji 4. pesniške zbirke za odrasle »Centimetri sveta«. ne sprašuje, saj bi bilo to krivično do vprašanih. Svojih učencev ne ločuje po simpatičnosti, pač pa po znanju. »Odrasli si želimo biti preveč odrasli in mnogo prehitro izgubimo tistega otroka, ki ga nosimo v sebi. Preveč si odrivamo tisti notranji peskovnik in se bojimo bitiprvinski in iskreni.« O Centimetrih sveta »Ta pesniška zbirka je tretja v trilogiji. Začne se s Poezijo pomolov, nadaljuje s Pesmimi iz šipe in sedaj s Centimetri sveta. Naslov se je porodil sam po sebi, potem ko sem listal po vseh pesmih, ki so se mi v štirih letih nabrale. Osrednja tematika je človekova želja po obvladovanju sveta z merskimi enotami. To obvladovanje se mi zdi zlagano in je kot takšno plod človeške negotovosti,« pove Bedrač. 55 pesmi je tako tematsko kot motivno zelo širokega razpona. Razdeljene so v posamezne sklope oziroma cikle. Zanimive in nedvomno posebne so pesmi o sadju. Avtor začenja z rojstvom in ljubeznijo, zaključuje pa z motivom smrti. Vse to so stvari, ki nas spremljajo na vsakem koraku življenja. »Sam sem to poezijo ■'¿-/-v 15 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 LITERATURA in zbirko doživljal kot nekakšne lego kocke, ki jih gradim vedno na novo, materija teh lego kock pa je nekoliko posebna, malo svojska, malo moja.« David Bedrač je tudi eden redkih pesnikov, ki zna svojo poezijo subtilno prebrati pred občinstvom. Urednik zbirke Milan Vincetič je v Centimetre sveta posegal zelo malo. To je za pesnika zagotovo dobra popotnica, čeprav Bedrač vsako uredniško kritiko sprejme kot dobrodošlo. »To je Bedračeva četrta pesniška zbirka za odrasle, v kateri je našel svojo individualno in prepričljivo lego.« Avtorica spremne besede Stanka Hrastelj je na literarnem večeru povedala, da je Bedračeva poezija poezija, v katero se zlahka zaljubiš. »Je močna, prepričljiva. Bedrač je sposoben v pesniškem jeziku graditi svoj svet s popolnoma drugimi zakonitostmi. S Centimetri sveta poudarja novo konstrukcijo sveta.« Čeprav mnogi pesniki svoje pesmi neradi predstavljajo pred širšo publiko, to za Bedrača ne drži. »Ko neko pesem prebereš, včasih pri kom vidiš, da se zdrzne, bodisi v negativnem bodisi v pozitivnem smislu. Vidiš njegovo neposredno reakcijo. Ko pa si nekdo kupi oziroma izposodi knjigo, bralčevega odziva ne vidiš.« Nastajajo pesmi trgovskih centrov Trenutno svoje najgloblje misli zliva v pesmi trgovskih centrov. Lahko bi rekli, da je to poezija sodobne, potrošniške družbe. Trend trgovskih centrov se je s svetlobno hitrostjo razširil tudi v naše majhno mesto. Ulice, parki in domača dvorišča so prazni, trgovski centri, ki privabljajo s popolnoma neosebno noto, pa kupca silijo, da v lepo zaviti em- balaži kupuje tisto, česar zares ne potrebuje, svoj čas pa zapravlja z instant užitki globalne generacije. Pustimo se presenetiti, kako bodo verzi potovali skozi množico trgovin ... Otroška zbirka - fotkanica Gugajčki in gugaji Ptuj je po štiridesetih letih po zaslugi Stanke Vauda Benčevič in BoštjanaVaude ter s pomočjo Mestne občine Ptuj, številnih dona-torjev in sponzorjev pred dobrim letom dobil tudi otroško igrišče z igrali. Bedrač je na željo Vaudove ob tej priložnosti napisal pesmice za »fotkanico« Gugajčki in gugaji. Davidu je Vaudova namreč predlagala, da bi vsako igralo imelo svojo pesem. »Sprva nad idejo nisem bil najbolj navdušen, saj ne pišem po naročilu, a kasneje, ko sem videl sama igrala in idejno zasnovo igrišča, mi je ideja postala všeč. Nastalo je okrog šestdesetih pesmi, uporabili smo jih šestnajst, odlične fotografije pa so delo mladega Andreja Lamuta, ki je otroke fotografiral med igranjem.« Fotkanico so soustvarili učenci OŠ Ljudski vrt, Olge Meglič in Mladika, ki so sodelovali pri fotografiranju. Kamra - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin na svetovnem spletu Spletni portal www.kamra.si ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranijo in želijo z vami deliti slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge lokalne kulturne ustanove. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Na portalu so predstavljane digitalne zbirke, na njem najdete vabila na predstavitve in razstave, opozarjajo pa tudi na tiste vsebine kulturne dediščine, ki še niso vključene v portal. Zgodbe se bodo širile in dopolnjevale, kot se bo večala količina digitaliziranega gradiva in število organizacij, ki ga bodo prispevale. Regijski portal Kamra je spletni informacijski sistem, ki združuje vsebine s področja domoznan-stva, kot jih zdaj na tradicionalen način zbirajo in posredujejo splošne knjižnice ter lokalne kulturne in druge ustanove. Na osnovi vzajemnega sodelovanja vpeljuje sistematičen, postopen in kooperativen pristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic, to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopa do tradicionalnega in elektronskega gradiva. Na portalu se predstavljajo naslednje pokrajine: Celjska, Gorenjska, Pomurska, Koroška, Obalno-kraška, Osrednja Slovenija, Štajerska, Goriška, Dolenjska in Spodnje Podravska. Z vzpostavitvijo portala se partnerji konzorcija portala Kamra, to je 10 osrednjih območnih knjižnic (med njimi tudi naša knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Narodna in univerzitetna knjižnica in Zveza splošnih knjižnic, odzivajo na pobude Evropske unije, slovenske države in sledijo zahtevam, ki jih pred njih postavljajo uporabniki. Ob Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si), ki v svojo digitalno zbirko vključuje nacionalno pomembno gradivo, ostaja velik del kulturne dediščine v lokalnih kulturnih ustanovah nedostopen. Koncept portala Kamra pa je, da tem organizacijam daje na voljo infrastrukturo, vzdrževanje in usposabljanje, da bodo lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavile v elektronski obliki preko svetovnega spleta. Na portalu najdete naslednje vsebinske kategorije: kultura, domoznanstvo, naravoslovje, gospodarstvo, šport in prosti čas, izobraževanje, humanizem, družba in politika. Najstarejši ptujski časopisi na spletnem portalu www.dlib.si Knjižnica Ivana Potrča Ptuj se je v letih 2007 in 2008 vključila v projekt digitalizacije dragocenega knjižničnega gradiva. V sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani je na portalu dLib objavila digitalizirane časopise Štajerc, Ptujski list in Narodna sloga, ki so izhajali na Ptuju v času od 1900 do 1932, ter Naše delo, predhodnik današnjega Štajerskega tednika, ki je začel izhajati leta 1948. Digitalne zbirke v ptujski knjižnici Anton Sovre- ptujska leta (1919-1926) Anton Sovre, največji slovenski klasični filolog in prevajalec iz antične književnosti, je sedem let bival tudi na Ptuju. Po njem se v Orešju imenuje tudi ulica. Prav teh sedem let velja za obdobje njegove najbolj žive in vsestranske dejavnosti in rasti, ko se je bliskovito vzpel od popolne brezimnosti v sam vrh slovenske besedne umetnosti. O njegovem bivanju in delovanju na Ptuju danes pričajo le redki arhivski in drugi pisni viri. Najdragocenejši med ohranjenimi dokumenti na Ptuju je zagotovo izvirni rokopis prevoda Kralja Oidipusa, ki ga je Sovre dokončal julija 1921 v svojem pritličnem stanovanju v vili Karel ob Grajeni in ga danes hranijo med rokopisnimi dragocenostmi Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Dela Petra Dajnka v ptujski knjižnici Peter Dajnko, duhovnik, štajerski razsvetljenec, slovstveni ustvarjalec, jezikoslovec in nabožni pisatelj, se je v slovensko slovstveno zgodovino zapisal predvsem s pisavo dajnčico, ki jo je predstavil leta 1824 v svoji slovnici Lehrbuch der Windischen Sprache. Domoznanski oddelek ptujske knjižnice hrani ne- 16 LITERATURA / KULTURA / OBVESTILA 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Mestno politiko bo krojil tudi Zares kaj redkih in dragocenih tiskov, v katerih se Dajnko predstavlja kot prevajalec zahtevnih svetopisemskih besedil, kot pisec samostojnih proznih del ter sistematičen poljudno-strokovni učitelj. Ptuj