fpifal Fajmofhter v §hent-Vidu nad Ipavo in tovarfh z. k. kmetijfke drushbe v Ljubljani. Perlogni lili h »kmetijfkim in rokodelfkim Novizam“ leta IS-tJL V LJUBLJAHTI, n a t i fn i 1 Joali e f Blas»ik< P r e d g o v o r. ^Slovenja, gofpa vifoke zhaftljivofti, je bila v pretezhenih zliafih od fvojih Jatinih otrok nehvaleshno v nemar pufhena; fpodobilo bi fe bilo, de bi bila v fredi pitane Italije in shlahtne Germanije nar lepfhi opietena, pa fhe pofkerbeli nifo, ji fiare, obnofhene obla- zhila flezhi in shlahtneji po isgledu njenih fofedinj oblezhi; njeni pervozhiflani findvi fo po talijanfkih in franzoskih, kafneji tudi po nenifhkih vertih is nar shlatnejih zvetliz lepe fhdpe, pa le sa fvoje rasvefeljenje ti nabirali, k vezhimu fo is njih kako zhimizo enimu ali drusimu fvojih tovarfhev podelili; de bi bili pa take fhdpe v olepotizhenje fvoje laftne matere obrazhali, ne, na td nifo zlo miflili.' V fredi nar zvetejih vertov puftili fo jo, na-njo po- sabljivfhi, v divjazhnofti rafti, sa malo bi bila tako fhe na fvoj laften jesik posabila in mutafta poftala. Bres zhiftiga in vglajeniga jesika fi pa kar nikolj med feftrami in fofednjami zhaftitiga imena sadobila ne bo. — Tii fo fe je ranjki prefvetli Zefar Franz, nevmerjozhiga fpomina, ufmilili; v fvojim nevtrudljivim in pravizhnim prisadevanju vfe fvojimu obfrezhljivimu venzu podvershene narode in ljudftva k enaki žhaftitljivi vifokofti povsdigniti, fo ji uzhenike poflali, de bi jo —shaloftno in klaverno-^sbudili, ji nje laften jesik sopet v fpomin poklizali, de bi jo v nje laftnim, in gladkim jesiku go- vorezho, nje feftre in fofednje febi enako gofpd fposnale in zhiflale. Od nekdaj poboshna Slovenja fe je hitro savedila, in hvale- shno jela v zhiftejim in gladkejim jesiku Bogu zhaft in hvalo prepevati, verne iri djanfke refnize raslagati in fvoje otroke prav ferzhno k poboshnofti vabiti. O velika flava in hvala vam vfim, kteri kakor verli findvi jo v temle podpirate tako, de ga ni naroda na semlji, kterimu bi 'fe bilo v primeri in v tako kratkim zhafu tolikanj k fvetofti vabljivih bukev fpifalo in poprodalo, kakor §lovenzam ! — IVIoshaki pevfkiga duha ji nabirajo fem ter tje fhdpke fpomla- danjfkih vijoliz, upati je pa, de ji bodo is vezhih, veliko shlaht- nejih in fhe lepfhi difhezhih zvetliz kar šali venez fpleli tako, de fe bodo nje feftre s nekoliko nevofhljivim vefeljem na-njo osirale. Sdelanje in vglajenje zerkveniga in pevfkiga jesika she ve¬ liko sda, obilo je pa fhe d rus ih vednoft, s kterimi fe morajo II nje otrdzi fosnanili, sa ktere je pa flovenfhina fhe preponianjkljiva. Kje fle vi marljivi in nevtrudljivi nabiravzi flovenfkih befed? vi flovenfki jesilioflovzi ? 30 let je preteklo, kar fino fe bili s de- naram na Vodnikov befednik pri Komu, bukvarju v Ljubljani, narozhili; kje je ta befednik, kdaj bo prifhel na dan? Vam, ki fte na poti ranjkiga Vodnika, jo rezhemo, de, kar bi ne bilo more biti pofamesnimu mogozhe, samorete sdrusheni dofezhi: popolnama pa ni nobeno zhlovefhko delo! Zhe 20 — 30 let befed nabirate, potem pa vmerjete in befcde s vami, kaj bo neki vafh (rud fvetu pomagal? — Osnanite, kar imate, ali pod imenam Vodnika ali pod imeni vlili sdrushnikov. Sa 40 — 60 let bodo prifhli drugi in — bres samere — bodo vafhe delo popravili, ga pomnoshili —■ drevo bo nove odrafke poganjalo — in na od vaf poftavljeni vogelni kamen kar fhe lepfhi hifho sidali. Ali ni dovelj velike zhafti vogelni kamen, in prav ga poftavili? Kakfhna bi fe nam pela, ko bife bili vifoke zhafti vreden gofp. A. J. Murko ravno tako obo¬ tavljali, ko vi. §he sdaj bi ga ne bili imeli befednika floven- fkiga. Ali ni sdaj nad vami, de bi ga fhe bolj obdelali in jeli na-nj sidati ? De fte pa vi vogelni kamen poftavili, ne, na to ne bodo hvaleshni nafledniki nikoli posabili. Ko fte sa dobro do¬ movine vneti, ko vam je olepfhanje vafhe laftne matere, is- obrashenje fvojih bratov in zeliga naroda pri ferzu, sa refnizh- no, tega nimate vezli odlafhati: is uft Slovenje otrok vaf sa- rotimo, vafhih jesikosaklad jim dalje ne pridershevati! Vil narodi okoli in okoli naf nenavadno gibljejo : odkar fvet fioji, fe fhe ne ve, de bi tako kakor v fedajnofti narod zhes narod, kakor sa llavo, fe gnal, nar vifokeji ftopnjo zhafniga ofrezhenja dofezhi. V vlili vednoftih, snanoftih in umetavnoftih, po kterih fe dajo dela fkrajfhati, slajfhati, lepfhi narediti, ali fladkeji in prijetnifhi shivljenje li nakloniti, hozhejo kar eden drusiga ushugati in prehiteti; ali bo Slovenja tako borenje le od tirane gledala? ali pa fhe veliko kafneji sa njimi fe vlekla? — Nje feftre fo fe she sdramiie in svedile; farni fino s laftnimi ozhmi v Pragi vidili, kolikanj H Zhehi sa sbrufhenje ali is- obrashenje fvojga naroda prisadevajo, zhafopifi nam pogoftama osnanujejo, kako podvisajo Slovaki na Ogerfkim, nafhi blishnji bratje na Horvafhkim, in Polaki, ki fe v poflednjih dneh, pofebno prisadevajo s vpelovanjem drushtva tresnofii , fvojimu narodu divjazhnoft flezhi in jih na vifokeji ftopnjo omikanja povzdigniti. Ne, tudi Slovenija ne bo sadej oftala; de li je ravno, v ftarih zliafth od divjih Bofnijakov vezhkrat obropana, poshgana in rasdjana, s grenkimi folsami fvoje perve, v sanizhljivo fushnoft odpeljane linove objokovala: ona ima sdaj pred Turkam, kije, premagan, popolnama obnemogel in v nizli prifhel, mir: torej je oshivela, novo mozh dofegla, veliko ji je mar sa laftno rasjaf- njenje, in ti na vfo mozh prizadeva, fvoj lian sboljfhati li, in fe na vifokeji ftopnjo zhafne frezhe povzdigniti. Kamur koli ozhi obernemo , naj bo pri kmetijftvi, rokodelftvi ali obertnofti, vidimo nje marljive linove naprej pomagati li. Po- in flednja obertnifka rasftava v Ljubljani, s vifokim obifkam po- zhaftena in mozhno pohvaljena od famiga prefvetliga Zefarja Ferdinanda, in od Njega velavnih fpremnikov, poterdi pred želim Cvetam refnizo rezheniga. O dragi findvi čjlovenje! gorezhi sa flavo fvoje matere, ne puftite nikar, de bi tak sbujen duh so¬ pel sadremal ali ugafnil, marvezh fpodbadajte, oshivljajte ga sdru- sheni v duhu in ljubesni, de poftane velik subelj ali plamen k ogrejenju vfih njenih otrok, de bo ona od vefelja nad njimi fvojo glavo med feftrami in fofednjami ponofno povsdignila! Hvala, ferzhna hvala prefvitlimu nadvojvodu Ivanu, ki fo nam v §voji vifoki modrofti No v iz e prifkerbeli! Blagor pa tudi vilbko veljavni z. k. kmetij C ki drushbi na Krajnfkim, de le je bersh s tako miflijo fprijatlala, in jih na fvitlo jela dajati! Tii imate pot, po kteri samorete v daljfhih ali krajfhih foftavkih sdra- ve in koriftne uke, k povsdignjenju vfih kmetijfkih rezin’ in roko- delftev, ali sa obzhinfko omikanje, sbrufhenje in vglajenje zeliga naroda, flednjimu ukasheljnimu pofebej v hifho pofhiljati; po.No- vizah fe jesik vglaja in sedinva, in dobri uki fe po zeli desheli rasfejajo. Kdor Noviz po premoshnofti ali s srelimi fpifki, ali s narozhenjem na-nje ne podpira, nevreden je Slovenje fin! Blagor pa tudi vam, vi radovedni Slovenje otrozi, de je prifhlo vrednifhtvo Noviz v fkerb in roke zhaiiitiga dohtarja in z. k. uzhenika, gofpoda dohtarja Janesa Bleivveifa! Od Boshje previdnofti k temu isvoljeni, imajo in morajo imeti kar gladke ufhefa, nedopovedljivo krotkoft in shivo gorezho ljubesen, mnogo terdo glavo me^hiti; sakaj, de bi majhna Ilirja, vender podoba velike Evrope, zhifto bres tazih bila, ni prafhati, in bi bilo tudi teshko verjeti. Kako teshavno Jim mora biti, napotne mifli in shelje bres samere sravnovati? Kako posnanje zhlovefhkiga fer- za, kaka vednoft, in kako rasjafnjen pogled po zeli f^lovenji je k temu potreben? Kako tanjko fitize morajo imeti, vfe prefijati, kar jim naprej pride, de fe le bolji in sdravo Čeme po Novizah feje? Ker fe morebiti nekterim samerijo, njih prašnih fpifkov fe ogi- baje, morajo po novih prijasnoftih drugej po boljim femenu popra- fhati ali poprofiti, in vedno fkerbeti, de veljava Noviz fe ohrani ali pa fhe po mogozhnofti rafte. Oh! de bi vender draga mati §lovenja vezli tazih sa nje flavo in ofrezbenje tako vnetih linov rodila, kakor fo velavni gofpod Dohtar! Naj jih dobrotljivi Bog fhe veliko let shivi in ohrani sa dobro domovine! — Obilo zhes polovizo deleslinikov Noviz domuje v vinfkih krajih, prejemale fo fe pa she fkorej zelo leto, in ni je bilo fhe v njih kar befedize od vinoreje. Poflali fmo bili fvoj fpifik „od mnogoterofti tertnih plemen 44 zhaftitimu odboru z. k. kme- tijfke drushbe, in fmo ponudili fhe neke foftavke od vinoreje fpifati. De bi fe pa ne bili prevezh v novizhnih liftih pretergovali, fmo vdano poprofili, de, ko bi mogozhe bilo, bi fe pofebej na zhetertne lifte natifkovali in novizhnimu liftu prilagali. Odgovorili fo nam prijasno, de jih hozhejo raji na žele pole natifnjene Novizam prilagati, in ib pervi follavik pod naflovam „Vinoreja sa plo¬ ven z e 44 in v podobi bukev bres nafhiga vedenja na fvitlo dali. IV Ta naf je bila nekoliko ogrela; vmakniti fe nam ni bilo vezh mo- gozhe, nam je bilo ali plavati ali vtoniti; dokler pa zhlovek giblje, fhe smiraj raji plava. §ami nifmo fhe vedili, koliko Hupamo; sdaj pa namefti, de bi fe kefali, fe marvezh kmetijfki drushbi fhe prav ferzhno sahvalimo, de nam je tako priloshnoft dala, fhe kaj vezh fpifati, kakor fino tazhaf miflili. Prisadevali fmo ti dolihmal, fvojim isrozhenzam isobrasnik biti; fmo tefali, hrulili in likali v vlili sapopadkih, kakor fmo ve¬ dili in snali, sa druge pa nam ni veliko mar bilo; v temle fmo fe sadershali, kakor vezhidel drugi domorodzi do poflednjih zhafov. Ako fo kadaj uzheni §lovenzi, kar fe je fizer vezh- krat sgodilo, fvoje pofvetne vednofti hotli fvetu osnaniti, fo jih, ker nifo bili s flovenfko pifmenoftjo fosnanjeni, v vunanjih jesikih pifarili, tako fo pa bolj mazheham, ko materi vgodili. Shivo in fhumezhe gibanje narodov okoli in okoli naf, gorezhoft sa do¬ movino, in pofebno pa nove flovenfke „Novize" fo naf sdramile in fpodbodle, de bi tudi mi fvoj boshjakiz v maternim jesiku k pridu otrok žele Slovenje darovali. Zhe tudi mi jesika po uzhe- no ne rasumemo, td nizh ne de; naj to jesikoflovze fpodbode, de bi kaj zhiftejfhiga in boljiga pifali. Kdor sa pregreho po pre- moshnofli pokoro ftori, ga ne gre prehudo fvariti! — She mnogi jesikoflovzi fo jo nam terdili, de po Ipavi bolj od mnogih drusih krajev zhifto flovenfhino govore; v takim do- mazhim, nekoliko bolj mehkim jesiku ali isrezhju fmo „Vino- rejo fpifali, in upamo, de jo bodo vfi flovenfki vinoredniki ras- umeli. Zhe fmo fe kake manj navadne befede poflushili, fmo po- fkerbeli jo rasloshiti; ozhitno je pa tudi, de fmo bili primorani nove kemijfke befede vpeljati; ali bodo lete pred zhiftofloven- fhniki miloft nafhle?— Vinorejo fo osnanili pod naflovam „sa ^lovenze." Slo¬ venja je pa med talijanfko in nenifhko deshelo vgojsdena tako, de jo je nekaj bolj gorke, in nekaj bolj hladne, in de fe v nji po bolj jushni in tudi po bolj feverni shegi terte rede, in vina narejajo; naloshena nam je bila tedaj tudi dolshnoft, od obojih fheg govoriti. Teshko je, takim bravzam pifati, kakor fo nafhi, ki fe na nar nishjih ftopnjah vednofti, in gori do nar vifokejih snaj- dejo, in pa fhe td, kar fe fpifhe, proti v natilik dajati, de fe ne da vezh nizh kaj popiliti ali pogladiti. Namenili fmo Slovenzain vinorejo fpifati, kakorfhne je nimajo fhe v nobenim drugim nam snanim jesiku; td je pa v tem sapopadku rezheno , de fmo 11 ve¬ liko prisadevali naravopoftave, ki fo v pofebnih svesahs vino¬ rejo in hramijftvovanjem, tako rasjafniti, de bi tudi vfakdanjim vinorednikam in vinohramijftvovavzam rasumljive poftale. Ali fmo pa v tem, in v kaki meri fmo namen dofegli ? — td bodo drugi fodili. — Srahljanja in obrazhanja semlje, srezhenja tert po vfdi sa¬ popadkih, ndgrafhkiga gnojenja, sasemljevanja, in pofebno famo- laftniga tertniga sablateaja, nifmo fhe v nobeni vinoreji od teh, ki fo fe nam naletele, s tako natanjknoftjo rasloshenih nafIdi; tudi vino- v obdershljivofti ne opirajo drugi tako raslozhno in saftopljivo, ka¬ kor mi, na naravne poftave. Glavo fino li belili, in vfe shilize poifkali, nam vdane bravze s boljim duham navdati, de bi jih sa umnifhi vinorejo in hramijftvovanje k njih koriftu po mogozhnofli vneli; bres gorezhnofti fe zlo nikjer nizh pofebniga ne dofeshe. §podbodki, kakor jih mi fhpogamo, fe tudi v vinorejah drusih jesikov ne najdejo; drugi fo pitali bolj sa uzhene, ki ne potrebu¬ jejo taziga sdramenja. Veliko fino pifali, ne ravno vfelej k po- fnemovanju, ampak k vezhimu rasjafnjenju in rasumenju nafhih bravzov. ^kerbeli fmo po premoshnofti le zhifto in sdravo feme fejati: kar ga bo pa od tega na dobro semljo padlo, bo fhe le sa veliko let dober fad rodilo. Zhe fino vzhali zhes vinorejfke meje v kako drugo kmetijfko vejo kaj maliga dregnili, sgodilo fe je satd, de bi taki, ki fe s tertami ne pezhajo, in Novize pre¬ jemljejo , tudi kak dober fvet v vinoreji sa fe nafhli, ker ^lovenzi nimajo od kmetijftva fhe fkorej nizh pifaniga. Poifkali fmo tedaj v fvojim domazhim vertu, obfhli Oger- fko, Nemfhko, Franzdsko in Talijanfko, in fmo tudi tam pobrali, kar fe je nam sdelo, zvetliz v vinorejin fhop, ter fmo ga po kmetovavfko v venez shlahtne Slovenje pripleli. Ali, dragi domorodzi' kaj vam povemo? vidili fmo v njenim venzu fhe mnoge divje raftijine, — pofkerbite vender, de jih bote s fhopki pitanih zvetlizhiz, nar hitreji, ko fe bo dalo, nadomeftili! — Slovenja je she od nekdaj veliko verlih in jakih lindv rodila, od barona IIerberfhtajna — de od poprejfhnih zhafov mol- zhimo —• rojeniga v Ipavi 23. Velkiferpana 1486, ki je bil v fvojih zhafih sa zefarftvo fkorej kar je danes fvetli knes Met- ternih, ki je bil poflan na vfe poglavne evropejfke dvore, in ki je popifal Mofhkovitarfke sgodbine, fhe danafhenj dan od uzhe- nih, kar tiaro Mofhkovitarfko vtizhe, nar vifhe zenjene— doli do grofov Kobenzeljnov, ki fo tudi ali K ra f h e v z i ali I p a v z i bili. Kdo bi jih samogel s imenam zhiflati, ki fo s modroftjo v fvetu, ali s junakolijo v smagljivih bojih pofebno s Bofnijaki ali Turki Slovenjo vredno nadomeftovali? 8 tazimi linovi je Slovenja fhe smiraj rodovitna; ali ni bilo v poflednjih letih 10 llirzov na fhkofovfke fedeshe poklizanih? ali nifmo nafhli pred petimi let¬ ini v Veroni pet dvornih pofvetovavzov pri nar vifhjim z. k. dvornim fodnim sboru, ki fo bili Ilirzi in nafhi deshelani, trije Kneshani in dva Krajnza? ali ne vidimo na Dunaju ravno sdaj pri vifokih dvornih flushbah Krajnzov? ali nifta prednika z. k. krivavih fodnih sborov v Venetkah in Milani nafha po rojftvi prav blishnja fofeda in prijatla? ravno tako tudi general- konsul v Egiptu ? i. t. d. Ne, žjlovenzi fe nimate nizh kaj pri— toshiti, de bi dershavno vladarftvo pri podaritvi vifhjih flushb na vaf posabilo bilo. — O ve biftre, od ranjkiga prefvetliga Zefarja Franza vezh- krat in ozhitno pohvaljene flovenfke glavize, ki med rasvedranjein in kratkozhafovanjem po 4 do 5 vunanjih jesikov fe nauzhite! sakaj bi vender is vunanjih pifmenoft lepih zvetliz is hvalesh- nofti do fvoje matere, ki vaf je rodila, v nje vert ne safajali, VI ali v nje venez ne pripletali ? §htiri dopet vunanjih jesikov rasume- te, s tvojim maternim jesikoflovjem fe pa ne fosnanite!! Ali nifo Madjerji savolj fvojga jesika toliko de ne obnoreli ? Ali ne go¬ vor! vfa gofpdda na Zhefkim, Poljfkim, Horvafhkim raji v fvojih maternih jesikih , ko v ptujih? Najde fe med floveniko vifoko gofpddo jih veliko, de zhifto flovenfhino govorijo, pa vender grofa posnamo, ki ima 20.000 in iizer edino flovenfkih podloshnih, in vender is pomanjkanja flovenfhine ne samore ne eniga profhnje saflifhati! farani bodi take ofkerbnike in rednike! —-Med nisliji gofpddo pa, ali med tazimi, ki nifo gofpdda, fe pa le po lili ho- zhejo k gofpddi fhteti, je vezli tako zarobljenih, de fe fhe boje, ko bi fe njih otrdzi kaj flovenfhine nauzhili; s tazimi, ki tega tudi brali ne bodo, jo ne gre kar befedize sgubiti. Vi pa umni moshaki, zhe fe je vam primerilo, de vaf ni nobeden ob pravim zhafu na to fpomnil, ne zamudite pa nikar te dolshnofti pri fvojih mlajfhih ! Kdo bo vefeliga dneva prizhakal, ob kterim fe bodo zhaftiti udje vifokovelavne z. k. kmetijfke drushbe, v Ljubljanfkim me- ftu v sbor sdrusheni, v fvojini maternim jesiku zhes kmetijfke rezhi sazheli pogovarjati? — Kadar bo kmetovavez sveske nje- njih fpifkov v fvojim jesiku bral, in fe is njih od njeniga dobriga duha in gorezhiga prisadevanja sa dobro domovine preprizhal; tazhaf ga bo fhe le jelo prav mikati, ko pravi ud k ti drushbi pri— ftopiti. Sdaj pa, ker fe vfe v nemfhkim jesiku natifka, kteriga ne rasumi, fhe praviga sapopadka od te drushbe nima. Kaj bodemo pa Vam rekli, Vam, ki na pervih ftolih uzhe- nifhtva po f^lovenfkim fedite? — Zhe she 10 ali 20 let enake refnize, pa vlako leto drugim poflufhavzani, raslagate, de Vam gre ta rezh, kakor nit is zhefkiga kolovrata, ali Vam ne ottane fhe kaka profta ura. de bi tudi po kaki drugi poti k zhiflanju fvoje matere kaj pripomogli ? Kar je flavnih in veljavnih knjig okoli po fvetu, vezhidel fpifane fo bile v tazih urah od Vam enazih uzhenikov na domazhih in ptujih velikofholftvih k pridu in osaljfhanju njih narodov. Vafha uzhenoft in flovenfko je- sikoflovje fe po Vafhih uzhenzih okoli po deshelah rasglafuje, in odmeva od eniga kraja do drusiga: tudi od Vaf terja ^lovenja daritev hvaleshnolii! Vafhi uzhenzi je prizhakujejo — kako dolgo je bodo fhe prizhakovali ? Zhe she nozhete pitati od fvetih re¬ zhi, sloshite faj vender, in dajte na fvetlobo tako potreben in teshko prizhakovan flovenfki befednik! Ali ne vefte fhe, de fo savoljo tega vlih ^lovenzov ozhi, in she sdavnaj na vaf obernjene ? — G. Hanka, bukvarnizhar zhefkonarddniga museuma , fo nam pokasali fv. pifmo v 30 zhefkih natifkih. Vafhi prehodni- ki zhaftitiga fpomina , to bili fv. pifmo v zhalih ftrafhnokrivavih vojfk poflovenfhili, in sdaj po 30 letih ljubiga miru, ali bi ne bil she zhaf, ga zeliga v zhiftejim jesiku -- faj is milotti do mla¬ de duhovfhine — vnovizh natifniti? in Iizer s tanjkofkerbnim nad- pifanjem vdiirkov fAccente), de fe bodo is njega zhitle floven¬ fhine nauzhili. §ej dobro vefte, de mladim duhovnim, kader kaj VII bolehvajo, ali pregolle previdenja in fpovedi imajo, je zlo teshko nahitrama kaj korittniga sa ozhitno govorjenje napraviti; ufmilite lejih tedaj, vi njih duhovni ozhetje! in po proltih urah fpifhite jim' kake lahke, ne predolge in shive isglede sa take potrebe; tako bodete fvoje brate, poboshnoft in flovenfhino ob enim pod¬ pirali in mnoshili! Snanje zhifte flovenfhine je sa duhovnike kar potrebna rezh, V Ljubljanfki fhkofii ne more nihzhe mafhnifhtva dofezhi, ki fe po- pretl sjesikoflovjem dobro ne fosnani. Ali hi ne bilo prav, de bi le sa td tudi v fplohni primorfki duhovfhnizi pofkerhelo ? §aj fo v nji rasun fhtirih, k vezhimu fheftih, sgolj flovenfki bogoflovzi. Ko ne more fholfki saklad vfemu kaj, gre poifkati drugo pre- vidnoft. Sa dve taki fhkofii, kakor fte Gorifhka in Ter- shafhka, bi ne imelo to velika rezh biti, pa tudi, kjer jih she 40 ali 60 koli, fe fhe eden lahko k miši vfede. Sa ftanifhe in miso bi li vender kak uzhcnik, kterimu je prid fvoje domovine per ferzu, fhe to fkerb v glavo vseh Ne obupajte dragi mladi pri— jatli, pokrotitc fe! she od vezli Hrani fe flifhi, de vam bo v tem¬ le in lizer v kratkim pomagano. S pofebnim vefeljem bodo Pri- morzi novize fprejeli, ki jim bodo dan osnanile, na kterim fe bo v obzhinfki primorfki duhovfhnizi jelo flovenfko jesikoflovje raslagati. O dragi flovenfki bogoflovzi! bodite v duhovfhnizi, kjer li koli bodi, vsemite li td k ferzu, de ni fhe sadofti s bogoflovjem in flovenfhino dobro fosnanili fe, fpomnite fenabefede, ki pravijo: e s t o t e s a p i e n t e s s i c u t s e r p e n t e s e t s i m p 1 i c e s s i c u t columbae; vednoft sgodovine , semljopifov, naravoflovja, kme¬ tij ftva i. t. d. fo sa poflednjiga kar potrebne rezhi, kterih fe ima¬ te na vib mozh polaftiti. Kar fe zhlovek le po fili v fholi na¬ vadi, hitro posabi; kar fe pa is laltne marljivolti in s vefeljem v zhafi uzhenftev, in pofebno fhe kafneji nauzhi, td fhe le veliko sda; kadar tedaj fhole ali uzhenftva dokonzhate, naftdpi sa Vaf fhe le pravi zhaf famolaftniga isobrashenja. Vi pa preferzhni flovenfki mladenzhi, ki fe na uzhilifhih snajdete! vi fte zvet, saljfhik, vefelje in up domovine! vfe na vaf gleda, tudi Slovenje, vafhe matere pogled je s pofebnim dopada- jenjem na vaf obernjen, prizhakovajozhe, de bo is tako lepiga zvetja veliko shlahtniga iadu sraltlo! Sbrufite fe k lefkezhim shlaht- nim kamnjam, fkashite fe vredne naflednike fvojih prehodnikov, de jih bofte v zerkvi in v fvetu s modroltjo, v pravizhnim boju pa s ferzhno junakoftjo veljavno nadomeftovali! Kar ni bilo njim pri pomanjkanju jesikouka mogozhe, pofkerbite pa vi, de fe bote s maternim jesikam popolnama fosnanili. Ako bote zhes in zhes dobro isobrasheni, flovenfhino po uzheno rasumeli, in — ker nem- Ihko is fhol snafte — is laftne marljivolti fe fhe talijanfhine nauzhi- li; kar fkorej vfe zerkvene, dershavne in vojnifhke flushbe v ze- larftvu vam bodo odperte ftale! !*>lednji smed vaf naj pa v frezhni in veleli prihodnofti fvoji materi v nje jesiku dar hvaleshnofti, in lep fhdpek zvetliz v nje venez priplevfhi, dopernefe!—- AH imamo pa mi tudi pokliz ,,Vinorejo“ pifati? — To ne VIII gre nam foditi. V nekim drugim sapopadku jo pa bres ovinkov rezheino, de bi vshivo framovali fe, od tega, s zhernur fe nam is- rozheni po fheft dni v tednu pezhajo, nar manj od njih rasumeti. §lab paftir, kteri ne posna trav, s kterimi fe njegova zheda redi. Neke bogoflovze, ki bi nam vtegnili morde to pitanje ozhitati, bi mi poprafhali, sakaj fhkolje shelesne zefte po vifoko prasnizhnih fhegah pofvezhujejo ? sakaj Ib prelatje, fhkofje in nadfhkofje ne farno udje, ampak vezhkrat fhe zlo predniki kmetijfkih drushb? sakaj neki bogoflovzam v fholah kmetijftvo rasiagajo ? Ali nifo levitje v obljubljeni in dobro obdelovani desheli lepfhi pervine, obilnifhi defetine, in v tempelj sa Gofpoda bolj pitane daritve prijemali, kakor v pufhavi ? S nevidljivimi zheljuftniki pa, ki bi vtegnili, od hude bo¬ ksni omamljeni, naf obrezki, de rastni vinoreje nizh ne rasumemo ali ne delamo, jesike savesati, povemo: de fmo v letu 1810 na Planini nad Ipavo, kjer fmo v duhovnim paftirftvi bili, pofkerbeli, kar ni bilo fhe nizh priporozheniga, de fo ranjki gofp. Dr. Majer v nafhi hifhi 90 mladim ljudem kravje kose vzepili. Ta dan fo g. dohtar pred ranjkim Poftojnfkim fajmofhtram gofp. Magaj¬ nam, ki fo farni tega prizha bili, nar lepfhiga fvojga slavljenja ime¬ novali. Ker fo pa nekaj mefzov kafneje hude kose v dolini fe prikasale, fmo fhe 30 otrok is enaziga namena k gofp. doh¬ tarju v Ipavo poflali, de fmo imeli med 620 dufhami 120 s kosami zepljenih. Kose fo okoli in okoli otroke kar ftrafhno mo¬ rile, in Planino fmo v fredi take kuge neoinadesheno ohranili, in to tizer popred, kakor fo fe fhirokouftni Pariški zhafopiti bahali, de fo Franzdsje v Uirii zepljenje kos vpeljali. Tako fo ravno tifti dohtar po fklenjenim miru tukaj v §hent-Vidu v letu 1815 kravje kose 161 mladim ljudem vzepili: fpomladi pa v letu 1841 fe je dalo na nafhe priporozhenje is nafhe fare (ki ima malo zhes 2000 dufh), 1013 ljudi obadvojniga fpola, med njimi veliki in trije mali shupanje vdrugizh kose zepiti. De marfikaj drusiga, kar ne gre tukaj raslagati, samolzhimo, naj nam bo dovoljeno vender fhe poprafhati: ali na glaf najemnika ovzhize kaj veliko pasijo ? Kakor samore pognojena tertiza od vetrov rastepena, in od tozhe pobita vender v fvojih nedrijih fhe lep grojsd srediti, ravno tako samore tudi zhlovek sdraviga in mozhniga duha v vfih, tudi nafprotnih okolifhinah kaj dobriga ftoriti, zhe ravno flepi fvet tega ne fposna. Vinorejo pa pripifhemo fvoji dragi materi $ lov e nji, s pre- ferzhnim privofhenjem, de kakor fq Novize Vinorejo, bi tudi ona veliko veliko dobriga k pridu dragih §Iovenzov sarodila!!— Syhent-Vid nad Ipavo 10. Malitravna 1845. V i n o r e j a. I. Od mnogoterofti vinfkih tert. » ■- revezh mersle, pa tudi prevezh vrdzhe deshele vina ne rode. Evropa je nar manjfhi, Komaj fedemnajfti del fveta, pa vezh vina da, ko zeli drugi fvet. Od pofebnih vin is Asije in is Amerike fe ni fhe flifhalo. Afrika rodi dvoje vino lepiga imena: Madejro, ki rafte na enimu otoku proti vezheru, in konfhtanzijo, ki feper- deluje doli na konzu, bliso ndfa dobriga upanja. Ko fe ravno v Evropi nar vezh vina perdeluje, vender komaj nje tretji del vino- reji flushi; te druge deshele ji ne teknejo, kir fo pre mersle. Po Franzoskim, §hpanfkim, Lafhkim in Nemfhkim vina raftejo; po vfih deshelah nafhiga Zefarftva vezh ali manj rasun Polfkiga, in nekaj po Turzhii, pa li kriftjanam, kir ga Turkam njih vera piti prepoveduje. Po vlili, tudi nar gorfhih vinfkih deshelah, fe narvezh fred- nih vin perdeluje; nar shlahtnejfhi vina raftejo li v pofebnih sa- vetjih — na gorizah, ki fo proti deveti uri in doli do treh po¬ poldne obernjene; pofebno fhe, ko fo nekoliko noter udane ali jarzhkafte, de fe v jarzhkah veliko gorkote vlovi. Lega sda povfdd nar vezh sa dobrdto in shlahtnoft vina; k temo pripomorejo pa tudi nekoliko fvet, in nekoliko tertne plemena. Ene tertne plemena dajo fizer manj, pa shlahtnejiga, druge vezh, pa manj shlahtniga grosdja, pa fo fhe, ki dajo grosdje s debelimi mefnatimi jagoda¬ mi; tako grosdje, namefti, de bi fe is njega vino delalo, bi imelo priti po branjarii na gofpofke mise, kakor je po vezh drusih de¬ shelah fploh navada. Vfaki drugi fad, kadar je mehak, je srci, pri grosdji fe pa drugazhi godi; kadar meza, de je she fladko sa sobanje, potre¬ buje v prav gorkih deshelah fhe obilnih fhterih tednov srejenja, de bi fe samoglo is njega dobro jn mozlino vino fprefhati. Kadar sazhne mezati. fe v jagodah kifloba v fladkobo — v firup Ipre- 1 * 4 menuje: firiip fe pa ima po dolgo terpezhim srejenju pozhali v zuker fpremenovati. Dokler bi terta vlekla, in bi perje na nji oftalo, bi fe v jagodah smirani fhe firiip v zuker fpremenoval. Is grosdja, ki je fizer fladkd, ki ima le firiip in fhe nizh zukra v febi, fe ne pulti nikakor vino narediti; po meri pa, kakor fe je firiip vezh ali manj v zuker fpremenil, tudi gorfhi ali flabfhi vino da. Veliko fhkodo farni febi flore, kteri pre sgodaj tergajo; is grosdja, ki je lahko, ki pa ima le firiip in prav malo zukra v febi, napravijo vinzhek, ki fo ga farni in tudi drugi shaloftni. Marfiktere tertne plemena dajo she po fvojim bitji ali natdri v nar gorjih vinfkih deshelah vezh firiipa in manj zukra; druge pa v permeri vezh zukra in manj firiipa. Gofp. Chaptal je bil pod Napoleona m minifter, pa tudi flovezh kmetovavez in nar uin- nifhi vinorejiz po vlih njenih rasdelkih. Od vinoreje bukvize je fpifal, ki fo bile v letu 1800 v Parisu fhtirikrat natifnjene, in na fvetlo dane!! §he dan danafhni ga ozheta vinoreje imenujejo. V tih bukvizah pravi: de ne tifte tertne plemena, ki dajo nar fladkeji grdsdje, ki je vezhidel vodeno ali blatnofladko, — temozh tifte, kterih grdsdje v nar vifokeji ftopnji srelofti je fhe smiramna jesiku resno (pikant), dajo tudi nar gorfhi ali mozhnejfhi vina; perve fo bolj firiipafte, druge bolj zukrene; firiip je pa veliko fladkeji od zukra. Od te refnize bi samogel fe fledni vinorednik v fvojim kraju preprizhati. ^lovezhi rajnki gofp. §hamf, ki je popifal in na fvetlo dal vfo Ogerfko, Moravfko, Auftrianfko in fjhtajerfko vinorejo, je bil namenil tudi Ilirfko popifati in na fvetlobo dati; is tiga namena fo ga bili na Dunaju in v Gradzu med drusim tudi k nam napotili. Kimovza 1835 je bil pred terganjem (bendhno) k nam prifhel; s vefeljam fmo ga dva dni okoli po nogradih vodili. Deliravno je fam pri Pefhtu vinograde imel, vender ni li ene nafhih tertnih plemenov posnal, fhe zlo Mufhkateljke ne! To leto popred, 1834 fmo bili od z. k. kmetijfke drushbe v Ljubljani naprdfheni, de bi bili tertne plemena nafhe Ipavfke ko- mifije popifali. Popred ko fmo fe tega lotili, fmo bili fhliKimovza v Breg nadTerft in v Prdfek; od tam fmo fe bili podali v B er da, na uni kraj Gorize, kjerRebdla rafte; sheljeli fmo viditi, kakofh- ne plemena tort tam okoli rede; v blishnih komilijah Gorifhke kne- shije, ki fe s nafho veshejo, fo nam tertne plemena she od po¬ pred po velikih svesah, ki jih v njih imamo, fploh snane. Nafhli 5 fmo farno v Prefekti eno nam ne snano shlahtno pleme, ktero „Lafhka“ imenujejo, pokasali fo nam pa li eno farno deblo, s zhes vfo mero podolglatimi, kakor pravijo, s zilindraftmi grosdmi, fizer rede pov- fod tam okoli take tertne plemena, kakor mi, s tem raslozhkam, de jih ne flipdgajo tolkajn plemen, in de fo v nafhi komifii mno¬ gotere plemena, ktere fe v vfih teli imenovanih krajih ne najdejo. Nafhe popifovanje tertnih plemen ni objelo tedaj farno Ipavfko ko- mifijo, temozh vfo flovenfko vinorejo med gojsdam in morjem rasun Iftrifke. Popifali fino 40 snanih in imenovanih plemen, od kterih rasun dveh, raspadejo vfe v 2, 3,4, 6 do 8 raven plemenov. Imamo poleg teh v nafhi komifii sna biti fhe okoli 100, in pri Terftu in po Gorifhkim fhe 100 do 200 nesnanih in ne imenova¬ nih plemenov; kir flednimu vezhimu vinoredniku fe fem ter tje kakflina naleti, ktere ne on, ne njegovi delovzi ne posnajo. Take fe vezhidel is mifli pulte. Zhe v daljne vinfke deshele gremo, fe nam v tih rezheh ta- ka, kakor gofp. §hamfu godi. Pred 20mi letini fmo pri Mar- burgu po nekimu vinogradu hodili, in rasun Mufhkateljke nobene druge terte posnali; tako fe nam je tudi godilo v nekimu nogradu pri fjlienavi, ta kraj Dunaja. Prednika fodnjiniga sbora v Sadru, nafhiga prijatla — kijev nafhi hifhi po nafhim fvetu in bres telefnih sdravil od prav hude hipohondrije osdravil, — fmo ga Kimovza 1838 na njegovimu domu fprejeli, in s to potjo do konzaDalma- zije prifhli. Pri Sadru, ^hpalatru in Dobrovniku fmo v neke vi¬ nograde ftopili. Kar fmo vidili, je bilo malo belih in malo zher- noplavih plemen, s napzhno kroglaftmi grosdmi, in vfe s debelimi jagodami, fposnali nifmo pa nobene. K sadnjimu Velikiferpana 1840 fmo drusiga prijatla v Milani na fniertni poftelji objifkali; kar fmo na ti poti doli po Lafhkim tert pogledali, nifmo tudi, rasun Mufh¬ kateljke in Refdfhke, nobene posnali. Konz fpomladi 1842 fmo fe bili v Zhefke Toplize podali; pergodilo fe nam je, de fino s to priloshnoftjo, bres de bi bili na to miflili, kadar fmo od doma fhli, po shelesni zelti do Berlina safhli. Bliso Potsdama — kjer fmo v foldafhki zerkvi vidili fkrinjo, v kteri nekdaj zlo nepokojni F ri - zel vfhtriz fvojiga ozhcta, kakor je nam zerkovnik povedal, ve¬ dno pri miru leshi, — fmo nafhli o f. Ivanu, v vertu pri fploh snanimju kraljeviga gradu ^anfufi, na fhcftih tratah prek treh snotrajnih sidov sa poredama terte nafajene. Vfe glavize poprej- fhniga leta in nove mladike fo bile na tanjki shelesen drat pripete! 