in Ormož z okolico na razglednicah V zbirki so predstavljene razglednice, ki jih hrani Knjižnica Ivana Potrča v svojih domoznanskih zbirkah. Najstarejše razglednice so iz konca 19. stoletja, v zbirki pa najdemo tudi najnovejše razglednice, ki so trenutno še v prodaji na poštah. Knjižnica hrani na Domoznanskem oddelku obsežno zbirko razglednic krajev na širšem ob- močju Ptuja in Ormoža (Ptuj, Ormož, Haloze, Slovenske gorice, Ptujsko in Dravsko polje). Zbirko sistematično gradijo od leta 2003, obsega pa več kot 1.500 razglednic, ki segajo v čas od konca 19. stoletja do danes. Posebno bogata je zbirka razglednic Ptuja. Na portalu Kamra predstavljajo izbrane razglednice, ki - opremljene s komentarjem - pripovedujejo zgodbo o krajih, ljudeh in dogodkih na tem koncu Slovenije. Posebna pozornost je namenjena starejšim razglednicam, saj so le-te zaradi svoje slikovitosti in dokumentarne vrednosti najbolj iskane in zaželene. Volilni štab Mestnega odbora Zares - nova politika Ptuj se vsem volivkam in volivcem iskreno zahvaljuje za zaupanje in podporo, ki ste nam jo izkazali na letošnjih lokalnih volitvah. Gre za prvi preboj stranke Zares - nova politika v mestni svet in svete četrtnih skupnosti na Ptuju. Mandat, ki ste nam ga zaupali, nas obvezuje, da bomo delovali zavzeto, preudarno in odgovorno. Kot člani mestnega sveta bomo delovali konstruktivno, podpirali bomo vse razvojno usmerjene projekte v Mestni občini Ptuj ter poskušali uresničiti svoj volilni program. V prvi vrsti se bomo zavzemali za pričetek gradnje zavetišča za zapuščene in zavržene živali. Ob tem dovolite, da vas povabimo k sodelovanju s predlogi in z idejami za skupno dobro v naši občini. Mitja Petek, sekretar in vodja PR Miro Vamberger, predsednik Mestnega odbora Zares - nova politika Ptuj Arsana vstopa v 5. koncertno sezono Društvo za glasbeno umetnost Arsana ima za seboj že štiri uspešne sezone, v katerih so gostili več kot 80 koncertih umetnikov iz celega sveta ter zabeležili več kot 15 tisoč obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Tudi letos so pripravili vrhunski koncertni abonma klasične, džez in etno glasbe mednarodno priznanih umetnikov. Ti se bodo predstavili na različnih lokacijah našega mesta. Bronja Habjanič Kwak - Around the world Prvi koncert v sklopu sezone 2010/2011 je potekal 22. oktobra v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Nastopila je skupina Kwak, ki jo sestavljajo Boštjan Gombač - klarinet, Janez Dovč - harmonika, Goran Rukavina - kontrabas in Sergej Randzelo- Foto: Bojan Stepančič vic - tolkala. » Vrhunski glasbeniki, katerih poti se skozi glasbeno ustvarjanje pogosto križajo, so se predstavili v zanimivi zasedbi, ki je s svojo virtuoznostjo in hudomušnostjo zajemala iz kotla glasbe, v katerem se gnetejo znana imena, kot so: Hermeto Pascoal, Astor Piazzolla, Simo- ne Zanchini. Postregli so nam z mešanico svetovne in slovenske ljudske glasbe, jazza, tanga, vse to pa začinili z avtorsko glasbo zgoraj naštetih izvajalcev,« je po koncertu povedal predsednik društva za glasbeno umetnost Arsana Mladen Delin. Toti big band Maribor z gosti - Večer legendarne jazzovske glasbe Petek, 26. november, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Ptuj Toti big band se bo predstavil z dirigentom Edvardom Holnt-hanerjem, kot glasbeni gostje pa bodo nastopili Dada Kladenik, Boštjan Bračič in Vox Arsana. Toti big band Maribor, ki ga sestavlja dvajset priznanih glasbenikov, je z več kot tristo nastopi v Mariboru, Sloveniji in tujini ter v radijskih in televizijskih oddajah postal eden od zaščitnih znakov kulturnega utripa Maribora. Leta 2000 je s strani MO Maribor in Zveze kulturnih društev Maribor prejel naziv vrhunske kulturne skupine, s katerim se ponaša le nekaj ljubiteljskih korpusov v Mariboru. Baročni orkester ter mešani in koralni zbor ljubljanske Akademije za glasbo Torek, 21. december, ob 20. uri v cerkvi sv. Petra in Pavla Dirigiral bo Egon Mihajlovic. Večernice blažene Device so eno najpomembnejših sakralnih del pred J. S. Bachom. Gre za monumentalni, uro in pol trajajoči cikel 14 skladb, v katerih je Monteverdi dokazal obvladovanje tradicionalnega renesančnega sloga, hkrati pa uveljavil temelj baročne kompozicije. Na koncertu bo sodelovalo osem pevskih solistov, mešani in koralni zbor Akademije za glasbo ter baročni orkester (baročna pihala, trobila, godala, brenkala, čembalo in orgle). Koncert na Ptuju bo prva slovenska izvedba tega veličastnega dela. Vokalna skupina Cantemus Petek, 18. marec 2011, ob 20. uri v dvorani Gimnazije Ptuj Nastopili bodo Vesna Kač in Alenka Podpečan - sopran, Dino Cestnik - tenor, Meta Dobrajc in Metka Dobravc - alt, Matjaž Kač - bariton, bas in Vanja Dizdarevic - vocal percussion. Pevci vokalne skupine Cantemus so v desetletnem obdobju delovanja dosegli izjemne rezultate na področju vokalne glasbe, tako doma kot tudi izven naših meja. Štirikrat so bili med najboljšimi izbranimi skupinami na republiški reviji MPS in tako postali tudi nosilec zlatega žiga ■vž',-' v/- 17 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 KULTURA JSKD Republike Slovenije, kjer so dvakrat prejeli posebno nagrado za najboljši spored in nagrado za najboljšo izvedbo. Od Bacha do Mozarta - Godalni kvartet Feguš in pianist Mladen Delin Petek, 15. april 2011, ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu Godalni kvartet Feguš sestavljajo Simon Peter - violina, Filip - violina, Andrej - viola in Jernej - violončelo. Člani uveljavljenega godalnega kvarteta trenutno zaključujejo magistrski študij komorne glasbe v Gradcu. Sodelovali so na festivalih na Nizozemskem, v Franciji, v Zadru, Prištini in drugod ter koncertirali po Sloveniji, v številnih evropskih državah pa tudi v ZDA (Washington, New York). Posebno priznanje jim je dalo domače mesto, ki jim je dodelilo mestni pečat mesta Maribor ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. Nenavadna glasbena pot pianista Mladena Delina se je začela šele pri 21. letih. Diplomiral je na PEF v Mariboru in na glasbeni akademiji v Banjaluki, se izpopolnjeval v Beogradu ter opravljal specialistični študij pri znamenitem pianistu Konstantinu Boginu na Akademiji sv. Cecilije v Bergamu v Italiji. Eva-Nina Kozmus - Koncert evrovizijske zmagovalke Petek, 20. maj 2011, ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu Eva-Nina Kozmus je zmagala na prestižnem tekmovanju Ev-rovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju, po tem, ko so jo na slovenskem predtekmovanju izbrali za našo predstavnico. Junija 2010 je zaključila šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v razredu prof. Milene Lipovšek. Glasbenih tekmovanj se je začela udeleževati leta 2005, ko je na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Poža-revcu prejela prvo nagrado. Od takrat se je udeležila mnogih tekmovanj v Sloveniji, Srbiji, Italiji in na Hrvaškem, prav na vseh pa je prejela prve nagrade. V koncertni sezoni 2008 je sodelovala s simfoničnim orkestrom, ki združuje mlade glasbenike Evrope, stare do 18 let, v šolskem letu 2009/2010 pa je bila članica simfoničnega orkestra Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. V abonmaju šest koncertnih prireditev Ljubitelji glasbene umetnosti se lahko odločite za nakup velikega abonmaja, ki vključuje obisk vseh šestih koncertov (65 evrov), za nakup malega abonmaja, ki vključuje tri koncerte (40 evrov), ali zgolj za nakup vstopnice za posamezni koncert, ki bo znašala predvidoma 15 evrov. Kot letošnjo posebnost ponujajo še koncerte za mlade. V Arsani so pripravili tudi določene popuste, vse informacije pa lahko dobite na sedežu društva v Jadranski ulici 4 ali v TlC-u. Gajaš navdušuje na odru MGP Mestno gledališče Ptuj nadaljuje sezono s polno paro. Po uspešni premieri predstave Gravža, ki je bila 3. septembra, sta v začetku oktobra sledili še dve, ki sta navdušili tako ptujsko občinstvo kot tudi strokovno javnost. Bronja Habjanič 1. oktobra je bila premiera predstave, ki jo