6 Njih perje je bilo tako shaloftno, tamnoseleno, od sgoraj in fpo- daj tako kofmato in koshtihovo, de fino oftermeli, in li na njih zvetezhih grdsdikih, kterih shlahtni duh fmo savonjali, fmo jih sa prave vinfke terte, pa nobene po fvojim plemenu fposnali. Na poti nasaj fo nam pokasali v Vitenbergu klofhter, v kterim je bil sazhel pred vezh ftd letmi neki minih hudo rasfajati, pokasali fo nam tudi zerkev, v kteri pri miru leshi; vezh je pa naf vefe- lilo viditi gori nad Dresdnam vinfke gorize; te fo bile perve, ki fo fe nam naletele, od tazhaf, kar fmo bili dom sapuftili; njih sa naf kifli fad fmo v ravno imenovanim meftu pokufdi. Vfaka vezhi vinfka deshela, od drusih vinfkih po vezhi dalji odlozhena, ima vezhi- del fvoje laline dobre in flabe tertne plemena. Kakor fe sna vfe fadje na krish sarajati, tako fe tudi pri tertnih plemenih godi; is njih pefhek, ko fo bile na krish sara- jane, fe ravenforte, ali pa zlo noviga plemena dobivajo. De bi naf v tem le bolj rasumili, hozhemo rasgledati fe nad Mufhkatelj- ko, ki jo vinoredniki, kteri te novize bero, dobro posnajo. Mifliti je, de fpervizh je bila li eniga plemena, sdaj jih je pa she ve¬ liko ravenfort. 1. Mufhkat s nekoliko plofhnjatimi jagodami, ali pomoranzhne podobe, ki nar bolj difhi. 2. — ki hruftlja pod sobmi, de ga je zhutiti, ki pri naf tako dosori, de ga priletni ljudje ne sdblejo satd, de bi jih po njemu glava ne bolela. 3. — voden (ufzanz), ki fe is nazhete jagode; kakor voda, po uftah raslije. 4. — kifel, ki fmogavvertu g. prednika fodnjiniga sbdra v Shpalatru pokufili, ob zhafu, ki fo od vfih Hrani na kljusetih in oflih bero snafhali. 5. — s debelimi, jajzhkaftimi ali podolgatimi jagodami. 6. — rudezh. 7. — zhernoplav, ki ga imamo farni v treh ravenfortah. Ko bi vfe mufhkateljkne plemena is vfih vin¬ fkih deshel fkup fpravili, bi jih bilo morde vezh fto ravenfort. §kufhan vinorednik ne bo li rekel: vinfke terte fo, ampak tudi de fo Mufhkateljke, kir nimajo li laftnofti vinfke terte, temozh tudi pofebne laftnofti Mufhkateljke, in fhe sadnjizh mnogo ftanovitno laftnoft ali snaminje, po kterim fe vfaka fhe od vfih drusih raven- fefter raslozhi; fo tedaj ftanovitne ravenforte. Sgoraj fmo she v mifel vseli, de pri naf raspadejo fploh snane plemene v manj ali vezh ravenfort. Ko bi fe pa ena terta ne dala po fvojih pofebnih laftnoftih nobeni snani primeriti, fe sa pofebno laftno ali novo ple¬ me dershi. Kakor v vezh ravenfortah fe ena terta najde, mifliti je, de tolikanj ftarejfhi je v desheli; ko jo pa nima ravenforte, 7 de je, ne dolgo, ali famofevka gor prifhla, ali pa v deshelo sa- nefhena. Zhe bi fe pefhka na materi s laftnim domazhim zvetnim pra¬ ham sarddila in is pefhke terta sraftla, ino fe kakor mati re¬ dila in obdelovala, mifliti bi bilo, de bi mogla biti materi ena¬ ka, kakor una, ki fe je na nji vresala in vfadila; zhe bi fe pa ena terta 7, — 15 — 25 ali fhe vezhkrat is pefhak prerodila, in zhe bi pefhka vfelej ne farno s laftnim, ampak vezh ali manj tudi s lafkim, in pri pomankanju laftniga, zhifto s lafkim zvetnim praham sardjena bila; bi terta v’ fvojim 2, 4, ali 6 tlim prerojen- jumbrde fhe mnoge pofebne laftnofti fvoje perve matere obdershala, in od nje neka ravenforta bila; v 10, 20 tim prerojenju pa bi po¬ febne laftnofti perve matere sgubila, in pofebno novo pleme pofta- la. Ko fe ena terta v treh ali vezh ravenfortah najde, nikoli nifo vfe lete enake žene ali dobrote; ta is med njih, kije v debeljfhi jagode potegnila, tudi bolj v lef in vezhi perje shene, je vezhi- del vfelej flabfhi, nerodovitnifhi, je operhlivka. Po krishem sa- rajanju dobivamo gorfhi ali flabfhi nove raven - ali nove pofebne forte. Marlikterimu bi snalo dosdevati fe, de je to prašno; faj ti ne mnoshimo tert is pefhak, bo miflil, ampak na ftarih deblah mladi¬ ke reshemo in jih pofadimo, in takti fvoje forte zhifto ohranimo. To je vfim snano, pa vdnder smiraj naprej, vedama in nevedama, nove plemena dobivamo. Sa neki hifhni sid nek brangar pozhene; zhes nekaj let hifhni gofpodar tam mlado terto sagleda; ravno prav, rezhe fam pri febi, tii v satifhji in prek fdlnzhja bo dobro raftla; jo obreshe, perveshe in pozhafi nakvifhko fpelje; she po perju, potem po grosdji jo njemu snanim tertam primerjava; poklizhe fofede, in vfi fkup fklenejo, de je ta ali ta, pa ne fposnajo fhe, de je li ena ravenforta; ali pa fklenejo, kir jo ne morejo po pofebnih laftnoftih nobeni domazhi snani primeriti, de je novo nesnano pleme. Po shivih grajah, v germdvjah i. t. d. fe najdejo divje terte, ali fa- mofevke. Na marfikteri sagleda paftir grosdje, to ga vefeli, s kratkozhafnofti jo sa naprej obreshe, terta mu da lepfhi grosdje, ga prinefe ozhetu pokasat, ta mu veli, ali pa fam fin fe smifl 1 neke mladike vresati in pofkerbi fkrivaje jih pofaditi, de bi fe vender vidilo, kako pitana bo poftala. §ami fmo she pohvaleno famofevko is pod gore Nanofa v fvoj nograd saplodili, in fe tega ne kafamo. Enako fmo flifhali, ni sdavnej, od drusiga Ipavza, 8 ki je ravno tako s drugo famofevko ftdril. Ali nifo bile s perviga vfe terte famofevke? §he zlo po vinogradih sraftejo famofevke; fe jim naleti, po pofebnih frezhah, kakor flepi kokdfhi serno, de nifo bile ob navadnim delu fkopane, in de fo sazheli s zhafam jih obresovati, dershali fo jih sa kaki fzhimik ali sralik podsemcljfki- ga fhtora. Naj pride v manjfhi vinfki desheli, kakor je, poftavi- mo,l Gorifhka kneshija, na leto li ena famofevka gori, sna biti 10 ali 15, — v itd letah jih bo ja 116; naj bo od tih Itd petdefet, ki fo ravenforte domazhih, jih oftane fhe petdefet novih plemen in tako po vezhih in bolj gorkih vinfkih deshelah. Ni zhudo de uzhe- nik gofp. Hlubek, v nekih bukvizah od leta 1841, — ki fo jih nam farni prijasno darili — fhtevilo tertnih plemenov do 4 mi- lionov žene; dosdeva fe nam; de v tem fe nifo nizh pomotili. Marliktere z. k. in druge kmetij fke drushbe fo bile pred nek- mi 10. letmi sa vinorejo hudo vnete; naprofile fo fi bile is vezli domazhih in vunajnih krajev in deshel veliko tertnih plemenov, de bi fe bile v njih drushbne verte nafadile, in de bi bili uzheni na¬ nje pasili, jih oblesovali, po njih laflnoftih jih fposnovali, jih fku- fhali in sadnjizh po njih rodovinah, shlahtah in plemenah sver- ftene fvetu osnanili. Tudi mi fmo bili tifti zhaf od sgoraj imeno¬ vanih v Ljubljano, v Gfadez, na Dunaj in v Pefht poflali, in na- fproti po nar miloftljivfhi ponudi Njih Zefarfke Vifokolli Nadvojvo¬ da Joana is Gradza 4 Rajnfke, 4 Auftrianfke, in 4 fjhtajerfke plemena dobili. Namen in prisadetva tih drushb je bila hvale in zhafti vredna, — sdaj je pa vfe utihinilo! Kdor prevezh objame, nizh prav ne dershi. — Ko bi zhlovek k temu rojen bil, pofebno vefelje, tanjko gla- vizo in bifiro dzhefize imel, bi mu shivljenje pre kratko bilo, de bi samogel tertne plemene ene farne vezlii vinfke deshele po njih snaminjah, raslozhkih in pofebnih laflnoftih fposnati in fkufhati. Dajte pa kmetijftva uzheniku na vifoki fholi, kteri mora she po fvojim ftanu vfe njegove rasdelke ali veje objeti, — njemu, ki fe ni morde fhe nikoli s terto pezhal, ki fhe eniga famiga tertniga ple¬ mena ne fposna, ki ima fto in ftd drusih opravkov in fkerbi”, dajte mu rezhemo 400 ali 800 do 1200 tertnih plemen, de bi lijih v vert nafadil, jih v vlih zhafih in vremenih ogledoval, po njih laflnoftih fposnal in popifal; — ali dajte mu 1200 ftrelzov, enako oblezhenih, lepih fantov, de naj jih tako popifhe, de fe bo is njegoviga popifovanja vfako tertno pleme, ali fledni fant od vlih 9 drusih 1199 raslozhil in fposnal, — to je nemogozhno! ni ga ozliefa, de bi vfe take snaminja raslozhilo, pa tudi ne jesika, tako na tanjko fpeljaniga, de bi fe samogle po njemu rasumljivo osna- niti. Od pomot, ki fe v tazih vertih godijo, ne hozhemo tukaj nizh v mifel vseti. Vifoko uzheni po meftih nifo, in ne morejo biti fku- fhani v vinoreji po vfih njenih rasdelkih — fkufhani vinoredniki pa nifo vifoko uzheni moshje. To bo fhlo fhe kaj zhafa na krish. —• Mnogotere refnize, ki jih naravoflovje, pofebno pa kemija fprizhuje in osnanuje, bi samogle kmetijftvo in vinorejo po veliko nju rasdelkih podpirati in povsdigovati. Veliko rokodelftev in obert- nofti, kar jih je kemija nadahnila, lepfiii zvete, obilnifhi in shlahtnifhi fad, pa s veliko manji delam in trudam, tem rode, ki jo ženijo. O vi evropejfki narodi , kteri pevzam in godzam fpomine poftavljate! fte posabili na fvojga pofebno velikiga do¬ brotnika? ali ni Lavoisier ozhe kemije? ko gaje ravno fran- zoski punt ob glavo djal, poftavite mu vkup sdrusheni fpomin vezhne hvaleshnofti! Kteri hozhejo s matematiko ali mehaniko fi kadaj kruh pridobiti, fe jih dan danafhni lahko in popolnama v politehniki nauzhe. Sakaj bi fe te uzhenofti v ofmi fholi raslagale tem, ki fo fe namenili na duhovftvo, na pravizo ali sdraviljftvo po¬ dati fe? Vifoki veljaki! kterim fo vfe uzheniftva v fkerb dahe, fte fe she v tem rasgledali ? ali bi ne bilo morde bolji, de bi fe tem deblo kemije — to je nje poglavitnifhi refnize s vejo, s ve¬ liko vejo, ki zhes vfe kmetijftvo feshe — rasjafnile? — tako bi fe po duhovnih, fodnikih, komifarjih in sdravnikih, okoli po de- shelah raskroplenih, kemijfki kvaf v kmetijftvo poftavil; pozhafi bi kemija vfe kmetijftvo pokvalila, in potem bi fhe li prav f-ha- jalo, kipelo in raftlo ! Mnoge ftare bukve pripovedujejo, de fo she od nekadanjih zhafov duhovni po franzoski in drusih vinfkih deshelah raskrop- leni, nar bolj terte rasposnovali, raslozhvali in fkufhovali, in de fo fe od nekadaj pri duhovnih, ki fo farni vina perdelovali, kar fe fhe dan danafhni godi, vezhidel tudi nar bolji pile. To flushi k prizhovanju, de fo duhovni, ko fo vinograde imeli, od nekatlaj med nar gorji vinorednike fhteti bili, ^podobi fe, de duhovni nedolshne vefelja vshivajo, fe od dufhniga trudenja, od veliko teshkih, vezhkrat fitnih opravil odpozhiti. Zhe po fpolnjenih dolsh- noftih ftanu, sa zhebele fkerbe, ali fe s fadno- ali vinorejo ras- vefele, tega jim ne more nihzhe kratiti, veliko vezh bi jim imel to 2 10 fledni privofhiti. To nifo pa le kratkozhdfnofti in rasvefeljenja, vezhkrat fe tudi bogato plazhujejo, zldovek da s njimi drusim le¬ pe isglede, in poftane uzhenik in velik dobrotnik zhlovefhke drushbe. Vi tedej preferzhni sravenbratje po Krajnfkim, §htajerfkim in Gorifhkim! — bratje savolj pokliza k enaki duhovni flushbi, bratje kakor ravenudje Vafhih z. k. kmetijfkih drushb, — naklo¬ nite fi in vshivajte imenovane nedolshne vefelja, in dajajte po fvoji premoshnofli in okoljftavah v letem le lepe isglede, — vezh bodo sdali kakor uflni uki! Kteri pa, po vinfkih deshelah ras- trofeni, farni vinograde imate, ali vshivate, fte isvoljeni in po- klizani, kakor nar bolj uzheni med kmetovavzi , vinorejo fhe dalje fpeljati; fosnanite fe s poglavitnimi refnizami kemije, kar ni nizh teshkiga, pa vender veliko sveso s mnogimi rasdelki vino- reje ima; fvoje terte oblesujte v vezli zhatih in vremenih, jih fkufhvajte, pasite, de jih bote prav fposnali, in fposnane, fku- fhane — de bi enimu ali drusimu namenu snale prav flushiti — osnani fledni med Vami fvoji kmetijfki drushbi; le ta naj jih pa na fvetlo da. Potem bi samogli kako shlahtno, pofebno dobro tertno pleme eden drusimu, is ene deshele v drugo poflati ali sa- menjati. Ko bi imeli 10 do 20 tertnih plemenov sa shlahtno, 10 do 20 pa sa fredno vino perdelovati, in 4 — 8 flushezhnih bolj sa miso, in branjarijo: s tem bi snah sa ljubo imeti, ^livnih plemenov mende je v Evropi 200 do 300. Pojdite pa po vtih gofpofkih vertih, in jih bote nafhli 10, k vezhimo do 15 shlahtnih fort, sa vfe druge ni vertnarjem zlo nizh mar. Kaj ti bomo glave belili s veliko Itd ali tavshenti tertnih plemenov, ki je sa naf prašna in zlo nemogozhna rezh! Kdor prevezh objame, zid nizh prav ne dershi' II. Od operita. Abtropfeln der Traubenbliithen. ri fadnirn drevju je vezhidel 4 do 6 krat vezh zvetja, kakor bi imelo potem sa prav saroditi in prijeti fe; tudi vfe zvetljizhize eniga drevefa ne zvetd na enkrat, temozh ene, naj bo danef jutro, druge pa obpoldne, fhe druge popoldne, in tako jutro in po ju- trinim, i. t. d. §he zib vfi famzhiki v eni, poftavimo, hrufhkovi zvet- Ijizhizi ne dosore, in ne dajo na enkrat, ampak sa poredama, fvoj zvetni ali sarddni prah. Tako fe tudi pri tertah godi; ne zvetd 11 vfe jftgodize, tudi ne eniga grosda, na enkrat, ali na en dan, ampak sa poredama, de, zhe bi danef ali jutro zel dan neprijasno vreme bilo, fe fhe lahko po boshji previdnofti po jutrifhnim do¬ volj sarodi. Dva, tri tedne po zvetenju fe fadje zhifti ali trebi, — to nesarojeno, bolehno ali flabotno pade doli; tudi pri grosdji rezhemo, de fe je ftrebilo ali fzhiftilo, ko fo grosdi sadofti jagod obdershali; zhe fo fe pa jagodize is njih prevezh ofule in sginile, de jih malo oftane ali zid nizh, rezhemo: de terta je operhnila, ali de grosdje je fperhnilo. Operh je pa dvojni: pervi po flabim, fhkodljivim vremenu; pred tim ni pomagatidrugi po flaboplemenit- nih tertah, ki jih operhljivke imenujemo; pred tim fe samore umni vinorednik vedno obvarovati. Ko fpomladi terte poshenejo in she sarod pokashejo , in ko je premras, sna sarod veliko fhkodo terpeti, bres de bi bile terte vidama pomersnile. Veliko sarddizov oftermi, de vezh ne raftejo in pozhafi poginejo; drugi sarddizi fe ne raszimijo ali ne rasrafte- jo v tolikanj jagodiz, kakor bi fe bilo fizer v prijetnim vremenu pergodilo; tudi fe permeri, de mras jagodize v njih nar shlahtnejih udikih pokasi, v tiftih udikih, po kterih bi fe bile imele k vinfkim jagodizam saroditi. Kadar zhefhnjevo, she mozhno napeto pdpje prevezh mrasa terpi, bodo fizer zhefhnje na videsh lepo po nava¬ di zvetele, sarodile fe pa ne bodo; famzhiki fo sdravi in zhverfti, famizhize pa, to je, tifte frednje ferkaljza v zvetljizhizah, ki bi imele sarodni prah poferkati, fo od mrasa prevsete, oglufhele, pomerle in sazhernele, de fe ne more vezh nizh po njih saroditi. Umni vinorednik ve, de, kadar ima jagoda zvefti, fe kupiza sadej pri rezeljzhku odlozhi, na tolikanj perftikov raspozhi, koliko je famzhikov pod njo fkritih, in de doli pade, ali pa de jo famzhiki na kvifhko vsdignejo in pod njo fvoj namen dofeshejo. Ko je pa sardda prevezh seblo, fe pergodi, de 10 —14 dni pred grosdnim zvetenjem po ndrfko zvete: kapiza fe ne odlozhi od sadej, ampak od sgorej fe odpre, kakor de bi bila odgnjila, in famzhiki, vezhi kakor bi bili fizer imeli biti, okoli frednje pizhize, ali famizhize v kolobarzhiku vkup ftifnjeni zhepe; is tazih jagodiz, prijatel, ne bosh imel kaj sobati, to bo vfe operhnilo. Naj pride ob grosdnim zvetenju pre merslo, deshevno ali zelo megljeno vreme, morajo terte sa poredama operhovati; ko je pre mras, ne morejo flabotrii famzhiki zvetniga prahu sadofti dosoriti, megla ga smozhi, desh ga fpira; to mora biti flaba vinfka letna. 2 # 12 Tudi prehude fohizhne vrozhine zvetni prah, komaj dosorjen, na- glama pofufhe, de ne more jagodiz saroditi; fhe huji je, ko med takimi vrozhinami pogoltne plohe pertifkajo , to she ljudje naprej vedo, do bo grosdje mozhno fperhnilo. Pred vlim takim operh- nenjem je ni nobene pomozhi. Operh, kterimu fe samorejo umni vinoredniki vbraniti, pride po flabo plemenitnih tertah, ki fo she farne od febe tako fkashe- ne, de v flabih in dobrih letnali ftanovitno operhnejo. Po vfih vinfkih deshelah fe najde vezli ali manj tazih operhljivk, ki fo vezhidel ravenforte drusih rodovitnih plemenov, in ki fo she morde pred ftd in Itd letini kakor famofevke gori prifhle, in fe rodovit¬ nim primefhale. Eno farno posnamo v nafliih krajih, ki jo nima ne rodovitne, ne nerodovitne ravenforte. Po nevednofti, neumno- fti, nefkerbi, pa tudi po hudobii tazih, ki jih sa prodaj drusim sa fadeshe reshejo, fe fhe feni ter tje, manj ali vezli fade. Vfe operhljivke fo fi v tem le podobne, de pred zvetjem po- kashejo zhes mero veliko, in lepo srafheniga sardda; zhlovek, ko bi jih ne posnal, bi mogel zid bogato letno od njih perzhakovati; dalej rafte na vfih vezhi perje, kakor na njih rodovitnih ravenfor- tah, ravno tako imajo tudi krepkejfhi in daljfhi lef, kar je sa neumne in neveftne, ki jih sa fadeshe reshejo, mozhno sapeljivo. Raslozhijo fe pa v tim, de fkorej vfako operhljivo pleme na dru¬ go visho operhuje. 1. §o operhljivke, ktere imajo polovizo tako debelih jagod, kakor njih rodovitne ra.venforte, te druge pa oftanejo vezli ali manj drobnejfhi; druge operhljive plemena imajo 2 — 8 debelj- fhih jagod, kakor njih ravenforte, vfe druge oftanejo zid drobne, pa vender na vezli mer; pri obojnih (bbadvojnih) imenovanih operhljivih plemenih nimajo drobne jagode pelkov in njih lupi- nize ali koshize fo mozhno mozhno tanjke. Take operhljivke fe fhe tim ter tje vedama fadijo , bolji fo fhe smiram kakor nizh, med shlahtnimi bi fe pa ne imele zhiflati, in nikomur perporozhovati. 2. Najde fe vezh drusihoperhljivih plemenov, ki napravijo na fvojih grosdih po eno ali dve, pa druge tudi po 10 — 20 jagod, in vfelej ozhitno debeljih, kakor njih ravenforte; tak grosd nima lepe podobe, kir ga tolikanj manjka. 3. Druge obdershijo in donefd 4—12 navadno debelih jagod, vfe druge pa oftanejo zhes leto v takim ftanu, kakor fo bile 2—6 dni po ozvetenju. Pikolit ima po gorifhki kneshii tako flabo ravenforto. 13 4. tudi operhljive plemena, ki 10 —14 dni'pred zhafam po ndrfko zvetejo, kakor fmo sgorej od premrasenih v miflih imeli. V nekimu kuplenimu ndgradu fino puiiili tazih na enkrat dve veliki bremeni poresati in fkopati. 5. Med nar huji moramo fhteti, ki fo bile bogato s sarodam obloshene, dva, tri tedne pa po ozvetenju ga ni vezli na njih ne tiru ne fledti nobeniga grosda; fhe zlo hlaftine (Trauben-Kame) in njih petlje fe pofufhe in doli padejo. 6. Jo posnamo — kir je bila sa fkufhnjo pufhena — de v 25 letih ni rodila; famzhiki fo vfelej na nji hitro poginili, fami- zhize pa s fvojmi ftolizimi okoli leta zvetele, to je, fo poftale neki fpazhki, bres de bi bile na njih jagode sraftle. * Nefrezhnifhiga tertniga pankerta nifmo fvoje shive dni vidili! Tako prikasenj fmo pred vezli letmi v Ljubljanfki Museum poflali. Pred 25 letmi fo Franzosi in Nemzi s velikim krikam belenje tert (Zauberringj perporozhovali, de bi fe s tem le operim v bkom prifhlo. S pifkam , 30. Roshnizveta 1820, v Ilirfki lift natifnjenim, fmo she takrat osnanili, kako prašna je ta! veliko let je she preteklo, kar fo od tega vti obmolknili. Ga ni nehva- leshnifhiga dela, kakor operhljivke rediti in obdelovati. Umni in fkerbni vinorednik bo fvoje terte v dobrih vinfkih letnah vedno oblesoval, operhljivke pasil ali sasnamjeval; jih bo fkopal in s grobenzhanjem ^Groben) drusih rodovitnih tert naineftoval; jih bo prezepil; ko fo pa tiare krevlje, de nimajo glatkiga debla sa pre- zepenje, jih bo letaš pogrobenzhal, drugo leto pa prezepil. V malo letih sna po ti fhegi k prav, prav rodovitnim tertam priti> kir zeplene pofebno rade rodijo. Kar bo kolj mogozhe, bo fam sa fvoje fadeshe terte resal, de fe bo dperhljivk ogibal; od nesnanih ali ozhitno neveftnih ljudi ne bo kolzhi, ali fajeniz kupoval, tudi is vunajnih krajev fi jih ne bo putlil v velikim fhtevilu pofhiljati. t?he enkrat naj bo rezheno, operhljivke dajo nar lepfhi lef sa fa- desh, — kako je to sapeljivo! HI. Kakfhne tertne plemena gre faditi? K. . l>ir v flabih vinfkih letnah vezhkrat nar rodovitnifhi tertne ple¬ mena fadu ne dajo, fmo vinorednikam v poprejfhnim odlozhku pri- 14 porozhili, v vezh dobrih vinfkih letnah terte v fvojih vinogradih oblesovati in sapasovati, de bi samogli, pri resi tert sa fadeshe, operhljivih plemenov vedno ogibati fe. Treba je pa fhe na druge tertne laftnofti gledati. Kdor hozhe dobro vino, in veliko ga per- delovati, mora faditi: 1. Hodovitne plemena. Operhljivke, od kterih fmo she go¬ vorili, imajo veliko sardda; fo fhe pa druge tertne plemena, ki zlo sardda ne pokashejo. Terta bi imela po fvoji natori, po dru- sih raftljinah — po drevju s vilizami poprijcmati fe, in gor na vi- fokim roditi; ko je pa k pertljikovki periiljena, zhudo bi ne bilo, zhe bi med vezh plemeni kakfhen fad zhifto odpovedal. Posna¬ me jo, ki v 20 letih ni zhes trikrat, in vfelej zid malo sardda pokasala. Terta, vifhje — ali faj vender prek tal na dalje ko je fpeljana, vfelej raji rodi, ko na tleh dershana, in na glavizo obresana. Druge tertne plemena nimajo na fvojih lepih mladikah od 1 — 4 ozhefa vfelej sardda, ampak od zhetertiga ozhefa naprej. Ko bi fe take tertne plemena v kraje nafadile, kjer fploh na glavize do 2 — 3 ozhef reshejo, bi fe ravno vfe sarodne ozhi prozh ver- gle, in bi fe na njih malo ali zid nizh ne perdelovalo. Prepri- zhana refniza je, de lepo srafheni tertni lef — mladike, fhtreze — imajo okoli frede nar bolj gofte, krepke in zhverfte, nar rodo- vitnifhi ali sarddnifhi ozhefa; de fe pa v vezh krajih ravno lete pri resi prozh mezhejo, je fkoraj pofeben prikasik. Bog ve, ali je v tiftih krajih to ref tudi tako mozhno potrebno? Pred vezh letmi je gofp. Dr. Fifher, kmetovavez v Klofternajburgu, vi- norednikam na Dunejfki desheli fvetoval, terte bolj narasen fadi¬ ti, de bi ne bili vezh filjeni jih na glavize obresovati, temozh de bi jih loshej na dalje fpufhali; on mifli, de bi jih tako loshej ob¬ delovali , in na njih vezh perdelovali. Nektere pa fhe zlo nezhe- jo roditi, dokler neke pofebne ftarofti ne dofeshejo. Ni tedaj vfa- ko tertno pleme sa vfako tertno rejo. 2. Morajo faditi fe tertne plemena, kterih grosdje fosreje. Vfak fad, kadar dosori, ima fvoj laften pokufen duh, tako tudi flednje grosdje po fvojim plemenu. Ko nima grosdje nobeniga pokufniga duha, pomeni, de ni fosrejalo — de ni primerjeno kra¬ ju, kjer je sraftlo. Mariiktere grosdne plemena dufhe, kakor hi¬ tro mezajo, druge pa, bolj shlahtniga duha, le takrat, kadar fo- srejajo. Ko imafh tedaj 10 — 20 plemenov grosdja, jih morafh v 15 zherni nozhi po pokufnim duhu (Geschmacks - Geruch) raslozhiti. Grosdne plemena fe v srejanju tako raslozhijo, de mnogotere fo 2— 3 tedne popred srele, ko druge. De fe dobro vino naredi^ morajo vfe grosdne plemena ob enim zhafu, to je, kadar fe terga, srele biti. Imamo Malvashijno ravenforto, de v nafhim globokim in gorkim kotlu nikoli do terganja ne doson; tudi tako imenovani k osji feliki ne, pa tudi fhe zlo v Ragiisi ne; vidili fmo jih ob ter- ganju (bendimi) v nekim gofpofkim vertu fhe selene, ki fo pri hudi foparnizi gnjili, namefti de bi soreli; v enakim zhafu terganja fmo v §hpalatru pokulili kifli Mufhkat. Poleg pokufniga duha fo tu¬ di snaminja, de je grosdje srelo, ko je tertni lef dosdril, in ko fo grosdne petlje lefene; grosdje pa malo kadaj od srelofti svene, ampak od pomanjkanja mokrote, ali pa od pre veliziga folnzhniga opeka; pofebno ko je od kakiga merzhefa nazheto ali objedeno. 3. Take plemena, de je grosdje polno jagod, pa vender ne prevezh ftifnjenih ali ftlazhenih. Jagode prevezh golte in ftif- njene, ki ne morejo puhtiti, fe od drusih na enakim grosdu, ki fo na proftoru, na sraku in folnzu sraftle, raslozhijo po po¬ kufnim duhu, kakor nozh in dan. Mozhno ftifnjene jagode fo bolj vodene, fo plehke; ufta she povedo, de farne take bi flabo vino dale. Kaj pa s tazimi jagodami, ko, kadar she mezajo, deshevne vremena naftopijo? Veliko mokrote ali shivesha vlezhejo, in fizer nikoli vezh, kakor ravno takrat kadar sore; pa poshi- veti ga ne morejo ter fe sapafejo, kir ftifnjene ne morejo dihati. Takrat fe mora bolesen vneti, sazhnejo gnjiti, in gnjiloba fe pri¬ jemlje in fhiri po želim grosdu kakor kuga. — Ko je pa grosdje prevezh redkih jagod, malo sda. 4. De fo zukreniga grosdja. V pervim odlozhku fmo she povedali, de nektere grosdne plemena imajo na mero vezh zukra in manj iirupa; druge pa nafproti vezh firupa in manj zukra; in de le is zukra fe naredi vinfki duh, ali vinfka mozh. Kemikarji fevernim Franzosam in Nemzam na Rajnu — kadar jim grosdje vfelej popolnama ne fosreje — fvetvajo v frovi mofht shiviga ap¬ na vrezhi, in dobro pomefhati, de bi apno vfo kiflobo na fe po¬ tegnilo; potem pa, ki fe dobro vleshe, mofht ozediti, mu zukra perdjati in puftiti, de fe vkup kuha. Kemikarji terdijo s enim glafam, de na mero, kakor fe mu je zukra perdjalo, vino tudi mozhneji po- ftane. Zukreno grosdje je fzer tudi fladko, pa nekoliko resno, jesik ga bolj obzhuti, —. firupafto pa je bolj vodeno, blatno, in 16 plehkofladko. Ta raslozhik fe da nar bolj fposnali na grosdu s mozhno ftifnjenimi jagodami; ko fe ena taka is fred grosda vsame je blatna, plehka, je firupafta; druga pa na enakim grosdu, ki je na lepim proftoru raftla, je bolj resna, bolj zukrena. Rifling, she zhes 300 let zhiflana, nar flovezhifhi rajnfka lerta, ki fmo jo is Gradza dobili, ima majhne grosdike in drobne mozhno zu- krene jagodize; Fr a n k en tal ar z a pa, ki nam je is ljubljanfkiga drushbniga verta dofhla, s rudezhkaftolivim grosdjem, grdsno rodi, pa tako vodeno grosdje, de morde ga nimamo v desheli enako vodeniga; kakofhno mora pa fheli naNemfhkim biti? — Po permeri pa, kakor je gorfhi lega, kjer terte raftejo, ali tudi, kakor gor- kejfhi ko je leto, je tudi vfe grosdje bolj zukreno, in vino is nje¬ ga mozhneji. Leta 1811 in 1834 fo oftale vinopivzam, pofebno v krajih, kjer kiflafte vina raftejo, v vednimu fpominu. Grosd¬ je je bilo fosrejalo , je bilo zukreno, in vina nifo bile kiflafte. 5. Grosdne plemena — ne s prevezh mefnatnimi jagodami; take dajo manj mokrote pa vezli droshji, tudi fo vezhidel kafneji v fosrejanju. 6. De bi ne bile na fpomlad pre sgddne v poganjanju, de bi jih flana ne pofmodila, pa de bi vender s drugimi fosre- jale; najdejo fe, de fo do dveh tednov kafneji v obselenenju, pa vender ob terganju s drusimi srelo grosdje imajo. 7. Katje mogozhe take plemena, kterih grosdje ima terdo in mozhno hipinizo ali kdshizo. Ko je grosdje slo mehkih in tanjkih lu- piniz, naj pride huda ploha, ali mozhen pifh, to je, desh s ve-' tram, bo grosdje hitro umandrano, de poftane rujavo, in ko fe vreme bersh na fuho in gorko ne fpremeni, bo hudo obolelo, in sazhelo od kraja gnjiti. Mehko grosdje vfelej pervo gnjije. 