je na ptujski oder ponovno postavil režiser in direktor MGP Peter Srpčič. V predstavi so Jernej Čampelj kot Kumina, Oskar Krajnc kot Bartolomej in Urška Vučak kot Koračničar dodobra nasmejali tako zrelo kot tudi mlado občinstvo. Predvsem otroci izjemno uživajo v zabavnih vragolijah, ki jih uprizarja trojica igralcev. Oj, čudežni zaboj je lepa zgodba o prijateljstvu, ki doživi svoje preizkušnje, a se na koncu potrdi in premaga vse ovire. Nadaljevanje Petelinjega zajtrka v gledališki izvedbi Že naslednjo soboto, 8. oktobra, pa je bila premiera dolgo pričakovanega nadaljevanja filma Petelinji zajtrk, predstava Gajaš, arestant, v kateri je izvrstni igralec, prvak Drame SNG Fotoarhiv MGP Maribor Vlado Novak v vlogi Pišti Gajaša navdušil številno zbrano občinstvo, ki je predstavo pospremilo z ovacijami. Kdo ne pozna Pištija Gajaša, legendarnega avtomehanika iz Lainščko-vega romana Petelinji zajtrk, ki ga je v veliki slovenski filmski uspešnici z enakim naslovom tako prepričljivo upodobil igralec Vlado Novak? Pa vendar, kaj se je s priljubljenim literarnim in filmskim junakom zgodilo potem, ko je tistega usodnega jutra nameril pištolo v enega izmed svojih tovarišev in pritisnil na petelina? Pisatelj Feri Lainšček režiser Marko Naberšnik in igralec Vlado Novak so ponovno združili moči in nam razkrili, kaj se je po usodnih strelih zgodilo s Pištijem Gajašem. Nastala je vznemirljiva in pretresljiva gledališka pripoved o zaporniku, ki je tudi za rešetkami ostal zvest samemu sebi in se ni odrekel svojemu specifičnemu pogle- du na svet in dogajanje okoli sebe. Igralec Vlado Novak je v monodrami z naslovom Gajaš, arestant znova ustvaril lik, ki nas nikakor ne pusti ravnodušne. Njegovo svojevrstno pričevanje, ki je prepolno smeha in solz, pa nam navsezadnje spregovori o času, ki ga živimo, in o skupnih rečeh, ki jih tudi sami doživljamo. S predstavo Žabe se je MGP uvrstil na Borštnikovo srečanje Po uspešnih premierah se MGP s predstavo Žabe odpravlja še na Borštnikovo srečanje, osrednji Slovenski gledališki festival, kjer je njihova predstava ena najresnejših kandidatk za glavne nagrade. Predstava je bila tudi uvrščena v izbor šestih najboljših predstav po izboru kritikov, kar je izjemen dosežek za tako malo gledališče, kot je naše. »Na ta dosežek smo izjemno ponosni, saj nam je kot edinemu od malih gledališč uspel preboj na ta elitni gledališki festival, kjer letos ne bo ne celjskega, ne kranjskega, Izvrstni Vlado Novak kot Gajaš, arestant. ne koprskega, novomeškega ali tržaškega gledališča,« poudarja direktor MGP Peter Srpčič. Oktober je bil za MGP izjemno delaven 31. oktobra bo v Ljubljani še druga - ljubljanska premiera predstave Kuhinja po meri, ki je bila najprej julija uprizorjena na Ptuju, zdaj pa se seli na oder koproducenta pri projektu, tako da se bo novembra igrala v Gledališču Glej v Ljubljani. 18 -'/V-'-v KULTURA / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Tako bo Mestno gledališče Ptuj uspešno zaključilo zelo delavni mesec, v katerem so pripravili kar 36 prireditev na svojem odru in na gostovanjih po Sloveniji. Uspešno so zaključili tudi vpis vseh treh abonmajev, otroškega in odraslega, ki sta stalnica, in tudi dijaškega abonmaja, ki je letošnja novost v ponudbi. Je pa ostalo še nekaj prostih mest, tako da zainteresirani lahko še vedno dobijo kak dober sedež za odličen izbor predstav, ki jih letos ponujajo. Gledališki studio in novost - plesno gledališče Vpis je možen tudi še v vse tri skupine Gledališkega studia MGP, ki je že pričel z delom. Letošnja novost je program Plesno gledališče, ki ga vodi mentorica Majda Fridl. Gledališki studio je namenjen spoznavanju umetnosti gledališča in učenju veščin odrskega ustvarjanja, v plesnem gledališču pa bodo udeleženci spoznavali različne plesne tehnike in odrski gib. »Pod vodstvom izkušenih mentorjev in mentoric bodo udeleženci preizkusili in izbrusili svoj talent ter se prekalili v spretnostih, koristnih za vse življenje. Znati predstaviti sebe in svoje ideje je osnova za uspešno delo, ne glede na to, na katerem področju nastopaš,« je še povedal Srpčič. Glasbeni dogodek Harfa v toku časa Dogodek se bo odvijal med 6. in 7. novembrom. Projekt je zasnovan v obliki gostovanja redne profesorice harfe Adelheid Blovsky-Miller iz Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, ki bo ob tej priložnosti izvedla delavnice z učenkami harfe na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, njene študentke pa bodo izvedle tematsko zasnovan koncert, s katerim bodo predstavile zgodovinski pregled razvoja harfe. Dogodek je odprt za javnost, vabljeni na brezplačne oglede delavnic in koncerta. Napovednik: Delavnice bodo v soboto, 6. novembra, med 10.00 in 13.00 ter 14.30 in 18.30. V nedeljo, 7. novembra, pa bo ob 17. uri koncert v refektoriju minoritskega samostana. Vljudno vabljeni na brezplačno poslušanje in opazovanje udeleženk delavnic ter na brezplačen nedeljski koncert! Staša Cafuta »Koncert bo zasnovan kot pregled originalne literature za harfo iz različnih razvojnih stopenj tega starodavnega inštrumenta. Prav tako bodo na koncertu v živo predstavljeni različni tipi harf iz posameznih časovnih obdobij - od zgodnje renesanse pa vse do danes. Koncert bo obogaten s poučno-informativnimi vez- nimi besedili, ki bodo služili kot vsebinsko vodstvo po večeru,« pove ravnateljica Veronika Ple-stenjak. Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla vidi smisel projekta, širše gledano, tudi kot začetek morebitnega nadaljnjega sodelovanja s to ugledno univerzo in s tem dokazuje mednarodno naravnanost šole ter njene pedagoške ponudbe. Info: Profesorica Adelheid Blovsky-Miller je ena najuglednejših profesorjev za harfo v srednjeevropskem prostoru. Preden se je popolnoma posvetila pedagoškemu delu v okviru Univerze, je bila zaposlena kot prva soloharfistka dunajske Državne opere. Na Ptuju prvo varstvo otrok na domu - Zajčki S prvim oktobrom je na Ptujskem odprlo vrata prvo registrirano varstvo predšolskih otrok na domu. Marina Murko iz Rabelčje vasi 40 na Ptuju si je že v mladosti želela delati z otroki, zdaj pa se ji je želja izpolnila. Na podlagi odločbe Ministrstva za šolstvo in šport je vpisana v register varuhov predšolskih otrok na domu. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Za pridobitev te odločbe, po kateri lahko varuje največ šest otrok, je morala Marina Murko izpolnjevati določene pogoje, kot je najmanj V. stopnja izobrazbe (po izobrazbi je ekonomski tehnik) in imeti uporabno dovoljenje hiše oziroma stanovanja, v katerem se izvaja varstvo na domu. »Za potrebe varstva otrok, starih od deset mesecev naprej, smo uredili nadstandardno urejen bivalno-igralni prostor (zunanji in notranji) v mirnem naravnem okolju, dvoje zunanjih igrišč z varnimi igrali, ločen prostor za počitek, urejeno igralnico z otrokom prijaznimi barvami in materiali, kopalnico s sanitarijami, previjalno mizo, pokrito teraso in kuhinjo izključno za namen varstva, v kateri bom za otroke pripravljala zdrave in sveže obroke. V času varstva jim bom postregla zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico. Naša ključna skupina so otroci, stari od enega do treh let, sprejmemo pa tudi starejše otroke. Čas varovanja otrok je odvisen od potreb staršev, lahko je tudi manj kot 8 ur na dan. Sicer pa bodo vrata varstva v enoti Zajček odprta med 6.30 in 17.00,« je povedala Marina Murko, ki si je že v mladosti želela delati kot vzgojiteljica. Sicer jo je življenjska pot odpeljala v druge vode, vendar je med drugim delala tudi v Vrtcu Ptuj in v Društvu Sožitje Ptuj. Marina želi otrokom med varovanjem kar najbolj približati svet igre in zabave. Aktivnosti otrok bo prilagajala glede na starost, počutje in zmogljivost otrok. Staršem in otrokom nudi tudi možnost uvajanja, kjer so starši lahko trikrat po tri ure brezplačno z otrokom prisotni pri varstvu. Igralni prostor je opremljen s prijaznimi barvami in materiali. ■vv-'-v" 19 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO 110 let ptujskega dijaškega doma »Ne hodi po uhojenih poteh. Raje pojdi tja, kjer ni poti, in pusti sled.