8. Vinorednikam fhe sadnjizh mozhno priporozhimo take grosdne plemena faditi, ki imajo v hlaftinah in lupinah po primeri vezli grenjkosagoltnofti (Garbeftoff, adftringirendes Prinzip). Vezli grenjke sagoltnofti, ko vino ima, bolj tekne zhlovefhkimu shelddzu, in dlje zhafa fe pufti odershati. Vina fe narejajo ali fladke, ali grenkosagoltne. gladke fo vezhkrat flabotnim in bolehnim fhe zid fhkodljive; grenjke teknejo vfim, pofebno pa tem, ki fo pre¬ boleli. gladke poftanejo fzhafama mehke , mlakafte , opdlsle ali shlesafte; grenjke fo pa vfelej bolj krepke in ftanovitnifhi. Neki g. Rath je pred vezli letini pifal, de §litajerzi tropine po trikrat srahlajo in jih na novo tlazhijo ali prefhajo, in de perliljeniza, 17 to je, grenkosagoltnoft, s veliko fkerbjd po primeri v fodi prilji- vaj'o, to da vinu fhtiipo, poper in krepkoft, de sa j'esik prime. V premehkim fvetu ima grosdj'e na mero manj' grenkosagolt- nofti; tudi j'e preprizhana refniza, de zherno, to je, zhernoplavo grosdje jo v permeri vezli ima, ko belo. Ali bi ne bilo bolj prav, ko bi vinoredniki prek vfe Ipave doli do §dzhe, koder je fvet pre¬ mehak, namefti belih, zherne plemena fadili? in namefti mehko- belih vin, krepke, bolj mozhne in ftanovitnifhi terane, to je, zherne vina perdelovali? Tershafhki terani (Stadtweine} fo dobre ftano- vitne in flovezhe vina, s belo Bershanko pa fo vezhkrat sabave; ali bi ne bilo morde bolji, zhe bi Bershani fzhafama ti zherne terte nafadili, in fvoje dobre terane v Terft, — kamor tolikanj teranov is litre in Lafhkiga perpelujejo — drashej, ko fedaj belo Bershanko Gorenzam, prodajali? S pokufnim vezhenjem grosdnih lupiniz bi fe samoglo nekoliko rasfoditi, ktero grosdno pleme je vezli ali manj grenkosagoltno. Kje in ktere fo pa grosdne plemena, ki bi veliko tukaj sa- sheljenih laftnofti nad feboj imele? redke fo — pa vender s nev- trudenimi vezhletnimi fkufhnjami bi fe snalo okoli po vinfkih krajih vezh tazih najditi. Imenovane fo she povfod bolj snane — na ne imenovane, pofamefne, ki fe pred zhlovefhkimi ozhmi bolj fkri- vajo, bi fe imelo pofebno pasiti. — Nafha shlahtna Gerganija, v dobri legi, ne v pre ojftrim fvetu, in dobro poftreshena bi snala vfe te shelje fpolniti. Sleherni bo fposnal, de perve fhteri gori terjane laftnofti fo nar potrebnifhi, vezh ko jih pa tertno pleme rasun tih fhtirih ima, sa tolikanj shlahtnejfhi mora zhiflano biti. Umni vinoredniki bodo is rezheniga fposnali, de je treba vezh letniga oblesovanja, veliko fkufhenj in pasljivofti, ko bi hotel zhlovek tertne plemena v enim kraju po njih laftnoftih prav fpos- nati in raslozhiti; fkufhnja umnih in refnizhnih fofedov mu sna v tem le na hvalo priti. Marfikdo bo mende rekel, de nad eno ali drugo tukaj priporozheno rezhjd je zlo malo leshezhe; to mu snamo dovoljiti, — tudi nad krajzerjem je malo leshezhe, ko pa ravno tega nimafh, ne bofh goldinarja nafhtel. Ta naredi is funta lami sa goldinar platna, drugi pa sa fhteri goldinarje; ali ni poflednji na veliko majhnih rezhi fvojo fkerb obrazhati mogel? Tudi hifhni sidovi bi fe snali is farno debeliga in robatiga kamnja narediti, taki bi pa preslegafti bili, mras in pifhota bi ti povfod noter bila; ali ni bolj, de fe tudi fhkdlje in fhkdlize vmef devajo? de fe fhe 3 18 zlo s drobnejfhim pefkam in apnam previdifh? de fe s malto vfe pre- fledja napolnijo? de fesidoviod snotraj in svunaj samashejo? ali ne bodo na to visho terdneji in prijetnifhi poftali? Kmetovavzi fo v vino- reji po vfih fvojih rasdelkih od nekadaj in po vfih deshelah vezli ali manj, — namefti, de bi bili na ftd in ftd majhnih rezhi pasili, in jih fpolnovali, — le is debeliga, pazh prav is debeliga rav¬ nali! Druge veje kmetijftva, ki ne potrebuje tolikanj vednofti, fo naprej fpeljane, vinoreja pa je daljezh sadej oftala; upati pa je, de vfe druge uzhenofti jo bodo podperle, kakor svefte prijatlize ji pot kasale, ji pofvetile, in jo naprej fpravile. Ko vinorednik po fvoji nevtrudeni, ali pa po ptuji fkufhnji tertne plemena fposna, ki bi samogle fvojmu namenu nar bolj prav flushiti, kako bi fi snal v kratkim zhafu veliko fhtevilo tako ple- menitnih kolzlri ali fajeniz (Setzlinge) vdobiti? V §htanjelu*) je Janes § h v a g e 1 veliki shupan in umni kmetovavez, — ta frezha pred vezh letini neko shenizo, ki je nefla nektere prav, prav lepe grosde. „Tetka“ ji rezhe, „kje fte tako lepe grosde vresali?“ „„tam le, ne daljezh, vam pokashem, na linimu latniku le „ali bi fmel tudi jeft, mefza liftopada, nektere mladike vresa- ti, de hi jih imel sa zepizhe?-‘ „„Ozhe! kolikor koli fe vam jih ljubi.““ Janes fi jih vreshe, dobro sakopa ali prifiije, na fpomlad v nerodovitne debla pozepi; pofkerbi, de fe mu ne od- vale, jih na kafno jefen na 5 ali 6 ozhi obreshe, in vfe rdshje sa prihodno leto prihrani, de ga ravno tako pozepi. V kratkim zhafu je imel veliko, zhes vfe upanje rodovitnih tert in pa fhe veliko dobrih fajeniz; s temi je sazhel nov vinograd faditi, mladize fo mu dajale nove, fhe lepfhi fajenize, in v malo letih je bil zel no- grad, malo manj de ne, s tem tertnim plemenam nafajen. Nekaj let fem, ga domazhi in vunanji prijatli mozhno nadlegvajo savolj tega plemena fajeniz, sakaj Janes fe je bil dobro nameril, terta je namrezh gori zhiflana shlahtna Gerganija. Pred fklepam prizhijozhiga odlozhka moramo fhe priporozhitj sa miso in branjarijo le take tertne plemena faditi, ki dajo grosdje s debelimi in mefnatimi jagodami; tako je manj uvenenju in gnji- lobi podversheno, in tudi manj nevarno, pomezhkati ga. Kar fo Ipavzi doli do §ozhe, Bershani, in Brizi na unirn kraju Gorize , *) fjhtanjel (St. Daniel) na Krafhkim robu proti Ipavi, fedesh grajfhine in perve Gorifhke komifije, ki fe s nafho veshe, in objame tudi nekaj Ipavfki- ga fvetd. 19 do sdaj Augufhtane perdelovali, fo jo lahko v domazhe mefta, na Krajnfko in Kordfhko prodajali. Od latnikov pri hifhah ne gre defetina; vezh sda grosdje is njih prodajati, ko vino is njega prefhati; to je vlim snano. Od Dunaja delajo shelesno zefto proti Terftu; naj gre zhes Idrijo in Gorizo, ali pa zhes Polt oj n o — zefarfka befeda jo bo gotovo do Terfta fpeljala. Po taki zefti fe dajo zeli jerbafi kakofhjih jajz bres fhkode prepeljavati, tako s lahkama gre pa tudi grosno hitro, to is laftne fkufhnje govorimo; is Berlina zhes Lajpzig v Dresden, is eniga kraljeviga fedesha v dru- siga, ko fino fe ravno defetkrat na poti vftavili, fe nifmo po she- lesni zefti zlies 12 ur vosili. Lepe sgddne zhefhnje, shlahtne hrufhke, brefkve, pofebno sgddno grosdje fe bo lohka po nji v 12 urah v Gradez, v 20 do 24 urah na Dunaj i. t. d. poftavilo! Pofkerbite sa zhafa, ljubi deshelani! de vafhi gorki in pitani kraji poftanejo Dunajzhenam fadni in grdsdni verti! Pofkerbite, de, ko bi vam imelo od ene ftrani po shelesni zefti kaj oditi, vam od druge doide! Kar nam je snano, da Jakobfhiza nar bolj sgodno in zher- no grosdje, grdsdi pa nifo lepi, to fo grosdiki — rapiki — ne¬ prijetni ozhem; torej vam moramo fhe smiram, kir gorfhi ne po- snamo, Auguf htano, fvetovati, pa ne s okrogljimi—je pre kafna — ampak s jajzhkaftimi, to je, salaf podolgatimi jagodami. Po she¬ lesni zefti bi jo snali gotovo veliko oddati. Ali bi jo ne perdelo¬ vali lahko defetkrat vezh, kakor do sdaj ? Rum e ni j a da lepe grosde, debele, mefnate in lepo rudezhe jagode; pri naf je po nogradih slo redka, pa tudi vfako leto ne rodi. Ko bi pa pri hifhah, prek folnzhja, na latnike fpeljana, obilo lepiga grosdja dajala, bi snali morde Dunajzhenam vftrezhi? Prav bi vender bilo, de bi fe to pofkufilo! nekoliko je ref kafna, na Dunaj bi pa vender popred, ko domazhe,.lepo grosdje prifhla. Sa pobendimfko branjarijo ali kupzhijo ni po tih krajih le, kakor po drusih vinfkih deshelah pofebno rejenih plemen s debe¬ limi mefnatimi jagodami. Nafh fofed, shlahtni gofp. JJhivizho- fen imajo eno zherno s pofebno debelimi podolgatimi jagodami; tudi v gofpofkim vertu na kipim fe dobi, gorfhi jo ne posnamo sa pobendimfko kupzhijo. Okoli in okoli snana, pa mozhno po- famefna Pirgula bi snala k timu namenu flushiti; tudi pri naf imenovani Ofhip, nishje po Ipavi pa Žlindra, s tako voljno in 3 * 20 vgibizhno hlaftino kakor nit, je terdih mefnatih j^god, gnjilobi ne podvershen, na latnike fpeljan, bi snal mende sa to dober biti. Ko bi pri hifhah in prek folnzbja na latnikih na mefti Gnjet- niga in drusiga vodeniga grosdja, ki je vezhidel zlo nifke žene, druge tertne plemena s debelimi in mefnatnimi jagodami sa pred- in po bendimfko kupzbijo sredili, bi to veliko vezli sdalo!- Kjer koli fe vam ftudenzhik prijetne vddize ponudi, in ko fte shejni, ali ne bote is njega pili? piti pa ne morete, zhe'fe ne perpognjete; — Dunaj — Dunaj poftaja zhe dalje mozhneji ftudeniz 1 IV. Zhiflanje tertnih plemenov. ki jih Ipavzi doli do %6zhe, Breshani in Brizi rede. o nar ftarjih nogradih nafhe in blishnje ^htanjelfke komifije fe najdejo nar shlahtneji tertne plemena, ki fo jih nafhi predniki in *) Opomba. Ker jo fhe nifo bile nafhe kmetijfke novize od v in o rej e kar befedi- ze osnanile, rasun pefmize »Hvala vinfke tertize« fo fe nam sdele v ti re- zhi pomanjkljive; sato fmo — sile vezhkrat in od vezli ftrani k temu nagovor¬ jeni — zhafiitimu vrednifhtvu ponudili, neke sofiavke od vinoreje fpifati. De bi fe pa ne bili prevezh v »noviznih lili ih« rastergovali, fmo fvojo sheljo udano rasodeli, ko bi mogozhe bilo, de bi fe na zhetertnih liftih — kakor ob no¬ vim letu imena deleshnikov »noviz« — natifkovali, in od zhafa do zhafa »n o- viznimu lifiu« prilagali. Prijasen in pozhaftljiv odgovor fmo prejeli, de no na zhetert, ampak na pol pole natifnjene jih hozhejo na fvetlo dajati, ker ta jim bolj kashe. Sazhetik teh fpifkov fe je prikasal bres nafhiga vedenja pod podobftvam bukev, in s veliko pomenljivim imenam : »Vinoreja sa Jloven- ze«. K tertnim plemenam, ki jih tukaj zhiflamo, tikajo po tem takim tudi tifie, ki jih Dolenzi in fjhtajerzi rede, de bi tedaj bukvize po fvojirn imenu ne- koljko vezhi popolnomaft dofegle, prijasno povabimo in ferzhno poprofimo, de bi kmetovavzi, ki fo v tem le resumni, bolj shlahtne, snane in fhpogane tertne plemena is Dolenfkiga in §htajerfkiga sverfieno in na kratkim popifane, zhafiitimu vrednifhtvu*) **) do konez leta ljudomilo poflati hotli, de bi fe bukvizam Vinoreje priftavile. Vertovz. **) S to profhnjo zhafiitljiviga gospoda Fajmofhtra tudi mi fvojo fklenemo ter v ti rezhi svedene vinorednike na Dolenfkim prijasno povabimo, de bi k te¬ mu obzhnokoriftnimu delu pomozhni biti hotli. Popif tertnih plemenov, ki jih na fjihtajerfkim rede, pa she imamo in fizer takiga, de fl ga boljfhi she- leti nemoremo. Z. k. kmetijfka drushba v Gradzu nam gaje podelila v nemfh- kih bukvih, v kterih fo vfe na fjhtajerfkim fhpogane plemena-na tanjko popi¬ fane; vezhidel vfim je tudi flovenfko imeperdjano. Te bukve fe imenujejo: »Systematische Classiflcation und Beschreibung der im Herzogthumc Steiermark vorkommefiden Rebenforten, von Franz Trummer, Obergartner des standi- sehen Musterhofes, Ausschnsse und Lehrer der Gartenbau - Commission zu Gratz etc... Herausgegeben von der k. k- Landivirthschaft-Gesellschaft in Steiermark. Gratz 1841.« Miflimo, de bodo sa imenovano rabo prav pripravne in koriline. Vrednifhtvo. 21 prededje fadili; v pretezhenih vojfknih zhafih pa, ki fo fc vina zlo lahko prodajale, je tertna reja is ndgradov ali goriz bolj na njive in polje slesla; vezli jim je bilo mar dofti, ko shlahtniga vina perdelovati, torej fo fadili tertne plemena, ktere bi bile le obilno dajale. Tako fe je tudi po drusih vinfkih deshelah godilo. Breshani fo pertlizhno rejo zlo opuftili, loshje je s oboravan- jem ko okopavanjem terte obdelovati. Ipavzi nifo bili fzer na ndgrade zhifto posabili, pa vender fo jih mozhno v nemar puftili, kar je pa nekaj let fem, fo fe jih vnovizh na vfo mozh poprijeli, de fe fedaj dvakrat do trikrat vezh shlahtniga, ali, kakor pravijo nografhkiga vina perdeluje, kakor pred 24 letmi, in tega le fe hvalijo. Veliko jih je pri naf, in doli po drusih komifijah, sa vi- norejo slo vnetih gofpodarjev, fhe zlo med fantini fe taki naj¬ dejo. Takim le k pridu, hozhemo tukaj tertne plemena ali forte, ki jih v desheli imajo, obdelujejo in vezhidel posnajo, — po njih koriftnofti in shlahtndfti zhiflati in sverftiti. De pri nekterih je zlo teshko v primeri s drusimi pravo veljavo sadeti, bodo farni fposnali. Ko porezhemo: „je povfod snana“, fc rasiimi, de jo dobro v Ipavi, v Bregu in Berdah posnajo. A. Bele bolj shlahtne plemena ali forte. 1. Bebola, vezhidel le v ftarih nogradih, pa le v nafhi in ^htanjelfki komifii doma, da zid malo lefa, torej jo je teshko sa- ploditi; s zeplenjem, kar je pa v tih krajih premalo navadno, bi fe dala pomnoshiti, tudi s gnojam fe prilili, de bolj rene ali shene; je rodovitna, in da manjfhi, pa kar je nam snano, od vlih v de¬ sheli nar bolj zukreno grosdje, s mozhno srelimi, sagorelimi in resnimi jagodami. Najde fe v vezh ravenfortah: 1. rebola s ne- koljko v e zbirni gr d s dimi, pri naf tudi Selenika imenovana; lepo jo je viditi pertlizhno, pa okoli in okoli s grosdiki na-njo nani- sanimi, deje vezh grosdja, ko perja in lefa. V pufhavi, koder fe krave she 20 do 30 let pafejo, ti naredijo fhe po pavzu dolgi mladizhizi grosdik, od 8 do 12 enako debelih jagod; — 2. rebola s nekoljko manjfhimi in bolj fladkimi grosdiki; — 3. rebola napol operhljivka, ima na grosdu 2 do 6 debelih jagod, vfe druge pa na vezh mer drobizhkne. — 4. rebola operhljivka ima veliko perje, debelji in daljfhi lef, eno do treh jagod na grosdu; — 5. rebola nora, ki zlo nizh ne da; — 6. rebola s manjfhim in bolj naresanim perjem, ni med flabe fhteta. V Ber- 22 dah vef fvoj perdelik Rebdlo imenujejo, tdde je nimajo vezli terte taziga imena! 2. Gerganija, tudi Tershafhka Gerganija, v Berdah §h terjana imenovana; po ftarih ndgradih pri naf li pofamefna, je tudi v Bregu in Berdah prav redka; pero ima bledkafto, lef tamno rudezhkaft, okoli ozlu’ sa laf plavkaft, in pofebno terdo lu- pinizo; nje hvalo fmo v poprejfhnim odlozhku osnanili: 1. Ger¬ ganija s velikimi, polnimi, bolj lepo primerjenimi grosdi; to terto priporozhimo vfim vinorednikam, ki nifo perfdjeni na gla- vize resati. Nam fe fkorej sdi, de je Breshanam, kakor tudi Rebdla, s pertlizhno rejo sginila; — 2. Gerganija s debelfhi- mi jagodami, ne tako polnimi grosdi, ki fo vezhkrat na- pazhnih podob; vidili fmo 1834 pri §lapim na ndgrafki terti nje grosd s fhterjmi 12 do 14 pavzov dolsimi vejami! — pole- tenzaje, to je: nektere leta rodi, nektere operhne, pa ne popolnama; — 3. Gerganija operhljivka, ki ima li po nekaj debelih jagod. Breshani in Brizi fe s Gerganijo nizh pofebno ne hvalijo, imajo li narvezh nje dve pofledne ravenforte. 3. Muf hkateljka (ali Mufhkat) je povfod snana, mozhno zukrena, rasun nafhe fare pa premalo rejene, is ftraha, de bi je tergazhi ne posobali; le na uni tirani Terfta prefhajo v enim kraju is nje vino; ki pa prevezh difhi, pravijo, de po ftenizah difhi. Rudezhe ravenforte pa manj difhe, Dalmatinzi prefhajo is takih fuho vino, to je, is svenjeniga grosdja, ki ga „vin di rosa 8 vino ko roshize, imenujejo. Ravenforte, ki fmo jih she v pervim od¬ lozhku zhiflali, vezhidel rade rode, pa vender fe ne fmejo v vi¬ nogradih pri reshnji prevezh s sarddnim lefam obkladati; prigoditi fe sna, de vfo mozh v grosdje obernejo, in sarddniga lefa sa prihodno leto ne napravijo. Vef merzhef Mufhkat posna, fhe zlo lazhen sajez po simi njegove mladizhize pred vtimi drugimi prav rad ogleduje. Mufhkateljka Zibeba s 11 rifov (ali zhert) dolgimi, in 9 debelimi mefnatimi jagodami je malo snana, kafna, sna biti pa, na latnike fpeljana, bi bila po bendimi gofpofkim misam vfhezh. 