« Zgornji stavek so v ptujskem dijaškem domu napisali na listek ob darilcih, ki so jih ob praznovanju jubileja poklanjali svojim gostom. Dijaški dom namreč letos praznuje dvojni jubilej. Dom je svoja vrata v Prešernovi ulici prvič odprl 18. septembra 1900. S tem so bili ustvarjeni pogoji za razvoj gimnazije. Pred tridesetimi leti se je iz starega mestnega jedra dom preselil v Rabelčjo vas. Bronja Habjanič V počastitev dvojnega jubileja (110-letnice obstoja Dijaškega doma in 30 let delovanja v zdajšnji stavbi) so 24. septembra pripravili proslavo v amfitea-tru Gimnazije Ptuj. Slavnostna govornica je bila mag. Renata Zupanc - Grom, vodja sektorja za srednje šolstvo. Ta je dom pohvalila kot dober zgled drugim, v smislu sodelovanja z lokalnim okoljem in glede na to, kako rešuje sedanjo situacijo, ko domovi povsod po Sloveniji ne dosegajo polne zasedenosti. Med govorniki je bil tudi župan dr. Štefan Čelan, ki vidi v dijaškem domu veliko podporo vzgojno-izob-raževalnemu delu v širšem prostoru. Ob tej priložnosti je obujal spomine na svoja srednješolska leta, ki jih je preživljal v domu v Rušah. Praznovanje so v domu obeležili z več dogodki - s predavanji, z raznimi športnimi igrami, ogledom filma, s piknikom in z odprtjem prodajne razstave umetnin, zbranih s humanitarno akcijo, ter izdelkov, ki so jih izdelali v domu. Prijetni so bili tudi neformalno druženje, klepet z nekdanjimi stanovalci Dijaškega doma in obujanje spominov na šolske čase. Poseben program - Šola druge priložnosti Že tretje leto se izvaja v okviru evropskega projekta Nova priložnost. Splošni cilj te šole je ponuditi "novo priložnost" mla- dostnikom, ki potrebujejo nekaj več spodbude za pridobitev izobrazbe in socialnih veščin. Dijaški dom pri izvajanju tega programa sodeluje tudi s širšim okoljem - šolami, Centri za socialno delo, Uradom za delo, Obrtno zbornico, občinami. Prva naloga Šole druge priložnosti je, da v sodelovanju z okoljem poišče mladostnike, ki bi potrebovali vključitev v individualno obravnavo. Ciljne skupine so tisti mladostniki, ki so sicer vključeni v izobraževanje, vendar imajo ti veliko število negativnih ocen, pogosto manjkajo pri pouku, se neprilagojeno vedejo. Ciljne skupine so tudi socialno izključeni mladostniki, ki so zapustili formalno izobraževanje ali delo in so že praktično na cesti. Z mladostnikom in njegovimi starši oziroma zakonitimi zastopniki najprej podpišejo soglasje o sodelovanju v šoli, nato timsko izdelajo individualni vzgojno-izo-braževalni načrt, ki ga priredijo posameznikovim posebnostim, težavam in potrebam. Šola druge priložnosti tako mladostnika motivira za učenje, mu ponuja konkretno pomoč pri učenju - inštrukcije, pomaga pri pridobivanju socialnih veščin in pri iskanju zaposlitve. Program se večinoma izvaja v popoldanskem času. Vključitev je brezplačna. Prizadevanja za brezplačni dnevni center za varstvo otrok Že dve leti so stara prizadevanja za odprtje dnevnega centra za varstvo otrok od 6. razreda naprej v popoldanskem času in ob koncih tedna. Ministrstvo jim je za ta projekt denar odreklo, zato bi morali varstvo plačevati starši sami. V domu se za to potezo niso odločili, saj vedo, da starši že tako težko zberejo denar za druge stvari, ki jih njihov otrok potrebuje. V želji, da projekt v prihodnosti vendarle uspe, so se povezali z MO Ptuj in s Centrom za socialno delo in se prijavili na razpis. Če bodo uspešni, bodo začeli brezplačno ponujati usluge popoldanskega in dnevnega varstva. Vsi napori so poplačani V petek, 17. septembra, je bila na OŠ Ljudski vrt Ptuj prireditev ob otvoritvi nove telovadnice in kuhinje z jedilnico. Tokrat so se prvič v zgodovini šole v dovolj veliki telovadnici zbrali vsi učenci in delavci šole, mnogi starši, nekdanji učenci in delavci šole ter številni gostje, povabljeni s strani šole in soorganizatorja MO Ptuj. Povabilu na prireditev se je odzval tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Novinarski in foto-video krožek OŠ Ljudski vrt Uresničila so se dolgoletna prizadevanja vodstva šole, MO Ptuj, sveta staršev, predvsem pa želje več generacij učencev, ki so imeli pouk športne vzgoje v neustreznih pogojih, pa so vendarle dosegali zavidljive športne rezultate. Največ zaslug za to, da ima šola sedaj ustrezne prostorske pogoje za delo, ima ravnateljica Tatjana Vaupotič, zato smo jo povabili k pogovoru. Foto: Rado Škrjanec Od postavitve temeljnega kamna do odprtja nove telovadnice, kuhinje z jedilnico je minilo dobro leto dni. Kako ste vi doživljali ta čas? Čas gradnje je zame vedno vznemirljiv čas. Postavljalo se mi je veliko vprašanj, kako kaj izpeljati, da bomo našli najboljše rešitve. Sočasno se mi je porajalo vprašanje, če bo gradnja zaključena v načrtovanem času, Zbrane so nagovorili ravnateljica Tatjana Vaupotič, župan dr. Štefan Čelan in minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Skupaj so prerezali trak in s tem uradno odprli novo telovadnico. če bodo vsi vključeni svoje delo opravili odgovorno in kvalitetno. Srečevali smo se z mnogimi težavami, povezanimi s slabim vremenom, ki nas je spremljalo ves čas gradnje, naše delo je bilo vezano na arheološke raziskave, saj šola stoji na pomembnem ar- 20 -'/V-'-v VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 heološkem najdišču. Kljub oviram in težavam pa je to bil čas pričakovanja in veselja, saj je pred našimi očmi nastajal krasen objekt. Vsi, ki smo sodelovali pri gradnji, smo bili odlična ekipa. Tedensko smo na sestankih in ogledih gradbišča premagovali težave, iskali najboljše rešitve in jih tudi sproti uresničevali. Na koncu nam je uspelo, da smo gradnjo pripeljali do konca celo pred rokom, ki je bil postavljen, in to tako, da je bil celoten objekt skupaj z okolico resnično dokončan v podrobnostih. Vsaka gradnja je kljub odgovornosti tudi zadovoljstvo in štejem si v čast, da sem lahko prispevala k nečemu, kar bo ostalo še mnogim generacijam v prihodnosti. Kako ste se počutili, ko ste prerezali trak? Že prvi šolski dan, ko sem spremljala reakcije naših učenk in učencev ter njihovih staršev, pred tem pa seveda tudi naših zaposlenih, sem bila ganjena. Enako je bilo tudi na dan otvoritve, ko smo prerezali trak in tako simbolično odprli novi objekt za uporabo. Takšne trenutke je težko opisati. V njih je veliko čustev, ponosa in zadovoljstva. V človeku ostane spomin na to zapisan za vse življenje. Daje ti energijo za nove napore, predvsem pa si ob takšnih trenutkih rečeš: »Vsi napori so poplačani.« Po protokolarnem delu otvoritve je 170 učencev in učenk navdušilo gledalce s prireditvijo, za katero je napisala scenarij Tajka Šnuderl Novak. Program je bil osredotočen na kronologijo gradnje telovadnice od toče do izgradnje novih prostorov, kar so nastopajoči predstavili besedno, s kostumiranimi gimnastičnimi točkami in plesnimi nastopi ob spremljavi tolkal ter z nastopom pevskih zborov. Na koncu so poleteli v zrak baloni, popisani z lepimi mislimi. Pomočnica ravnateljice Boža Papež, ki je bila koordinatorica dejavnosti in prireditve ob otvoritvi, nam je povedala, da je bila prireditev plod skupnega dela nastopajočih učencev in njihovih mentorjev. Priprave so potekale od pomladi in bile skrbno načrtovane. V skupini mentorjev so bili: Tajka Šnuderl Novak, Jerneja Bombek, Simona Lozinšek, David Bedrač, Miran Petek, Jožica Repič, Špela Težak, Matej Sužnik, Blanka Kojc, Urška Horvat in Karmen Pulko. Da bi uspešno opravili vse naloge, je bila večina delavcev šole in nekaj zunanjih sodelavcev vključenih v dejavnosti. Učenci se v novih prostorih prijetno počutimo in nam veliko pomenijo, zato bomo znali ceniti to, za kar so bile prikrajšane prejšnje generacije. Humanitarna akcija zbiranja živil je uspela Osnovnošolci OŠ Ljudski vrt in podružnične šole Grajena ter njihovi starši so v tednu, ko obeležujemo svetovni dan hrane (16. oktober) in svetovni dan revščine (17. oktober), organizirali humanitarno akcijo zbiranja živil, ki je bila zelo uspešna. Lidija Šošter in Nada Sevšek, koordinatorki Ekošole Foto: Lidija Šošter, Nada Svenšek preživeti. Sedaj je zaradi stečajev velikih podjetij brez službe ostalo veliko ljudi. Še najbolj so prizadeti tisti, ki imajo družino. Izguba dohodka spremeni način življenja in pripelje do pomanjkanja celo najosnovnejših dobrin. Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. V Sloveniji je okoli 12 % prebivalcev pod pragom ma- Revščina že dolgo ni več domena nerazvitega sveta, ampak se kaže v različnih oblikah tudi v razvitih državah. Največji vzrok za življenje v pomanjkanju je gospodarska in finančna kriza, kar je privedlo do povečanja brezposelnosti. Tudi v Sloveniji je to velik problem. Severovzhodni del, žal, že prej ni bil gospodarsko razvit, saj tukaj prevladuje kmetijstvo. Le s tem pa je težko v Mednarodni dan jezikov na OŠ Mladika Ob mednarodnem dnevu jezikov, ki je bil 26. septembra, so naši učenci pod mentorstvom učiteljic za angleščino pisali pesmi v različnih evropskih jezikih, poiskali pa so tudi najpogostejša osebna imena v posameznih državah, kot npr. v Avstriji, Italiji... Naredili so plakate, na katerih so navedeni slovanski, germanski in romanski jeziki, zbrali so zastave evropskih držav in napisali pozdrave v tujih jezikih, vse to pa razstavili v petek, 24. septembra, v šolski avli. Učiteljica Jelena Novak je z učenkami 9. razreda pripravila radijsko oddajo, s katero so na kratko predstavili dan jezikov. Živa Šuta, Oscar Križanec, 7. b, OŠ Mladika Vsak je prinesel vsaj eno živilo. terialne revščine, okoli 100.000 je brezposelnih. V Evropi na pragu revščine živi 85 milijonov ljudi. Zato so si članice Evropske unije zadale cilj, da do leta 2020 zmanjšajo to število za 20 milijonov. Učenci ekošole so se še posebej potrudili in pripravili nekaj plakatov, ki so nas opozarjali na problem ravnanja s hrano in so mleko, sol, sladkor, moka, testenine in riž, pa tudi nekaj pri-boljškov. Zadovoljni smo z odzivom na akcijo in srečni, da so ljudje našega šolskega okoliša tako humanitarni. Svojo humanitarnost so dokazali že večkrat - tudi v lanski humanitarni akciji zbiranja živil za RK in za enaj stčlansko družino iz Haloz. Tudi letošnja zbrana živila smo podarili Rdečemu križu, ki bo s prehramb-nimi paketi razveselil socialno ogrožene družine šoloobveznih otrok. Vsem ljudem dobrega in odprtega srca se zahvaljujemo za pomoč. Tudi na podružnici smo veliko zbrali. ■vž',-'21 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 GOSPODARSTVO / MEDIJI Človek je vrhunski energijski sistem w C lovek skriva v sebi mnoga znanja in spretnosti. Na svoji življenjski poti razvije samo nekatere od njih, druge čakajo na ugoden trenutek. Maja Erjavec Če bi vas naučili, kako koristno uporabljati najbolj dovršen sistem bioračunalnika - to ste vi, bi se smejali od navdušenja, kaj vse je možno uresničiti v vašem življenju ... Inteligentna strojna oprema za prihodnje generacije se uči iz sistema bioloških živčnih sistemov. Vzorec so naši možgani, ki so sposobni vzporedno količinsko obdelati več milijard nevronov. Tega ne zmore nobena druga umetna nevronska mreža! Ste vedeli, da imajo ženske za obdelavo čustev na voljo v možganih osempasov-no avtocesto, moški pa le skromen kolovoz? Imajo pa moški celo letališče za obdelavo misli o spolnosti, medtem ko ženske le kratko pristajalno stezo. Zanimivo. Ali ni čudno, da se z moškimi sploh še razumemo? Težava je v tem, da tega čudovitega sistema ne znamo uporabljati, ker nas tega niso učili. Predstavljajte si, da so vam podarili zadnji model ročno izdelanega rolsrojsa z najsodobnejšo digitalno tehnologijo, kjer ni ključa za vžig motorja in je vse digitalno vodeno. Nimate pa navodil za uporabo. Človek je zapleten energijski sistem, v katerem se medsebojno povezujejo štiri med seboj povezana in odvisna področja - telesno, čustveno, umsko in duhovno. Energija je skupni imenovalec na vseh štirih življenjskih področjih. Za vse, kar v življenju počnemo, potrebujemo energijo, ki je v omejenih količinah, zato iščemo način, kako jo povečati. Drvimo skozi življenje brez postanka, vneti smo v svoji naglici, hkrati pa pregorevamo in večina od nas si zgolj prizadeva narediti najbolje, kar lahko. V navodilih za uporabo tega energijskega sistema (ČLOVEK) bi bila z velikimi črkami zapisana beseda TRENING. V življenju rastemo tako, da treniramo. Če mišice ne delajo, atrofirajo. Stres v življenju ni sovražnik, temveč je ključ za rast. Če želimo mišico okrepiti, jo moramo premišljeno izpostavljati stresu ali naporu, kar pomeni, da se s tem ojača in okrepi. Vse, kar ponavljamo, raste. Glavne značilnosti telesne zmogljivosti so moč, vztrajnost, prožnost in odpornost. Te lastnosti veljajo tudi za čustveno področje. Čustvena prožnost se kaže tako, da se znamo odzivati z vso bogato paleto vseh čustev, ne le v togem obrambnem odzivanju. Čustvena odpornost je sposobnost, da se po razočaranju, frustracijah in izgubah hitro vrnemo v prvotno stanje. Miselna vzdržljivost je merilo, kako dolgo smo lahko osredotočeni, zbrani, in duhovna trdnost omogoča, da neomajno sledimo svojim vrednotam. Za vse ravni velja enako, da s treningom na vseh področjih življenja spodbujamo razvoj in moč in s tem pridobivamo mnogo več energije. Temu lahko rečemo tudi upravljanje lastnih energijskih zalog. Ljudje se močno upiramo spremembam in smo leni. Če bi vas vprašali, kaj si resnično želite in čemu želite v svojem življenju posvečati največ pozornosti in energije - kakšen bi bil vaš odgovor? Čemu sedaj posvečate največ pozornosti in ali vas to izpolnjuje? Ali veste, kaj najbolj porablja in črpa vašo energijo? Ali lahko sami z voljo vplivate na svoje življenje ali je podzavest tista, ki ga odločilno kreira? V iskanju odgovorov lahko ugotovimo, da se nam v življenju ponavljajo vedno iste zgodbe uspehov in neuspehov, ki so odvisni od tega, kako se poznamo in kaj v življenju ponavljamo. Smo ujetniki svojih navad. To, kar ponavljamo dalj časa, vsak dan, vsako leto, več let ali dese- tletij, se sešteva in na koncu določa, v katero smer smo zapeljali svoje življenje. Ne zavedamo se dovolj pomena, kam usmerjamo svoje energetske zaloge, ki so omejene. UČENJE spreminja vaše mišljenje tako, da se začnete pod- pirati s tem, ko iščete nove vire moči in jih uporabljate kot novo osvojeno navado, ki jo vztrajno ponavljate v svojem vsakdanjem življenju. Najpomembnejšo vlogo pri tem imajo naši nezavedni vzorci, ki tiho kreirajo naše življenje. Če želite postati najboljša izvedba samega sebe, se učite uporabljati najčudovitejši sistem, ki nam ga je podarila narava. Znanja s tega področja so zajeta v licenčnem izobraževanju, ki ga v svetu že dalj časa izvajajo v okviru posebnih programov osebne rasti in so jih do zdaj uporabljali predvsem profesionalni športniki, menedžerji in voditelji najbolj uspešnih družb. Več informacij lahko pridobite preko e-pošte: maja.erjavec@p-tuj.si. Člani Društva proti mučenju živali Ptuj bolj prepoznavni Besedilo in foto: Staša Cafuta Prostovoljci Društva proti mučenju živali Ptuj so v septembru na 3. redni seji izvršnega odbora prejeli 10 telovnikov z napisom društva ter napisom »reševalec živali«. »Delo bo potekalo enako kot doslej, vendar bomo člani bolj opazni,« pove predsednica društva Kristina Pšajd ter nadaljuje, da jih ljudje pokličejo, povedo, da so videli zavrženo žival ali pa, da lastnik slabo ravna z živaljo. Na terenu nato preverijo stanje. Z lastnikom se skušajo dogovoriti, povedati, česa ne dela prav, in če se primer ne da rešiti, naredijo prijavo na veterinarsko inšpekcijo, ki ima pooblastila za izrekanje kazni. Kontakt: Kristina Pšajd (031 733 454); Veterinarska inšpekcija (02 798 03 66). Prostovoljci iz Društva proti mučenju živali Ptuj bodo odslej bolj opazni. Na fotografiji Kristina Pšajd z zavrženim kužkom, ki mu iščejo nov dom. 22 '-v- DRUŠTVA / SPORT 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 