4. Malvashija pri naf povfod po temu imenu snana, pa tudi po Franzoskim in Grefhkim. V Bregu, Prdfeku in Berdah jo fhe bolj fade, kakor po Ipavi; ima okroglo, na pet perftov rasdeleno pero; sna biti med vtimi drugimi nar lepfhi podobe. Grosdi fo nar lepfhi primere, 6 do 12 pavzov dolgi, hruftljivih slatorumenih 23 jagod: 1. — Malvashijadebela rodovitna; — 2 Malvashijadebela operhljivka; — 3. Malvashija fr ednjih j agod, nar bolji zhi- flana; — 4. Malvashija dro bnih j ago d, dobra; — 5. Malvashija drobnih jagod, ki sarddane pokaš h e; — 6. Malvashija drobnih jagod, ki pri naf ne dosori; — 7. Malvashija s podolgla- timi grosdimi, to je: bres sgornih odrallikov ali vejiz, pri Gradifhkuti bolj rejena. Malvashija, s ktero Iftrijani po ben- dimi Tershafhke terge bogato sakladajo, bi snala nar shlahtneji biti, mende je nafha gori pod 3. fhtevilko popifana s fredno de¬ belimi jagodami. Malvashija hozhe bolj na kolje ali veje fpe- Ijana, kakor na glavize resana biti. 5. Gerganija v Berdah in tudi gori okoli Zhernizh, kjer fo fi jo is Berd safadili, tako imenovana; drugi Ipavzi pa, ki fo jo is Zhernizh, is podgorja dobili, ji rezhejo: Podgorfka Gerganija, ali ji pa imena ne vedo, v Gorizi ji pravijo Re- bola. S Tershafhko Gerganijo fi nefti v drugim shlahta, kakor, de fe enako imenujeti, in de Iti terti. Ima frednje vezhkrat ru- menkafto pero s srafhenimi perftiki, kterih trije frednji fo vzhafi enako dolgi. S perjem je mozhno Persijanfkimu Teheranu podo¬ bna, in kashe, de je is pitane in bolj gorke deshele doma; ko fe tedaj, kakor pravijo, nekoljko mrasa boji, ji ni toljkajn sa slo vseti: — 1. Gerganija shlahtna; — 2. Gerganija s vezhem per¬ jem , s vezhimi grosdimi, in debelfhimi jagodami, pa b o Ij vodena. 6. Belina pri naf, nishej po Ipavi Bolni z a imenovana; le Ipavfkim nogradam laftna; obzhutljiva pred mrasam, nekoljko od tdzhe ofkrunjena, oboli, de vfe grosdje pozhafi is nje fkaplje, torej morde Bolniza? je pofebno prijetne fladkofti: — 1. Belina s enako debelimi jagodami, je pofebno shlahtna; — 2. Belina sne enako debelimi jagodami, tedaj na pol operhljivka. 7. Zhedajz. Cividale je bilo nekdaj poglavitno mefto lafh- kiga Fridla, pod Rimzi mozhno rasproftorno; vezh vafi je okoli njega fhe dan danafhni, ki fe po bogovih imenujejo, kterim fo bili na enakih meftih tempeljni fosidani; po tem mcftu imenujejo Lahi terto , in vino is nje: Zividin; §lovenzi pa pravijo meftu Zhedad, in terti, Zhedajz. Mogozhe je tedaj, be fo ga she Rimzi posnali. Povfod je snan, vezh ali manj rejen, nar bolj pa v fe- verni kneshii, kjer fkorej is famiga dobre letne vina delajo; fpo- mladi je kerhkih mladik, kijih hudi in mozhni vetrovi polomijo vfe polno okoli tert, tedaj ga gre le v satifhje faditi; je resno- 24 fladak, poln grenkosagoltnofti, in terde lupinize: — 1. Zhedajz s dolglatimi grosdi, bres sgornih odraftikov,s fivkaitorumeni- mi jagodami, ofem dni pred fvojmi ravenfortami srel, difhi sa fposnanje po Mufhkati; nar shlahtneji je, pa premalo sa taziga fposnan! — 2. Zhedajz s enako velikimi grosdi, pa s sg o mi¬ rni o dr aftiki ali vejizami, bolj goltih in selenkaftih jagod; —■ 3. Zhedajz s okroglimi gr o s dimi, ki ga nifmo fhe vidili, od kteriga nam pa G. J. Klavser is R o n z i n e nad Kanalam , ud z. k. Gorifhke kmetjfke drushbe, fprizhuje; — 4. Zhedajz s kratkimi grosdiki, mozhno Itifnjenih jagod, kakor fe ga vidi po Gorifhkim polji in po Krati; — 5. Zhedajz enakih pa zher- nih grosdikov. 8. Ovzhji rebiz ; le Ipavfkim vindgradnikam snan; pervi in peti perftik na perefu vezhkrat od treh frednjih po okroglih luknizah odlozhen, fkusi ktere fe lahko perlt vtakne; fkoraj okrog¬ lih grosdikov, drobnih belkaftih, kakfhenkrat nekoliko Itifnjenih, zukrenih jagodiz s sagoltno lupinizo. — 1. Ovzhji rebiz droben shlahten; — 2. Ovzhji rebiz debel, hudi operhljivz. 9. Pinjela, po vfih Ipavfkih nogradih, in tudi v Bregu tako imenovana; pero s perftiki srafhenimi; majhnih, okroglaftih grosdikov, nekoliko Itifnjenih, zukrenih jagodiz. Na Gozhah nad Ipavo fi jo je neki Orel obilo nafadil, in nje vino je lepo flovezhe poltalo. — 1. Pinjela s rumenkaftim lefam, tashlaht- na; — 2. Pinjela s rudezhkaftim lefam, velikimi belimi ozhmi, je op erhljiva. 10. Lafhka, ki fo jo nam v Profeku pokasali, s voskimi, zhes vfo primero dolsimi grosdimi bres odraftikov. 11. Pikolit vfim gofpofkim vinorednikam snan; drobniga lefa, redkih ozhi, frednjih grosdov, ferzhne podobe, s enim do¬ bro odlozhenim odraftikam od sgorej; goltih, vezhkrat Itifnjenih ja¬ godiz , ki fo firupafte, v dobrih legah pa mozhno zukrene. Perva terta je v tih deshelah, is ktere fo sazheli, po Tokajerfki fhegi fuhe vina delati, kir ima slo tanjke lupinize, de fe grosdje hitro pofushi: — 1. Pikolit rodoviten; — 2. Pikolit operhljiv, ima 2 do 8 otezhenih jagodiz, druge pa oftanejo, kakor fo bile 2 do 3 dni po ozvetenju. Pred 50 ali 60 letmi fo fi ga bili gofpddje po Berdah veliko nafadili, pa k fvoji fhkodi, operhljiviga, kteriga kolzhi je bilo loshej dobiti. 12. Lipovfhiza bolj v doljni Ipavi doma, ima pero gerbafto, 25 petlje slo dolge, in majhino grosdje s rudezlikaftorumenimi zukre- nimi jagodami. 13. §ivka, po lefu tako imenovana, po Ipavfkih nogradih redka, ima malo pred zvetenjem med vfimi nar bolj zhernoseleni, lepo rasrafheni sarod; jajzhkafte, hruftljavkafte, mozhno zukrene jagode: l.^ivka s enako debelimi: 2. §ivka s ne enako debe¬ limi jagodami. 14. Selen, pri naf tako imenovan s pofebno shlahtnim du¬ ham: 1. Selen s jajzhkaftmi; 2. Selem s okroglimi jago¬ dami. Ne vemo, ali ga drugej posnajo, ali kako ga imenujejo? 15. Rudezha petlja, od nekih vinorednikovpri naf doma veliko obrajtana; pahne od sgorej na grosdju is ene pike na vfe tirani odraftike, ki okoli in okoli doli vefe. 16. Z h er ni ofhip, ime od lefa, je po nafhih ftarih no¬ gradih pofamesen, ima majhne grosde, Ib pa bolj beli, kakor Rebolni in bolj zukrenih jagod. 17. Kolte niz a, kar je nam snano, je le Ipavzam laftna, ima od vfdi drusih nar bolj bel lef: pero od fpodaj mozhno vol- nato ; shene fpomladi dva tedna kafneji, je pa vender s drugimi ob bendimi srela; mnogotere ožin' neki merzhef fpije, de ne ob- selene; grosdje je belo in resno: 1. Kofteniza s vezhimi gros¬ di; 2. Kofteniza s enakimi grosdi, pa bolj naresanim perjem; 3. Kofteniza s malimi grosdi, kakor Rebolni; 4. Koftaniza s grosdiki, pa bolj debelimi jagodami; 5. Kofteniza debela, o p e r h 1 j i v k a. 18. Rujavka, po lefu, perju in grosdju tako imenovana, po Ipavfkih nogradih pofebno redka: 1. Rujavka s frednimi grosdi ; 2. Rujavka s nar manj f h im i od vlili, kar jih po- snamo. 19. §ipa, tudi Ofipka, nishej po Ipavi in v BerdahSe¬ len imenovana. Jo ni po sgorni Ipavi med belimi bolj pogoftama rejene, ^pomladi sgodna, zhe kaj mrasa terpi, je potem v zve- tenju fperhljiva, iizcr pa pofebno rodovitna; jajzhkaftih slatoru- menih, po njivah vezhkrat mozhno ftifnjenih jagod: 1. §ipa de¬ bela, poletenza; 2. §ipa debela, huda operhljivka; 3. §ipa fredn ja, pofebne hvale vredna; 4. S?ip a drobna, do¬ bra; 5. §ipa drobna s goftimi ozhmi, pofebno kratko de¬ belo petljo, majhnimi grosdiki, je redka; 6. §ipa s dolgo petljo in dolglatimi grosdi, je tudi redka; 7. l*»ipa s 4 26 okroglimi jagodami, je fhe bolj redka; — 8. §ipa zherna, ki vemo sa famiga, de jo ima. B. Bele, manj sli la lit n e. d. Gljera, tudi Glera, povfod po tem imenu snana; v Bregu, Profeku, B er dah in pri Bo tuj a h pofebno mozhno fajena. Breshanka, Pr ofekar inRebdla fo vezhidel isGlje- re. V mozhnim fvetu mozhno rodovitna, pravijo: Gljera brantazh (Lesebutte) nagmira. Nje ozhefiza fo fpomladi, kadar sazhnejo otekati, prijetno rudezhkafte, lef nekoliko pikati, jagode mehke in prevedene. 1. Gljera s velikimi polnimi grosdi, rumenih jagod; 2. Gljera s velikimi grosdi, pa bolj redkih in belkaftih jagod; 3. Gljera na pol operhljivka. Ipavzi pravijo: ko Gljera sarod pokashe, ga tudi d o n e f e. V Rizmanjih, kjer jo dofti imajo, fmo poprafhali, ako bi fe nafhla Gljera operhljiva? prezej fo jo poifkali in nam pokasali; 4. Gljera s manjfhimi grosdi, jajzhka- ftih jagod; 5. Gljera taka, okroglih jagod. Te dve poflednji ravenforte imenujejo v Rih-enberku: Glj era §hpizhka, in tli bolj zukrenih jagod; fe imati tedaj k bolj shlahtnim fhteti. 2. V o lovna, tudi Vol ovni k v Berdah Dr eni k, povfod snana, pa redko rejena; naredi na mladiki vzhafi vilize s dvema, tremi tudi fhtermi roglami; velike robate in.oglate grosde, s de¬ belimi jajzhkaffmi mozhno ftifnjenimi jagodami, kterih mozhnejfhi vzhaii flabeji vun pahajo : 1. V o 1 d v n a bela; 2. V o 1 d v n a z h e r- noplava. Pervikrat fmo jo vidili 1834 na §lapim, potem fmo jo nafhli v enim fvojih nogradov dve ftebli. Z h e r n i M u f h k a t, Z h e d a j z, § i p o in V o 1 d v n a poftavimo k fvojim ravenfortam, is kterih fo fe ozhitno prevergli. 3. Belopdpka, po Planinfkih in §lapinfkih nogradih nad Ipavo bolj doma, s majhnimi dolglatimi grosdiki. 4. Difhezhka, po Ipavi redka, v nafhim sgornim konzu bolj pogoltna, v Berdah §evfhiza imenovana, je mozhno di- fhezhih jagod: 1. Difhezhka debela s vezhimi grosdi in ru¬ menih jagod, ki je v ofojnah pofebno rodovitna; 2. Difhezhka debela, huda operhljivka; 3. Difhezhka drobna s dol¬ gimi petljami, majhnimi belofivkaftmi grosdiki; 4. Difhezhka drobna na pol operhljivka, ki rafte ko motla, in naredi tudi na novih mladizhizah grosdike, kijih je treba med perjem ifkati; 27 5. Difhezhka lafhka, pri naf tako imenovana in le po njivah fajena s vezhim perjem, okroglih grosdov in debelih jagod. Doli po kneshii imajo neko pofamesno, ki ji pravijo §mer dodufhka, Difhezhkam po duhu shlahta, fizer pa drusiga plemena; is lete bi - ne bilo mogozhe vina piti, tako mozhno difhi. Vfe Difhezhke fo v mokrih vremenih gnjilobi podvershene. V nekim kraju Berd fo fi jo bili Dif hezhko prevezh saple- menili, in nifo mogli vezli fvoje Rebdle savoljo duha lahko pro¬ dajati. V dobrih legah poftane tudi dobro zukrena, pa vender jo ne gre prevezh faditi. 5. Rezhigla, doli po vfi Ipavi snana, nekdaj na nafhim polji mozhno rejena, sdaj pa bolj opufhena ; ima neki duh po Di- fhezhki; sna biti nar drobnejfhiga lefa, hruftljivkaftih japod, ki pa ne gnjijejo ko Difhezhkine: 1. Rezhigla debela, mozhno rodovitna v ofojnah; 2. Rezhigla debela; na pol operhljiv- ka; 3. Rezhigla drobna, na dolsih petljah, perje bolj peter- fhilafto, ko pri ravenfortah; 4. Rezhigla drobna; s kratko petljizo in na pol operkljivka. 6. Ofhip, nishej po Ipavi Žlindra, s voljno hlaftino in jajzhkaftimi, hruftljivimi jagodami, je bil she v poprejfhnim od- lozhku v mifel vset. 7. Klarna meja; v meji ali loki neke gofpe Klare famo- fevka najdena in is Dorenberga gori in doli po Ipavi mozhno safajena; rodovitna, nekoliko v srejanju kafna , nekoliko pultih in vodenih jagod. Pravijo, de, kar fo li jo Dorenberzhani mozhno saplodili, nifo njih vina vezh tolikanj obrajtane. 8. Vertenza, nishej po vfi Ipavi Rogatka, mozhno ro¬ dovitna, neoperhljiva, vodena, nje srelo grosdje je v fenzi, ka¬ kor de bi bilo s moko potrofheno; v premokrim vremenu gnjije. De- firavno po vfi. Ipavi na fheft ur delezh rastrofhena , nefmo vender fhe nikoli od ene nje ravenforte kaj svedili! 9. Dolga petlja; pred 40 letmi fo Ipavzi prevezh po nji hrepenili; sdaj je pa ob vero prifhla; naredi dolglate grosde s belkaftoselenimi, vodenimi jagodami, slo sagoltnih lupiniz. Ka¬ ko leto sazhnejo grosdi, popred ko mezajo, od fpodaj gori gnjiti: 1. Dolga petlja drobna, mozhno rodovitna; 2. Dolga petlja debela, huda operhljivka. 10. Bershzhina, pri naf mozhno redka, in bres imena, po fpodnji Ipavi pa, to je, pri Prevazhini, Ren z h ah, Vertoj- 4 * 28 bah i. t. d. mozhno rejena pa na vifhje fpeljana; da majhine grosde, redkih, ne enako debelili in vodenih jagod; pa ne terpi mrasa, ne operhuje in ne gnjije. 11. Egiptarza is Brega k nam sanefhena, tam ji pravijo Bolunfka, ki fo jo is Bolunza dobili. Nekoliko debeli Malvashii podobna, ima nar debelifhi ftershen od vlih drusih tert; paha is ozhefa nar debelifhi sarod in da od vlih belih nar vezhi grosdje, pa pofebno vodenih jagod. Nikar jo nihzhe ne fadi’! 12. M ar v in j, tako doli po Ipavi, pri naf: Javornik; v Rihenberku: Glavazhiza, v Bregu in Profeku: Glavazhiza rujava, in v Berdah: Rumenjak. Povfod fovrashen, povfod doma, pa pofamesno, k prizhovanju, de, kteri po simi kolzhi re- shejo, jih vfelej po lefu nc posnajo. Naredi mende nar mozhneji deblo , krepek lef, golte ozhi; grosdi bolj majhini, podobni bri- njevimu germu, odraftiki ftoje tako fakfebej, de fe jagoda jagode ne tifhi; jagodize fo jajzhkafte, drobizhkine, hruftljive, pofebno shlahtniga duha; tako grosdje bi fe dalo v shaklju daniti nofiti, bres de bi fe jagodize smaftile. V Profeku pravijo: „Glavazhi- za prašna lodriza« to je, prašen fod. Vzhaft ne dosori v na- fhih nar boljih legah. V 25 letih dvakrat, to je 1834 in enkrat popred fe je prigodilo, de je pri naf naredil fhe enkrat daljfhi grosdje, kakor po navadi, in s trikrat do fhtirikrat debelfhimi jagodami, ki fo bile mozhno sagorele farbe, lizer fo belkafte. Tako prikasen nefmo fhe fvoje shive dni pri nobeni drugi tertni forti doshiveli. Tudi nam ni snano, de bi kako ravenforto imel. 13. Glavazhiza bela v Bregu zlo redko rejena, ki fe tudi pri naf, pa bres imena najde, je drobnih, jajzhkaftih jagod. 14. Mefkljer; vfaka fofefka, vezhkrat vfaki fofed pod tem imenam kaj drusiga rastimi; posnamo jih troje plemenov tega imena, ki li nifo nizh shlahta. 15. Pergola. Povfod snana, pa tudi povfod pofebno red¬ ka; bolj bi bila perpravna sa pobendimfko kupzhijo, ko sa vino. 16. Augufhtana do sdaj edina nalafh sa kupzhijorejena; 1. Augufhtana s jajzhkaftimi jagodami je bolj sgodna; 2. Au¬ gufhtana s okroglimi pa bolj kafna. C. R u d e z h e. Rumenija; rumena kakor vofek, kadar meza; srela pa po- ftane lepo rudezha; povfod snana, pa pofebno redka in poletenza. 29 D. Zherne ali zhernovifhnjeve. 1. Oberfelder; she Valvasorje vino is njega hvalil; na Ver hp olji nad Ipavo v grajfhinfki nograd v llarih zhafih od drugej safajen; — je gofpofka terta, frednjih mozhno zukrenih jagod, ki pofebno malo rodi, vender jo she neki drugi Ipavfki gofpodjc fade, in is nje svenjeniga grosdja fuhe vina delajo. 2. Refofhk, laflika, pofebno shlahtna terta sa terane, pri naf povfod redka: 1. Refofhk debeli; 2. Refofhk drobni. Tershazheni delajo is njega fvoje flovezhe terane, neki Gorifhki Furlani pa — kakor v Profeku is beliga grosdja — sadufhene ali umorjene vina, to je, pofkerbe, de fe popred prodajo in popijejo, kakor vina poftanejo. Na fpodnjim Krafu Ib ga sazheli mozhno faditi, in prodajajo is njega resne terane vzhali poletu po prav dragi ženi v Terlt. 