Ptujska psarna uspešna na Evropski razstavi psov Slovenija je v začetku oktobra prvič v svoji zgodovini gostila Evropsko razstavo psov. Več kot deset tisoč psov različnih pasem iz 33 različnih držav sveta je zasedlo Celje in še nekatera slovenska mesta. V štirih razstavnih dneh so izbirali najlepše predstavnike vseh pasem, na različnih lokacijah po Sloveniji pa so vse dni potekale tudi klubske pasemske razstave. Besedilo in foto: Mateja Tomašič Največ psov, kar 2206, so pripeljali iz Italije. Po številčnosti prijavljenih psov sledita Rusija, od koder prihaja 1701 pes, ter Madžarska s 775 prijavljenimi psi. Poleg psov iz evropskih držav so se tekmovanj v Celju udeležili tudi predstavniki iz Izraela, Kazahstana, Kanade, Hongkon-ga, Argentine, Avstralije, Mehike in Japonske. Tekmovalni del so spremljale tudi številne druge prireditve in predstavitve. V bogatem spremljevalnem programu so se predstavljali policijski in vojaški psi, skupina terapevtskih psov Tačke pomagačke, Enota reševalnih psov Slovenije, predstavljali pa so tudi nekatere pasje športe - na primer agility in rally obedience. Poleg tega so se lahko obiskovalci seznanili s psi vodiči slepih ter s šolanjem poslušnosti in spretnosti psov. Precejšnjo pozornost so organizatorji namenili tudi predstavitvi naše edine avtohtone pasme - kraškemu ovčarju. Med slovenskimi razstavljavci je bil tudi Ptujčan Dušan Trav-nikar, psarna Zlatolična, ki je na evropski razstavi v Celju predstavljal kar pet nemških ovčarjev svoje vzreje. Nero Zlatolični je bil med vsemi pripeljanimi nemškimi ovčarji izbran za najlepšega Nemški ovčarji psarne Zlatolična so bili izbrani za najlepšo vzrejno skupino. predstavnika pasme in si ob tem pridobil še naziv evropski prvak. Dex Zlatolični je bil izbran za prvaka razreda veteranov in evropskega veteranskega prvaka (že drugič po letu 2008). Na končni prireditvi, imenovani Best in show, pa je osvojil še tretje mesto med vsemi pripeljanimi psi vseh pasem, ki so tekmovali v razredu veteranov. Orlando Zlatolični je bil prvak razreda vmesnih. Psi psarne Zlatolična so bili izbrani tudi za najlepšo vzrejno skupino med ovčarji in najlepšo vzrejno skupino razstavnega dne med vsemi pasmami! Kot posebnost naj dodamo, da je ob tekmovanju vodnike psov psarne Zlatolična spodbujalo kar 42 navijačev. v Čarobnost teka odkrili v čudovitem Saint Cyr sur Loire Člani Tekaškega kluba Maraton Ptuj smo se na povabilo francoskega partnerskega mesta Saint Cyr sur Loire, ki je partnersko mesto Ptuja, z veseljem odzvali in se udeležili francoske tekaške prireditve na 10 km in 21 km, ki je potekala 10. oktobra. Naj spomnim, da je TK Maraton Ptuj tudi sicer stalni partner Mestne občine Ptuj in soorganizator osemurnega teka partnerskih in prijateljskih mest Ptuja, ki poteka na vsaki dve leti v juniju, v počastitev dneva državnosti. Omenjenemu teku pri nas dodajo zraven vseh ekip vrednost prav tekačice in tekači iz partnerskega mesta Saint Cyr sur Loire. Boštjan Zupanič, član TK Maraton Ptuj Doživetje krepkih 20 stopinj v objemu francoskega sonca je bil za nas pravi oktobrski balzam. Gostoljubnost francoskih gostiteljev nas je spremljala na vsakem koraku, saj so bile zainteresiranost, navdušenost, pozornost in prijaznost gostiteljev naše stalne spremljevalke. Francozi so pravi mojstri gurmanskega slow food razvajanja. Srečali smo se z zanimivimi Francozi, s katerimi smo se poskušali pogovarjati. Tours, ki leži čez prelepo zeleno reko Loire nasproti Saint Cyr sur Loire, je čudovito mesto impresivnih zgodovinskih spomenikov renesančnega sloga in zanimive arhitekture. Večerni sprehod po polnih nočnih ulicah in trgih, ki jih krasi pridih družabnosti in francoskega šarma, nazorno pokaže, da se pri njih zabava konec tedna piše z veliko začetnico. Sobotnemu dvigu štartnih številk na lepem atletskem stadionu je v spremstvu organizatorjev sledil ogled tekaške proge, ki se Na fotografiji (z leve): Matevž Zavec, Boštjan Zupanič, Marko Rajh, Jure Čuček in Rado Ačimovič. je zdela precej "pirenejska", zahtevna in spoštovanja vredna. V nedeljskem sončnem vzdušju pričakali startni izziv Jure Čuček in Marko Rajh sta tekla na 21 km, Rado Ačimovič, Matevž Zavec in Boštjan Zupanič pa na 10 km. Po petstotih metrih smo doživeli silovit glasbeno-te-kaški pozdrav mladih japonskih bobnark in bobnarjev, ki so bili prava spodbuda, njihovo izjemno zgledno zvokovno sporočilo pa je bilo pristno darilo tekačem različnih kultur. V Saint Cyr sur Loire imajo japonsko šolo z znanimi japonskimi športi. Japonski ■vž',-' v/- 23 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 LITERATURA šolarji so z bobnanjem, s tekom in simpatičnostjo predstavljali veliko več kot le aktivacijo notranjih tekaških sil. Medtem ko smo tekli vsak v svojem tekaškem tempu, nam je tekaški korak dopuščal videnje lepote narave, urejenost in poseljenost mesta ter seveda srečanje z nepozabnimi navijači, ki so nas bodrili z vzkliki »ale ale«. Prisrčna je bila Francozinja, ki je ob navijanju s tekači delila tudi poslušanje glasbe kralja popa Michaela Jackso-na, s pesmijo You Are Not Alone, in velikodušna organizatorka, ki je vedela, da razumem rusko bolje kot francosko, in je mojemu tekaškemu tempu dodala plin kar po rusko »davaj, davaj« (dajmo, dajmo). Velik privilegij in skupni imenovalec tekačev in navijačev sta bila nasmeh in veselje. V zgodovino te francoske tekaške tekme sta se po zaslugi izjemnega tempa s prvim mestom zapisala Rado Ačimovič, naš dolgoletni uspešni tekač in triatlonec, ki je slavil v kategoriji starej ših veteranov, in Matevž Zavec, nadobudni tekač, ki je zmagal v kategoriji mlajših članov. Jure Čuček in Marko Rajh sta suvereno opravila z izjemno zahtevno 21-kilometrsko preizkušnjo, gotovo eno najtežjih 21-kilometrskih tras v Evropi. S spoštovanjem je bilo moč opaziti, da so levji organizacijski del tekaške prireditve sestavljale francoske družine. Ob slovesu smo bili znova deležni srčnosti, topline in sen-zibilne hvaležnosti francoskih gostiteljev in organizatorjev, ki so poskrbeli za odlično vzdušje in vso organizacijo. Tekaška razsežnost v utripu te- kaškega srca tako daleč presega tek kot zgolj odlično možnost rekreacije in samopreseganja. V nas budi vedno nove možnosti za spoznavanje, poznavanje in povezovanja z novimi ljudmi in kulturami. Ni torej naključje, da se v čaru dimenzije teka skriva odgovor, zakaj postaja le-ta vedno bolj množična in smiselna izbira človekovega načina življenja, ne le športnega, marveč tudi kulturnega. Hvala, Saint Cry sur Loire! Hvala, Mestna občina Ptuj! Minister dr. Igor Lukšič sprejel športnike invalide Pred dnevi je minister za šolstvo in šport RS dr. Igor Lukšič sprejel vse športnike invalide, ki so letos osvojili medalje na svetovnih in evropskih prvenstvih. Sprejema se je udeležilo 11 športnikov, 6 trenerjev ter vodstvo krovne organizacije, Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja. V uvodnem nagovoru jim je minister čestital za izredne športne uspehe in izrazil zadovoljstvo, da je uspešnih športnikov invalidov iz leta v leto več, na kar je država Slovenija še posebej ponosna. Milena Turk Na te športnike smo ponosni tudi v Mestni občini Ptuj, saj so bili trije športniki s tega območja med prejemniki medalj. Ob strelcu Srečku Majcenoviču (žal se sprejema ni mogel udeležiti), ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Zagrebu osvojil bronasto ekipno medaljo, sta bila še dva člana Medobčinskega Fotoarhiv ZSIS-POK društva slepih in slabovidnih Ptuj Marjan Žalar in Mitja Žalar. Marjan je na evropskem prvenstvu v kegljanju osvojil naslov evropskega prvaka in ob tem dosegel še evropski rekord na 2 x 120 metov, Mitja pa je bil bronast. Za uspehe bratov Žalar sta zaslužni še dve Ptujčanki: glavna trenerka državne reprezentance Mitja Žalar, Silva Razlag, dr. Igor Lukšič, Andreja Razlag, Marjan Žalar. slepih in slabovidnih v kegljanju Andreja Razlag ter njena pomočnica Silva Razlag. Slednja je tudi trenerka kegljaške sekcije MDSS Ptuj. Prisotne je pozdravil še direktor direktorata za šport Marko Raj-šter, v imenu ZŠIS-POK pa se je za sprejem zahvalil predsednik Emil Muri. Zumba aerobika - pravi bum letošnje jeseni Kadar se odločimo, da bomo nekaj spremenili, ker nismo zadovoljni s tem, kar imamo, je naše telo prvo, ki nas lahko uvede v spremembo. Ker smo celoviti, se s spremembo telesa samodejno spreminjajo tudi naše čustvovanje, mišljenje, motivacija in pogled na svet. S tem pridobivamo energijo. V Centru aerobike, ki deluje kot sekcija Karate do kluba Ptuj, vam za boljše počutje ponujajo step aerobiko, pilates, zumbo, jogo in tai chi. Mateja Tomašič Društvo pripravlja kot posebnost tudi team building programe za poslovne skupine in skupine menedžerjev. Vadbo vodijo strokovno usposobljeni voditelji z ustreznimi licencami, med njimi je celo vaditelj iz Tunizije. Center aerobike skrbi tudi za športni animacijski program v Termah Ptuj in hotelu Primus (pilates, joga, nordijska hoja), pripravljajo pa tudi plesne nastope na prireditvah. Vadba na Ptuju poteka v OŠ Olge Meglič, v ritmični dvorani nad tribuno NK Drava Ptuj in v športni dvorani Campus, na Žnidaričevem nabrežju, Ptuj (v neposredni bližini Mestnega stadiona Ptuj). "Zumbajmo" Osnova zumbe je glasba, ki vsebuje v glavnem vroče latino ritme (merengue, salso, cumbio, regaeton, calypso, sambo, tanko, hip hop, čačača, trebušni ples, flamenko), ki vas bodo sprostili, vam povrnili energijo in zaradi katerih se boste odlično počutili. Koreografije so zasnovane po principih intervalnega treninga - menjava različno hitrih ritmov, kar povečuje porabo kalorij, iz- 24 SPORT / OBVESTILA 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 gorevanje maščob ter tonizacijo mišic. Poseben poudarek je na mišičnih skupinah nog, zadnjice, rok, trebuha ter seveda najpomembnejše mišice - srca! Zumba je zasnovana tako, da ji lahko sledi resnično vsak, ne glede na starost, plesno znanje, telesno pripravljenost, saj je kombinacija preprostih plesnih korakov na energično in spolno privlačno podlago latinskoame-riških ritmov. Če vas je pred leti navduševala "latino aerobika" in če ste plesni navdušenci, vas bo ta vadba osvojila že na prvi uri. "Zumberji" ob vročih ritmih izgubijo občutek, da so na vadbi, ampak se počutijo kot nekje na plesišču. Step aerobika Aerobika je že vsem dobro poznana oblika vadbe, kjer izvajate različne gibalne strukture ob spremljavi glasbe. Zaradi uporabe različnih pripomočkov poznamo več vrst aerobike (hi-lo aerobika, step aerobika). Aerobika STEP je intenzivna vadba na stopnički oz. stepu s poudarkom na poskokih in povečanem tempu. Poraba kalorij je kar 30 % večja kot pri klasični aerobiki. Pilates Prvi pilates je razvil Joseph Pilates v 20-ih letih 20. stoletja. Osnoval je vadbo, ki temelji na svojevrstnem zaporedju gibov, ki omogočajo oblikovanje, krepitev in daljšanje skoraj vseh mišic telesa brez uporabe telovadnih naprav. Poveča se gibljivost telesa, postava je lepše oblikovana, zaradi pokončne drže in drznej -šega koraka tudi bolj opazna. Vsaka vaja ima več različnih izvedb (lažje in težje), tako se med samo vadbo intenzivnost prilagaja posamezniku glede na telesno pripravljenost. Joga Joga je starodavni indijski sistem samospoznavanja, ki vključuje telesne vaje - asane, dihalne vaje, vaje sproščanja in koncentracije, v naprednejših stopnjah pa tudi vaje meditacije. Ne glede na razlog, zaradi katerega se odločimo za vadbo joge, nam ta omogoči boljše zdravje, lažje obvladovanje vsakdanjega stresa in zadovoljnejše življenje. Tai chi chuan Čeprav sodi tai chi chuan med kitajske borilne veščine, ga lah- KU M HO AVTOPLAŠČI Frodiijii in riioiitiihi vsoti vrst pnevmatik* Popravilo ALU platišč. Polnjenje avtoklim, VULKANIZERSTVO m Fredi KMETEC s.p. Podviflti 40,21 50 PTUJ leí. -32 74Ê 0111 GSW: 041 7D5 435 ko poimenujemo kar "gibalna harmonija". Izvaja se kot serija sproščenih in gracioznih gibov, počasi, osredotočeno na trenutno dogajanje. Z njim si pridobite potrebno telesno in duševno moč. Večina ljudi želi imeti lep videz in biti dobrega zdravja. Za to pa niso vedno pripravljeni (dolgotrajno in z velikimi obremenitvami) trdo delati. Niso radi zadihani, potni in neradi prenašajo velike napore pri vadbi. Tai chi chuan je zato odgovor zanje. Pri tej vadbi se naučite usmerjati svoje sile ter pridobivati zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Vadba vas osebnostno in duševno bogati, hkrati pa vas varuje pred stresom. Namenjena je mladim, telesno aktivnim in pasivnim kot tudi tistim, ki se vračate po poškodbi ali preboleli bolezni. Vaje zahtevajo stalno prisotnost uma in telesa. Več o Centru aerobike boste našli na www.aerobika.net. Mrakom s^jf Športne prireditve v NOVEMBRU * JJUOA nur ŠPORTNA DVORANA CENTER Nedelja, 7. 11. 18.00 U21: FC Ptuj - KMN Slovenske gorice (mali nogomet) Nedelja, 21. 11. 18.00 U21: FC Ptuj - KMN Ratitovec (mali nogomet) ŠPORTNA DVORANA MLADIKA Od četrtka 4. 11. do nedelje 7. 11. Razstava Male živali Sobota, 20. 11. 16.00-20.00 NTK Ptuj - Murska Sobota, člani, 1. SNTL (namizni tenis) Sobota, 27. 11. 9.00-20.00 (namizni tenis) NTK Ptuj II - Gornja Radgona, člani, 2. SNTL NTK Ptuj II - Ljubljana, člani, 2. SNTL NTK Ptuj - Logatec, člani, 1. SNTL ŠPORTNA DVORANA GIMNAZIJA Sobota, 6. 11. KK Terme - Koroška, člani (košarka) Sobota, 13. 11. 17.30 ŽOK AC Prstec Ptuj - Galeja (odbojka) Sobota, 20. 11. KK Terme — ŠRK Koši, člani (košarka) ŠPORTNA DVORANA LJUDSKI VRT Sobota, 6. 11. 19.00 ŽRK Mercator Tenzor - ŽRK Mlinotest Ajdovščina, članice (rokomet) Sobota, 13. 11. 19.00 RK Drava Ptuj - RK Arcont Radgon, člani (rokomet) Sobota, 20. 11. 19.00 ŽRK Mercator Tenzor - RK Žalec, članice (rokomet) MESTNI STADION PTUJ Nedelja, 14. 11. 2. SNL: Labod Drava - Aluminij, člani (nogomet) IGRIŠČE NA UMETNI TRAVI Sobota, 6. 11. 1. SML: NŠ Poli Drava - CM Celje, mladinci (nogomet) 1. SKL: NŠ Poli Drava - CM Celje, kadeti (nogomet) Liga U-14 - vzhod: NŠ Poli Drava - Aluminij (nogomet) Sobota, 13. 11. Liga U-14 - vzhod: NŠ Poli Drava - Tehnostroj Veržej (nogomet) Sobota, 20. 11. 1. SML: NŠ Poli Drava - FC Koper (nogomet) 1. SKL: NŠ Poli Drava - FC Koper (nogomet) 25 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 PRIREDITVENI VODNIK ZA ODRASLE IN MLADINO Sobota, 6. 11. Polona Kovač: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE, gostuje Lutkovno gledališče Maribor ob 10.00 za abonma Kresnička in izven, ob 11.30 abonma Zvezdica in izven Nedelja, 7. 11. Akademija MGP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00, predavanje na temo VICE Ponedeljek, 8. 11. Roald Dahl:GRAVŽA, ob 9.30 za šole in izven Torek, 9. 11. Roald Dahl:GRAVŽA, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Četrtek, 11. 11. Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 za šole in izven Petek, 12. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 10.00 za šole in izven Sobota, 13. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 10.00 za šole in izven Ponedeljek, 15. 11. David Mamet: ROMANCA, gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje ob 19.30 za abonmaja Tespis in Orfej ter izven Sreda, 17. 11. rokgre: PIKA, kje je tvoja nogavica, ob 19.30 za izven Četrtek, 18. 11. Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Četrtek, 18. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven Petek, 19. 11. Philip Ridley: PRAVLJIČNO SRCE, ob 9.30 za šole in izven Sobota, 20. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30 za izven Nedelja, 21. 11. Akademija MGP v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj, ob 15.00, predavanje na temo VICE Ponedeljek, 22. 11. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.30 in 11.00 za šole in izven Torek, 23. 11. Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ, ob 9.30 za šole in izven Torek, 23. 11. Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 16.00 za dijaški abonma in izven PROGRAM 8. FESTIVALA MONODRAMA PTUJ 2010 Četrtek, 25. 