3. Refofhkat tudi Shushovna s velikimi grosdi, reftre- fhenih, debelih jagod s mozhno terdimi lupinizami, sa terane ve¬ liko obrajtan. 4. H er s amin, ali Mer s amin; pri naf malo snana, od Lahov pa sa shlahtne zherne vina vifoko zenena terta: 1. B er sa¬ mi n s vezhimi; 2. B er s amin s manjfhi grosdi. 5. Rafhpiza, v Bregu Raftr ef henka, povfod snana in redka; ena pofebno shlahtna pa premalo fposnana terta. Rafhpiza operhljivka ima na veliki hlaftini dofti odraftikov, in na vfakim po eno ali dve, ob bendimi raspozheni, in na pol fuhi jagodi; ta je poprejfhni le po imenu, ne pa po plemenu shlahta. 6. gladkozhern, pofamesna terta po Ipavi, ktere jagode fo o bendimi od nekiga merzhefa vzhali fpite. 7. Penjel, lafhka, pri naf redka terta majhinih grosdjov in goftih jagod. 8. Penjelz, nekoliko bolj dolsih grosdikov, in bolj redkih jagod. 9. Gnjet, Gnjetiza, v Rizmani ih Refhara, v Friuli Kor do vat. Jo ni tertne forte, de bi bila ena po eni v vlili teh krajih bolj po goftama rejena. Gnjet je pofeben dar boshji de¬ lovnim ljudem, ki jim da pri teshkih delih resno, sdravo, ne pre mozhno pijazho k primerjenimu oshivljenju. V vfih bolj gorkih deshelah frednje in nifke vina ne lilijo na vodo — shejo pogafe, in nekoliko tudi nafitijo. Ko ni Gnjete, je flaba letna —pofebno 30 satifte, ki fosteshkim delam oblosheni. Kafna fpomladi, je G ujet rodovitna, in da nar vezli mokrote v permeri s drusimi; v pofebno dobrih legah in v puftim fvetu tudi zukrena in lepo difhezha po- ftane, de jo tiari ljudje nar raji sbblejo: 1. Gnjet debela s ve¬ likimi grosdi, debelih jagod; nje sarod gre v fpomladanjfkiin mer- slim in mokrotnim vremenu rad vvilize; 2. Gnjet frednja, nar Golji; 3. Gnjet bresafta, to je plavili in belih jagod, je nar bolj kalna. Kakor prilivajo Lahi vezhkrat beli mofht k teranam, delajo tudi Ipavzi is Gnjete in is drusiga zherniga grosdja bele vina. 10. Kifilz, tudi Kur b in, Z h er n in a, lafhka vfakdanja terta, tudi okoli Gorize in pri Kanali nekoliko bolj pogoltna, polna sagoltnofti, pa tudi, ko ni srela, kiflobe, mozhno rodovitna; mi- flijo, de da fianovitno vino, raslozhijo jo: 1. Z h er ni n a gofta; 2. Z h e min a redka; 3. Z h e mi na drobna. 11. Pergola zli e mas jajzhkaftmi 14 rifov dolgimi, in 11 fhirokimi jagodami, ki fmo jo she sa pobendimfko branjarijo priporozhili. Gorifhki Furlani, ki terane perdelujejo, fhe mnoge druge zhernovifhnjeve plemena rede, ki nam snane nefo. Rasun tukaj zhiflanih tertnih plemenov imamo fhe veliko fhte- vilo drusih ne imenovanih, ki fo pofamesne, in le laftnikam ali njih navadnim najemnikam snane; mogozhe bi bilo med takimi, po pofebni fkerbi in vezhletnih fkufhnjah, fhe kako dobro in shlahtno pleme najti. Ob pretezhenim novim letu fo nam gofpod J. D. Della Bona, isbornik z. k. Gorifhke kmetijfke drushbe, pratiko ravno imeno¬ vane drushbe sa letu 1844 v dar poflali, sa kar le Jim tukaj prav prav prijasno sahvalimo. Po ti pratiki fmo svedili, de g. Bella Bona popifujejo tertne plemena Gorifhke krafije, de fo jih she veliko domazhili in vunanjih v neko fvoje pofeflvu pri Renzheh nafadili. Kne- shane blagoflovimo, in ferzhno fe vefelimo nad tem gofpodam imeti deshelana, vnetiga vinorednika, po kterimu je upati, de fe hode fposnanje tertnih plemenov k pridu domazhije dalje fpeljevalo. Neki grof Kobenzel je she pred 60 letini pofkerbil is To¬ kaja terte k nam safaditi; vites Anton Laurin z. k. pofveto- vavez, in general konful v Egiptu, je bil she popred, kakor taki, is §izilije fvojimu ozhetu vlpavo nekaj tertnih plemenov poflal; zhiflan g. Rit ter is Gorize je puftil Rifling in Traminar od 31 Rajna v velikim fhtevilu na fvojo §htanjelfko grajfhino nafaditi; marfikteri drugi fo is §htajerfkiga in Eftrajha vezli tertnih plemenov v deshelo pripravili, tudi Gorifhki gofpodje, ki fo vezhidel pofedniki, mnogo vunanjo terto v deshelo saplode. Peterfhiljko pri naf S*>hp a n fka imenovana, gofp. J. Nep. Dolenz, kupzhovavez v Ipavi, — savoljo miirbne reje s freber- no fvetinjo pozhafteni ud z. k. Krajnfke kmetijfke drushbe — s po¬ le bni ni vefeljam, kakor tudi Oberfelderzo fadi. §zer fo Toka- jar, Oberfelder, Riflingi. t. d gofpofke terte— terte sa bogatine, ki malo rode, pa ravno sa tega voljo fvoje grosdike loshe srede, de bolj zukreni in tedaj shlahtneji poftanejo. Is bolj hladnih in nemfhkih deshel k’ nam prefajene, fo pri naf sgodne, pa, kakor pravijo, raji, ko domazhe gnjijejo. Portugalka, ki nam je is Eftrajha zhes Gradez dofhla, je she vzhafi pred S. Jakobam pifa- na; mende bi snala pred Jakobfhzo, kir ima lepfhi grosde, sgodni kupzhii flushiti. » V. Od tertniga fajenja. Cforke vinfke deshele dajo v vfih legali, pri umni reji, pitne, dobre vina; pa vender je vfim vinorednikam dobro snano, de na gorizah ali hribih prek folnzhija, v pofebnih savetjih, fe vezhi¬ del shlahtneji vina pridelujejo. Nafhe gori zhiflanc, vezli ali manj mefhano fajene , tertne plemena nam dajo v dobrih legah in v sa- tifhjih, pertlizhno rejene, pofebno dobre vina; enake terte pa po njivah fajene, nekoliko vifhej fpeljane, in med turfhizo rode fred- nje vina, na dobroti in ženi polovizo nishej. Ko fo pa v gofha- vah rejene, de grosdje folnza ne vidi, ali na Krafu primerjanih vifozhinah, imamo od enakih tert le nifko in kiflafto pijazho. Take tertne plemena , ki fo farne na febi bolj vodene ali lirupafte, nam poftanejo v pofebno dobrih legah inozhno zukrene, in ga fkorej nimamo tertniga plemena, de bi nam v dobrih legah pofebno shlahtniga vina ne rodilo. To terdimo is laftne fknfhnje, she pred 20 — 24 letini fmo is R e b o 1 c , O v z li j i g a r e b i z a , P i k o 1 i t a , R a f h p i z e, § i p e , Difhezhke, v poflednjih letih fhe zlo isGnjete fuhe vina, to je, is tri mefze fufheniga grosdja, in fizer is vfakiga pofebej , po nekaj malo bokalov naredili, fhe odflednjiga imamo kako gufhtaro 32 ali buteljo sa pokufhnjo. Lepota, pokiif in shlahtnoft duha takih in tako ftarih vin fe s befedo ne dajo dopovedati, prefeshejo nam- rezh vfe snane in navadne sapopadke. Grosdja fe iizer rasldzhijo po fvojih plemenih, vina is njih fe tudi rasldzhijo, ali ti rasldzhki fo zlo majhini, ravno tako majhini tudi v primeri s takim vinam, ko je is mefhaniga, to je, vczhfortniga grosdja narejeno. Lega tedaj nar vez h pripomore k shlahtnofti vina, tertno pleme pa ali forta, ali fvet v Kterim rafte, le nekoliko. K legi fhtejemo pa tudi podnebje, in pod podnebjam rasumimo vfe oko- liletne deshelne vremena, ki fe s tertno rafijo v vedni svesi snaj- dejo, te fo: gorkota in merslota, tihota in mokrota, flane. rofe, megle, deshivje, vetrovi i. t. d. Ko bi ti is tranzoske Marfili¬ je, ali od Rajna vczh tertnih plemenov saplodili, bi is njih ne per- delovali franzoskiga ali nemfhkiga vina, temuzh ipavfkiga': nafhe deshelno podnebje je vfe drugazhno od franzoskiga ali nemfhkiga, fo pa veliko vezh sda, pri vini, kakor tertno pleme, ali fvet, v kterim terta rafte. Snalo bi pa tudi fe prigoditi, de v enim is med dvajfetih let bi vfe okoliletne vremena zhes in zhes, in popolnama tertni rafti in reji ne teknile; satorej sna Iizer vino is eniga in enaziga nograda vfako leto dobro biti, pa vender fkufheni vino- redniki dobro vedo, de vino eniga leta fe od drusih let rasldzhi, in de v dvajfetih letih, morde ni vino dvakrat popolnama enako; je bolj ali manj prijetno, mozhno, farbano, hiftro, fe hitrejfhi ali kafnejfhi zhifti, da vezh ali manj, bolj ali manj vleshenih droshij i. t. d. Ozhitno je pa vender pri vtim tem, de v kraju, vinoreji ne ravno flushezhnim, samdre umen in fkerbno vinorednik podnebje nekoliko po rasldzhnih okolifhnah nadomeftiti, in dobro, vezhkrat tudi shlahtno vino tam perdelovati, kjer bi ga zhlovek ne ifkal. Naj poifhe tedaj pofebno prekfolnzhno in savetno lego, ne prevezh teshkiga ali ildviga *), marvezh pefkaftiga in rahljiga *) Prevezh iloven fvet ni v zlo nobeni legi, in nikakor tertni reji flushezhen; terta hozhe po tvoji natori dalezh okoli raskoreniniti fe, kar ji pa iloven fvet vedno brani sato , ker je prevleshen, prevlazhen ali fmolen; dalej fe ilovza iizer vode mozhno napije, ji pa ne pulti fkosi ozejati fe; ko je prevezh deshevno, bo voda po verhu odtekala, pa nikoli fkosi ilovzo nishej fe ozejala. Tak fvet je mersil, okoli leta prehladan, folnze ga ne pregreje, terta rafte v njemu bolj is vode, tudi grosdje je bolj vodeno, in ne more fe prav rediti, in ne fosrc- jati. Ko je pa ilovza od folnza prevezh fpezhena, fe ne more v naglih lijavzah vode napiti. To fo refnize , ki jih vfakdanje fktifhnje vflh vinfkih krajev ter- dijo. Koliko je okoli po desheti frednjc reje, ki fe slo niški perblishuje, in vender koniej komej le frednje vina daje! preiloven fvet ji ne tekne. 33 fveta; naj va-nj nafadi, ne pregofto tertne plemena, ki nifo ftif- njenih jagod, ki ob enim zhafu, in ne prekafno fosreje; naj jih redi pritlizhno; naj dershi' tla okoli leta zhifte, to je, ne plevelne; ne de bi kake druge drevefa ali selifha va-nje nafadil. Ko ga ni kaminzha v ndgradi, naj ga v primeri notri fpravi, de fe bo zhes dan rasbelilo, in dolgo v nozh ndgrad grelo; naj pofkerbi, de bo fleherna terta, de bo grosdje, de bodo grosdne jagode na folnzi, na lepim proftoru. Po pofebni fkerbi in umetnofti fe dajo tedaj v bolj hladnih krajih gorfhi, ko bi fe miflilo, pa tudi po nefkerbi v bolj gorkih deshelah, flabfhi vina perdelovati. Vifoki gofpodje, bogatini in drugi, kterim fe ljubi, naj ti na- fadijo gofpof ke terte, poftavim: T o k a j e r z o, O b e r f e 1 d e r z o, R i- flinko i. t. d., ko bi fe jim ravno ne fplazhalo ; potrebni bodo pri njih saflushek imeli in farni li bodo k fvojimu vefelju mnoge, pofebno shlahtne vina napravili. Navadnim vinorednikam pa moramo fve- tovati, iizer tudi shlahtne, pa rodovitnifhi tertne plemena faditi; oni le shelje, de bi fe jim fkerb, prisadevanje in delo poplazhalo, in na vinorejo rastrofeni denarji s dobizhkam povernili in ne mo¬ rejo mifliti na tako vifoko shlahtnoft fvojih perdelkov, ktera bi jim nizh dobizhka ne donefla. Naj kdo naredi, poftavim, v Berdah Rebdlo is pri grosdiki sbraniga grosdja, ali jo bo zhes goldinar dr as hej, ko njegov fofed, prodal? kaj in kam pa s drugim grosdjem ? ali ne bi vezli fhkode, ko dobizhka imel ? Vinorednik mora pofkerbeti, de nar shlahtnejiga vina, pa tudi v nar obiljnifhi meri, ko je mogozhe, perdehije. Po vlili vinfkih de- shelah gredo kupzi le sa ženo, tudi dobre vina hozhejo le po ženi imeti, taziga pa ni, de bi pofebno shlahtniga po vrednofti plazhal. §he zid mnogi imenitni gofpodje, kterim gre fvojo domazho vino- rejo podperati, fe pufte k fvoji veliki nezhafti in v fhkodo deshele oflepariti in vezhkrat unajne, trikrat flabfhi vina, ko domazhe, tudi trikrat drashej plazhujejo! — Lah vifoko obrajta perdelke fvoje deshele; Franzos je le v fvojo domazhijosaljubljen, hvali, povikfhuje, in vifoko ženi, kar je Franzoskiga! kako pa mi? — Kar pa nafhe foldanaiie (Mergel) hribe in hribize doli do in memo Gorize in okoli Terfla sadene , miflimo, de ga nefmo fhe vinoreji bolj flushezhniga fveta vidili. §em ter tje fo ref foldani prefuhi in prepnlu, tudi kamnitne shile dajo veliko opraviti; pa ravno med tazimi shilami fo foldani nar rodovitnifhi, in ko fe kaminje — ki fe je is brufeniga ali krelivniga potika (Kiefelj fzenilo, in ki fe nikoli is nogradov zhillo ne fpravi — fzhafama fperfti, flori semljo bolj rahlo, de fe terte v nji tolikanj loshej raskoreninovajo. 5 34 fino ko otrozi, kar v rokah imamo, ne vidimo, ne obrajtamo , le po tem fe osiramo in hrepenimo, kar vidimo druge imeti! Vinorednik nima prevezh in famoglavno na kako tertno ple¬ me sanafhati fe, in le eniga farno faditi; naj raji fadi 10, 16 ali 20 plemenov ali fort, med kterimi snajo nektere smiraj bolj gofte, druge pa bolj redke biti. Ko bi eno pleme prevezh prema¬ govalo, bi snalo vino kaki duh, sna biti neprijeten, kakor pravijo, po semlji, dobiti; ko mu morebiti med vezli plemeni ta ali uni sardd odpove, ali fpomladi od mrasa, ali ob zvetenju kako fhkodo terpi, mu bodo druge fhe smiraj, ko tozha vfiga ne pobije, kaj fadii donefle; ko mu pa edino safajeno pleme fad odpove, po¬ tem s Begam bendima! Mi farni imamo v enimu fvojih nogradov rasun ravenfort zhes 40 domazhih plemenov, bres de bi fe bilo to po kakim namenu dofeglo. Pofamesne zvetlize imajo vfaka pofebej fvoj laften, vezli ali manj shlahten duh, zel svesik (pufhelz) pa is tazih zvetliz, v kterim nobena s fvojim pofebnim duham ne smaguje, je nar pri- jetnifhiga in sblahtnejfhiga duha. Nafhe fulie, popred v mifli vsete vina, is pofamesnih tertnih plemenov, imajo vfako pofebej fvoj shlahten duh, pa vunder fe nam, in tudi drugim dosdeva, de fuhe in tako ftare vina is mefhaniga, to je , vezhfortniga grosdja, le fhe nar shlahtnejfhi difhe! Vezhfortno grosdje da vinu prijetni duh fBougueti). de je kaj! Nafhe nografke vina is dobrih leg fo po- febno lepiga in prijetniga duha, pa li Notrajnzi jih plazhujejo in vezhidel le vosniki po veliki kupzhijfki zefti jih popivajo : nekaj let fem ga gre tudi nekaj maliga na Gorenfko, kjer ga pa pre- kerftujejo , in pod drusim imenam tozhijo. Po vfih vinfkih deshelah fadijo terte sa pertlizhno rejo , ve¬ zhidel bolj golid, sa odtalno pa, ali vifhej fpeljano bolj redko; naj jih povfod faj vunder tako narasen fade, de bi fe flednji pri reshnji lahko puftil saroden lef od 6 do 8 ozhi! V mokrotnih in hladnih krajih jih fade ne veliko nishje od eniga zhevlja, v fuhih in bolj gorkih pa dva do treh zhe vij ev globoko. Sa plitve fadeshe fi pre- vidijo, kar ni teshko, kratke fajenizhize s korenizhizami; vresane in pripravljene nafade gofto v kaki vert ali na drugi perpravni proftor , de koreninize narede; eno ali dve leti kafneji jih pofade v ndgrad, kterije pa she popred prekopan in k temu napravljen, in v kterimu narede vfaki pofebej jamizo. V fuhih, in gorkih deshelah pa, in s dolsimi fajenizami, to ne gre; teshko je she najti sa-nje mo- 35 kroten fvet, de bi v njemu korenizhize napravile: raji pa, kakor de bi jih is tega namena globoko sakopovali, jih med tem, ki nov nograd kopajo, ob enim vlade, kjer imajo smiraj rafti. Sa frednjo rejo fkopajo pri naf po njivah grape, po meri, kakor imajo navado orati, k temu fekajo tudi dolge kolzhi. Lahi pa potrebujejo sa tvojo vifoko rejo, de fi ravno jih zid plitvo lade, ihe daljfhih kol¬ zhi; kjer jih hozhejo gori na drevefa fpraviti, jih vlade tako, ka¬ kor de bi od dveh tirani po 4 in 4 kazhe prilesile, in fvoje glave povsdignile, kakor de bi ravno hotle na drevo, ki ga ob