11. Peter Rezman: SKOK IZ KOŽE, ob 19.30 za izven, igra Gaber K. Trseglav, producenti Gledališče Glej, KD Integrali, Mestno gledališče ljubljansko Petek, 26. 11. SOKRATOV ZAGOVOR, igra Aleš Valič, ob 19.30 za izven producent Potodom Ljubljana Sobota, 27. 11. Bernard - Marie Koltes: NOČ ČISTO NA ROBU GOZDOVigra Robert Waltl, ob 19.30 za izven, producent Miniteater Ljubljana NA GOSTOVANJU Sobota, 6. 11. Dunja Zupanec: STRAHEC, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji z Zavodom Zofka Ljubljana, ob 10.30, v Ajdovščini Petek, 12. 11. Feri Lainšček:GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30, v Ormožu PROGRAM NOVEMBER m oP I ■' GLEDALIŠČE 1FT 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si Sreda, 17. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30, v Murski Soboti Petek, 19. 11. Feri Lainšček: GAJAŠ, ARESTANT, ob 19.30, v Šentjurju pri Celju Sreda, 24. 11. Peter Srpčič: PRAVA BABA, ob 20.00, v Otočcu Sobota, 27. 11. Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE, Mestno gledališče Ptuj v koprodukciji s Potujočo hišico Ptuj, ob 10.30 in 16.00, v Novi Gorici C SD p t u j Program v NOVEMBRU Petek, 5. novembra, ob 19. uri POTOPIS: MADAGASKAR Poseben, edinstven, drugačen, reven in čudovit ... Madagaskar bosta predstavila Tina Grčar in Matjaž Pirnat. Sreda, 10. november, ob 11. uri ZASVOJENOST - KAM PO POMOČ? Predstavitev brošure, ki jo v novembru, mesecu preventive, skupaj izdajata LAS MO Ptuj in LAS Ormož. Petek, 12. novembra, ob 20. uri KONCERT: MART Samosvoja instrumentalna eksperimentalna glasba. Leta 2008 so izdali prvenec Parallele. Četrtek, 18. novembra NE-ODVISEN.SI Gostovanje projekta Ne-odvisen.si za vse otroke od 5. do 15. leta v MO Ptuj ter večer za starše, namenjen spodbujanju zdravih medsebojnih odnosov, zdravega telesnega in duševnega življenja. Petek, 19. novembra, ob 19. uri POTOPIS: SKANDINAVIJA - V KRALJESTVU LOSOV IN SEVERNIH JELENOV Severne dežele Evrope, natančneje Dansko, Švedsko in Norveško, bosta predstavila Tanja Žnidarčič in Luka Brezavšček. Na ogled je razstava fotografij BORIS VOGLAR: SOLINE TEČAJI IN DELAVNICE V NOVEM ŠOLSKEM LETU TEČAJ KITARE - mentor Samo Šalamon, TEČAJ KITARE - mentor Marko Korošec, GLASBENE SKUPINE - mentor Marko Korošec, TEČAJ BAS KITARE - mentor Luka Gaiser, TEČAJ BOBNANJA - mentor Aleš Zorec, LITERARNA DELAVNICA - mentorica Kristina Kočan Šalamon, ELEKTRO DELAVNICA - mentor Daniel Krapša, ORIENTALSKI PLESI - mentorica Majda Fridl, ZAČETNI TEČAJ ZNAKOVNEGA JEZIKA GLUHIH - mentorica Marija Koser, DELAVNICE JAZZ PETJA IN DRUGIH POPULARNIH ZVRSTI - mentorica Zvezdana Novakovic, NOVINARSKA SKUPINA - mentorica Polona Ambrožič. Podrobne informacije o prostih mestih so na voljo na www.cid.si in telefonsko v CID Ptuj na 02 780 55 40 in 041 604 778. MEDNARODNE IZMENJAVE Marec 2011: Nurmes, Finska EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS CID Ptuj je gostiteljska in pošiljajoča organizacija za evropsko prostovoljno službo oz. EVS (European Voluntary Service). Prostovoljec za udeležbo na EVS ne potrebuje nikakršnih predznanj, šole ali delovnih izkušenj. Kdor želi osebno informiranje in svetovanje ali pomoč pri vključitvi v EVS, naj se predhodno najavi po telefonu 02 780 55 40 ali 041 604 778. ZANIMIVOSTI / OBVESTILA 29. OKTOBER / VINOTOK 2010 v Fotografska razstava Hermana Catra v Mestni hiši Milena Turk Foto: Stojan Kerbler Mojster fotografije Herman Čater iz Celja, ki se je v galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši že predstavil s serijo Portret fotografa v letu 2008, je prejemnik številnih najvišjih priznanj v svetu in doma. Največkrat nagrajena pa je bila v oktobru razstavljena zbirka z naslovom Pozabljen, s katero je vzbudil veliko pozornost tako pri poznavalcih umetniške fotografije kot pri ljubiteljih. Na njih je upodobil 80-letnega možakarja, ki je osamljen revno živel v stari hiši v osrčju Slovenije. Med tem je možak umrl in fotograf je zabeležil tudi praznino in čisto drugačen red v zapuščenem domu po njegovi smrti. Na njegovih posnetkih navdušuje predvsem svetloba. Hermana Čatra je na slovesnosti predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, ki že nekaj let sledi njegovemu ustvarjanju: »Čatrova serija fotografij z naslovom Pozabljen je sociološka študija, a tudi fotografov razmislek o življenjskih vrednotah. Fotografije so deloma črno-bele in deloma barvne. Barvni posnetki se odmikajo od pričakovane barvne skale, odtenki prehajajo v komaj verjetne, Dr. Marjeta Ciglenečki, umetnostna zgodovinarka, fotograf Herman Čater in japonska pesnica Seiko Araki Gerl, ki je dobila navdih za poezijo prav v Čaterjevih fotografijah. včasih tudi fluorescentne tone in poudarjajo nadrealnost situacije. Primerjave s sorodnimi serijami v slovenski fotografiji so možne, še najbližji se zdijo Kerblerjevi Haložani. Podobno kot pri Kerblerjevi pripovedi o življenju, ki ga danes skorajda ni več, se je treba tudi pri ogledovanju Čatro-ve serije izogibati skušnjavam, ki vodijo v senzacionalnost. Šele ko vsebino fotografij dojamemo na splošno človeški ravni in ko zaznamo njihove formalne vrednosti, se nam razprejo v vsej svoji sporočilnosti, ki tragično usodo pozabljenega starca postavlja v jedro izpraševanja o smislu bivanja.« Razstava je bila na Ptuju na ogled do 18. oktobra. V novem- bru pa si lahko Čaterjeve fotografije pokrajin in portrete ogledate v gradu v bližnji Slovenski Bistrici. H. Čater v Sloveniji ni poznan le kot fotograf, ampak tudi kot inštruktor jadralnega padalstva in pilotiranja zmaja. Po poklicu je profesor angleščine in angleške književnosti, sicer pa tudi shiatshu terapevt. V medicinskih krogih velja za svojevrsten fenomen, saj je pri 44 letih zbolel za zelo hudo obliko klopnega me-ningoencefalitisa, zaradi česar mu je za nekaj let ohromel zgornji del telesa, a se je z vztrajnostjo in zaupanjem vase, v življenje in z močno voljo uspel izvleči iz ohromelosti. Svojo pot rehabilitacije je opisal v knjigi Ne odreci se sanjam - knjiga, ki je izšla letos in jo priporočam vsem, ki jih prizadene kaka huda oblika bolezni in izgubljajo upanje. Herman Čater - Večerja Najdaljša noč v mestu v udobju prijetne družber ob najkvalitetnejši glasbi, v objemu iskrivih okusov ... Uiivdjte v udobju si-lvestrSkc noči, v Jruibf prijatLHjev m spruSoMietid vzdušja, v letjcndanKTii irt:di££jj zgudovinifoiga Pluja * v hotelu Hitra. KjJlindricm; uiilfjc: si^vdilrskL: bdnkebii: večerje, ki tt) nu voljo il«i£i vte večer, bodu dupulnjevdla vrhuriikd viiu L vseh vinorodnih dtid Slovenije In naj:rnenimej£i šdmpdnjtij ki ™ vim rtd vofju v hotelski vinski Wtili n vinolefci OsU.ftN.Tgtir. Silvestrovanje v Salonu Alajzjje Strauss hotola Mitra, bo potekalo ob strastnih izvedbah £we plesno glasbene štiričlanske zasedbo skupine Passion Embrace Sand. Sproženo Ceste lahko užmvhIi in zaplesali ob zvokih evrgreenov, cover gals'se, pop-a, jazz-a, rack-a Ln oounitry glasbo. Cena «iQtneg^ doživetja gl? gMibi, onmzjg pripravljenem samj m os in plesu vkJJufro z vcA^o, te Jbfflnc penirw afi koktajtom dobr-udoilioc. s^aso EUR na osebo. Potre (tev rezcrvacij sprejernarpo s predhodn m plačilom t}ç lS-li-3031;. Žafcava se to nadaljevala v &5Hoti> 01,01.201.1 s po-rVKviietriim slesi*mr pnav »ko s skupino Passion Cmbtfaoc Bond, Cena večera vključno z večerjo za takrat bo EUR rra osebo. Za vas organiziramo tudi senunaije, zaključila si^nja in poslovne idkfjuike ob koncu lete. Za vei nronnjcii In rvitnijcije poUičite na 031 320 77A oz. piiile na irifogihotel-mrtra.si Q hotel mitrv WMÏMim' v/- 27 LEKARNE PTU l£*AHl1A PlU| H.-ÍW1 'H I u| 1 Of. "1 -fio 01 00PBTA HEO 7-00 ' ÍO-OGl V EOBOTpc 7.00 1 DEŽURSTVO! HDVEMBER^B.l 1.2G10-3D.1 1,2010 DliunRl« DB DI LAWI1ICH n[jr| DD JG. ÚD T. UD zjuiuj, □□ UÉUTUI OD I*. DD T, II Rt. v HEUEL|0 IN C« MPAjrl].!] k ,E DEÍUF5*uo HEPflEUNlEHD Vi "j UAt» □□ V. Ll íj'JN W| □□ V. f. L lUft,LUh ;L L ¿ UMI . V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Dogodki v nove mbru v ufei Htfl . — DomuKUL J H^nnj^žjBjj