enim vfade, slesiti. Naj fhpdgajo pa v fvoje fadeshe fajenize bres koreniniz — pri naf kolzhi imenovane, ali s korenizhizami — pri naf bilfe — vfelej bodo bolj prav opravili, zhe bodo debeljfhi in krepkejfhi lef k temu obrazhali; sakaj vezhiga shivota fajeniza tudi vezh mo¬ krote ali foka popije, krepkeji koreninize in mladizhize poganja in hitreje bo sraftla. Krepke kolzhi dajo pri naf vezhkrat she drugo leto fvoje rafti po vezh grosdikov. V fvoje fuhe in debele foldane fMergel) potrebujemo okoli in okoli, tudi v Bregu in Berdah3 do 4 zhevljev dolsih kolzhi; tdde takih, pofebno pa sbranih ni vfelej ravno lahko dobiti. Tanjkih pa, ko dreta, nimafh nikar faditi, fe ti ne bodo obnafhale, —kdaj ti neki bodo sraftle? Ko imafh pre kratke in shlahtne kolzhi, ali pa nemfhke bilfize faditi, podftavi jih od fpodaj s ledino, od šgoraj pa jim na¬ pravi s plofhzami hifhize, de ti jih semlja ne bo sasherla. Na hvalo pride, ko ima kolzh nekoliko dveletniga lefa sa nogo, to je, kjer ima na tleh floniti; ravno na meftu, kjer je is ozhefa sraftla, je neki lefhaj ali grintiza okoli in okoli, is te grintize, zhe fe v mokrotnim snajde, fe sbudi veliko fpijozhih ozhi, in fe hitro is njih fzimi dofti korenizhiz, in to ravno tam, kjer fo nar bolj potrebne; torej, in ker je lef dveh let krepkeji, je tudi gor- fhi sa kolzhi kakor eniga leta; is vezh pa ko dve leti ftariga lefa nimafh kolzhi napravljati, is taziga preftarikaftiga lefa fe ti fpi— jozhe ozhi ne bodo vezh, faj ne obilo, sdramile. Ako bi ti tvoje dela tako nanafhale, de bi mogel nektere dobre terte fkopati, in ako bi kolzhi potreboval, vfadi fkopane terte pa le tako, de pri vfaki nar lepfhi mladiko sa kolzh imafh, zelo deblo pa, vfe korenine, in na pavez prikrajfhane druge mladike pulti ji sa nogo ; bofh vidil, de she pervo leto ti bodo nektere grosdike dale; take kolzhi fo kod grobenize, ni po gorfhih prafhati. Kolzh • 5 * 36 fe ti bo ukoreninila ravno kjer je leto popred sazhela rafti, sako- pano deblo pa in ftare korenike, ki jo s perviga bogato s fokam previdvajo, bodo s zhafam odgnjile. Ko drugim fajenize reshefh, ali fadifh, delaj tako, de bo tvoje delo vfelej sahvaleno. Bolj ki bofh fajenizam poftregil s dobro, rahlo perftjd, s ledino ali trato, s roshjem ali drugim vfahnjenim raftliujem, s gnojam i. t. d. bolj fe ti bodo obnafhale. Pripravlje¬ nih kolzhi ne dershi predolgo na simfkim fmaju, tizer ti jih niras prehlini in prevsame, de ti vezli ne obselene. Ne naftavlaj jih na gole tla, ampak jih podloshi ki en pedanj s perftjo ali kako debe¬ lino, de ne bo v velikim deshevju voda po koreninah fe ozejala, in jih fpirala, teniozh pod njimi. Kjer koli jih pa na kaki ravni vfadifh, de bi fvet pod njimi deshevne vode proti ne popival, jo morafh na kako visho odpeljati, de fe ti v vodi ne vtope. V no- grafke fadeshe nimafh nikoli kakiga fishola ali buzh faditi, de ti kake kolzhi' ne samorijo. Ko letaf v fuhi foldan vfajene nografke kolzhi prihodno fpomlad poldrugi ali dva pednja globoko odkopafh, pufti jih fhe dve, tudi tri leta tako odkopane; fvet je saddfti rahel, de lahko dobro raftejo; globoko fe ti bodo ukoreninile; zhe fe kako selifhe prikashe, isruj ga; tako ti perhranifh dvojno odkopovanje, in trojno okopovanje, in semlje ne bofh nepotrebno, in k fvoji fhkodi nasdol pomikal. VI. Od tertne reje. Deti ravno mnogi vinoredniki pravijo: „le ddfti— ddfti vina, naj bo she po zhinnir hozhe“, fe jim vunder kadi, zhe fe jim v dobrih letinah flaba zena sa-nj obeta, ali zhe flifhijo, de ga drugi dra- shej prodajajo. Gorfhi ko fo vina, loshej jih je vfelej prodajati, tako je po vtim fvetu. Kdor od sgorej plava, ne vtdne! — Bolti tedaj, pa dobriga vina — to naj bo tvoj namen in tvoj pregovor; ni saddfti, de perdelujefh obilno mehkiga grosdja, mora biti tudi srelo ali zukreno; vfa tvoja fkerb in prisadevanje’, vfa tertrta reja in vfe okoliletne nografke dela naj temu namenu flushijo. Kakor rudar pri nar manjfhih, vezhkrat ne videjozhih drdbzah fpravlja, de slatd pokashe, imafh tudi ti okoli leta po malim, kar bo pa vender veliko sdalo, k shlahtnofti fvojiga vina pripomagati, de bo 37 tudi slate podobe in žene poftalo. §tvarnik te je poftavil gofpo- darja fveta, sakaj bi ti ga ti po potrebah in premoshnofti flushev- niga ne ftoril?-tvoj tim samore njega niozlu' k fvojim name- nam obrazhati fi; ko to ftorifh, pokashefh, de ti v refnizi Boshje shlahte! — Ni nam jo fkorej snane kmetijfke reje, de bi vezh vednofti in fkerbi potrebovala, ko tertna -— in vinoreja po vtih nju sapopad- kih; kje fo pa taki rasiimni, vedni in vmetovni vinoredniki? Pred dvema letama fo fe bili lafhki vifokouzheni naravoflovzi v Pa¬ dovi fnidili; nekdo is med njih je v tem sbdru s bolj fpeljanim govorjenjam terdil: de Lahi jo nifo fhe v vinoreji kar ftopinize od njih nekdanjiga patriarha Noeta naprej ftorili! Tako le fe godi ne farno po Lafhkim, ampak vezh ali manj tudi po drusih vinfkih deshelah. Namen prizhijozhih saftavkov je, is nam vdanih brav- zov vinorednike, ki fe na nishejfhih ftopinah vednofti snajdejo, po premoshnofti in prijatelfko v tem le nekoliko k gorfhimu na¬ potiti. §tari Gerki fo terte pritlizhno redili, ta reja fe fhe dan da- nafhenj gerfhka, ali pritlizhna klizhe; Rimzi fo jih pa na vifoko fpeljevali, torej fe tafhega: rimfka ali vifoka tertna reja imenu¬ je; med pritlizhno in vifoko raslozhijo fhe eno frednjo; zhe bi fe od pol zhevlja do poldrusiga k pritlizhni, in od poldrusiga do fhterih k frednji reji fhtelo, pade vfe drugo od 4 do 18 zhevljev in sna biti fhe vifhej, pod ime vifoke reje. Ni jo raftline, de bi bila pod roko umniga, in neumniga red¬ nika bolj voljna, in vgibzhna od terte; od pol zhevlja gori do 18 — 24 ali fhe zhes, je vmef veliko mer : na vfe te mere fe najde terta, v vezh vkup vsetih deshelah, rejena, in pri vfaki reji po- verne, in vezhkrat bogato, na-njo obernjeno fkerb. Gerki, Dal¬ matini, in v vezh drusih, pofebno nemfhkih deshelah terdijo prit¬ lizhno tertno rejo, ja v bolj hladnih krajih fo fhe zlo pritiljeni jo terditi; po lafhkih poljih pa fe dershe fhe smiraj vifoke reje; v nekih jutrovih deshelah pulte terte fhe zlo na pol sdivjati, in na nar vifokejfhi drevefa ovijati fe. Ko je terta vifhej, in pofebno na konje, verhe ali veje fpe- Ijana, raji rodi, — rofe in deshevne vremena ji ob zvetenju manj fhkodujejo, tudi manj operhuje, — nje grosdje pa ni vezh tako dobro, in ravno v primeri, kakor fe vifhje vsdiguje, grosdje manj fosreja, je bolj vodeno ali finipofto in manj zukreno; fhe zlo grosdje 38 tertniga plemena, ki je po fvoji vlaftnofti bolj zukreno , poftane vodeno, ko fe previfoko redi. Vlim kmetovavzam bi moglo vender dobro snano biti, de pri tleh jo je narvezh folnzhne gorkote; grosdje jo pa od viiga drusiga deshehiiga ladje narvezh potrebuje; le. gorkota ga sori, njegovo kiflobo v lirtip fpremeni, de poftane flad- ko; is liriipa pa fhe le zuker nareja, in zuker da td, kar vinfki duh ali vinfko mdzh imenujemo, ki fe da v shganjarijah is vina islezhi in pod imenam „shganja“ pokasati. Bolj srelo in zukreno grosdje da mozhnejfhi vino, bolj mozhno vino pa vezh shganja. Ko bi pa grosdje, poftavimo, le mehko pa zukreno ne bilo, bi ne dalo nobene vinfke mozhi, in tako vino tudi nizh shganja. Hozhefh tedaj kaj dobriga, shlahtniga vina perdelovati, ifhi ga pri tleh, pritlizhna reja ti ga bo dajala. Laham daje vifoka reja vezhidel frednje, tudi niške vina, to je pa v primeri s gorko de- shelo, v kteri raftejo, rezheno; sakaj lizer vender bolji vino da pritlizhna reja tudi mnogih drusih prehladnih krajev; od druge ftrani je pa tudi refnizhno, de pritlizhne, umne reje mnogiterih bolj hlad¬ nih deshel od lafhke, in is pofebno dobrih leg, veliko shlahtneji vina dajo od lafhke vifoke, in de Lahi farni, ko hozhejo kaj shlahtnejiga perdelovati, s ter to na prekfolnzhne gorize beshe, in nje rejo mozhno snishajo. Pred 40. letini fmo farni v Bregu fhe veliko nogradov prit¬ lizhne reje vidili, sdaj fo sginili, frednja reja je fploh navadna, in fkorej vfe fe s drevefam obdeluje; Breshani pa farni fposnajo, in is njih uft fmo jo flifhali, de njih vina fo bile nekadaj bolji. Ali bi fe he dala v Berdah in po hribih okoli Gorize, tertna reja, ki fo jo v ftarih zhatih od Furlanov previfoko pofneli, nekoliko sni- shati, de bi fhe bolji Rebdlo perdelovali, in Korofhze fhe bolj s njo k febi vabili? Vfim vinorednikam, ki v okdlifhi nafhih Noviz prebivajo, moramo pritlizhno rejo, pri naf „nografko“ imenovano, mozhno priporozhiti, in jih povabiti, de bi fe jo do shiviga, kar je koli mogozhe, in kar jim njih druge okoljftave pripnite, popri¬ jeli; kjer pa ta ne gre savolj she od ftarih zhafov vpeljane in fploh fhpdgane frednje reje, naj pri ti le ravnajo po naukih, ki jih jim bomo tukaj ljudoradno dali, de bodo tudi pri fvoji frednji reji shlahtnejfhi pridelke imeli. Kmetovavez mora vfelej to terditi, kar mu pri nar manjfhim delu in pri nar manjfhih vtrofhkih, nar vezh dobizhka prinefe. Tak fkcrbni in zhverfti delavez pride na¬ prej, nemarni in leni pa sadej oftane! 39 Ko bi potem, ki bo shelesna pot narejena, nafhe tiare zelte tolikanj vina vezli ne potrebovale, kar je lahko verjeti, ali bi ne bilo prav, jih po shelesni zefti na dalne feverne kraje pofhiljali? nikar ne miflite, de hi fe nafhe dobre vina, — in ko bomo fhe shlahtneji perdelovali — tam ne dale dershati. Portogalfko je ve¬ liko gorkeji od nafhih deshel, pa is Portogala ga gre narvezh vina na Angleshko , kjer fe da prav dobro dershati. Zhe bi kdo is fevernih krajev k nam safhel in fe pri haf vftavil, ne bo nigdar vezli po fvojih domazhih vinih fanjal, nafproti pa, zhe kdo is bolj jushnih deshel fe na bolj feverne poda , ne more tako hitro fvojih vin posahiti. Po raslozhni reji mora, tudi terta drugazhno obresana biti. Namen nje obresovanja je, de bi letal' veliko grosdje dala, in sa prihodno leto tudi gotovo sarodni lef .sredila, de bi tako tudi k letu obilno od nje imeli: zhe bi jo ne obresovali, bi she v dveh ali treh letih tako sdivjala, de bi na-nji ne bilo vezli lepiga grdsda. Kar koli kmetovavez (tori, ima, ne le farno s telefam, temozh tudi s urnam in premiflikam lloriti, tako tudi pri tertni reshnji; zhlovek mora pogledat s biftrim, umnim ozhefam nje ftaroft in raskoreni- zhenje, nje deblo in rafho, potem naj jo obreshe tako, de bo nji pufheni sarodni lef s imenovanimi okoljnoftmi v taki primeri, de bo nar vezli, ko je mogozhe, grosdja dala, pa tudi pribodnizh go¬ tovo sarodni lef sredila. Pri reshnji nikar ne gledaj vfelej na de- shehio navado, bodi rasumen. Zhe bi eno terto obresal na 1"? ozhef. in zhe ti naredi sa prihodno leto fhe smiram lep in krepek saroden lef, ali bi ne bila velika neumnoft in fhkoda, ko bi jo bil na 4 ozhefa fkrajfhal? 12 ozhef, upati je, dajo vezli in boljfhi— ga grosdja, kakor fhtiri. Ta tertiza, flabotna, je obresana na tri ozhefa; to ji ni pomerjeno, je sa-njo prevezh , ti ne bo dala ne grosdja, ne sarodniga lefa; ko bi ji pa bil puftil eno dzhize, bi bila faj samogla sa prihodno leto sarodno mladiko srediti; ■ — una pa, ki je na tri velike verhe fpeljana, in ji je sarodniga lefa fe- dem, ali 8 do 10 ozhef fkrajfhanih mladik pufhenih, je sa-njo premalo, pri takim deblu in rafhi bi fe ji bilo snalo defet do dva- najft tazih mladik puftiti. Po fliufhnjali nekih malo let tako biftro oko (Takt) dobifh, de, ker terto pogledafh, pa she vefli, kako jo gre obresati. S umno tertno reshnjo fe da fhe drugi namen dofezhi, vezh- krat fe samdre s njo grosdje poshlahtniti. Jagoda, ki je na pro- 40 ftoru, ki ji okoli in okoli nizh ne sabavlja, lahko diha, puhti, fe prav redi, in dobro sredi; satorej jc rastrefheno grosdje prijetni- fhiga pokufa, bolj zukreno in tedaj shlahtneji, kakor drugo pre- goftih ali ftifnjenih jagod. Ako bi terta, pametno na dfem ozhef obresana, nam dala, poftavimo, defet rastrefhenih grosdikov, ko bi pa neumno na fhtiri ozhefa fkrajfhana, dala pet grosdikov s ftifnjenimi jagodami, tako vifhej ženimo unih 10 rastrefhenih gros¬ dikov, ko bi nam ravno nekoliko manj mokrote dali, kakor tih pet grosdikov. Dobro rejene terte, to je, take, ki fo s shivesham bo¬ gato previdene, je prav, nekoliko bolj s sarodnim lefam jih obkladati, de poftane grosdje bolj rastrefheno, in de tako kofhato ne raftejo, in prevelike fenze ne delajo. Rastrefheno grosdje frednje reje sna dati gorfhi vino, kakor grosdje prevezh ftifnjenih jagod, zhe je ravno pritlizhne reje. To je ravno eden nar poglavitnifhih vsrokov, sa kteriga voljo ne moremo kar pregoftiga tertniga fajenja preljubiti; take tertize fo, ko de bi bile v lonzih rejene, fe ne morejo nikokor raskoreni- zhiti, fo ena drugi na poti, in ena drugo sadufhe ali more; rasun de nar sarddnifhi ozhefa, ki fo prek frede na mladiki, prozh me- zhejo, jih, na glavize obresovaje, fhe lilijo, — ker fo venderne- ktere med njimi mozhneji, de vezhkrat grosdje s mozhno ftifnje¬ nimi jagodami, ki je dofti plehkejfhi, rode. Kadar vidimo v bolj fevernih meftih na kakim hifhnim sidu terto bolj vsdignjeno, in na 15 ali 20 glaviz obresano, fe nam prav milo flori; rafte ko nora, in ima obilno grosdja s mozhno ftif¬ njenimi jagodami; upa ni, de bi ga kadaj mogli s vefeljam sobati. Taki terti bi mi vezh sraka dali, td je, bi je obresali na 12 do 15 sarodnih mladik 5, 6, do 10 ozhef, de bi bolj rastrefheno, in inende tudi vezh grosdja imela, in ne tako norfko raftla. Ven- der moramo tudi gotovo refnizo fposnati, de fe ne da vfake terte grosdje, in tudi ne vfelej na to visho poshlahtniti, rasun, ko bi fe ji zhes vfo mero sarodniga lefapuftilo, de bi she sopet divjaku nekoliko podobna poftala; divjaki, tako fe nam posdeva, nimajo nikoli grosdja s mozhno ftifnjenimi jagodami. Obzhinfki zhafopif od 20. pretezheniga Malitravna Nr. 111 je povedal, de okoli Trapezunta na Zhernomorju, ki je bil pred vezh ftd letmi nekih gerfhkih Žarov fedesh, terte, ki jih na nar vifokejfhi orehe in druge drevefa fpenjajo, le na 5. ali 6. leto obresujejo; nar hitrejfhi nimajo take terte grosdja s prevezh go- 41 ftimi jagodami, in de fi ravno je deshela tako gorka, de drevje zhes simo seleno perje obdershi, je grosdje vender komej fred Kimovza mehko, bendimo pa dershe fhe le o Boshizhi, ali.pa nafledniga Profenza. Imajo pa to grosdje vezhidel le sa miso, ker tako vifoko od tal in fhe v fenzah in velikih gofhavah, ne more zukreno po- ftati, de bi fe kaj dobriga vina is njega naredilo. V vezh dgerfkih krajih vershejo ob reshnji vef sarddni lef in vfe mladike prozh, ravnajo terto na eno okroglo debelo batizo, in per- delujejo — na tako pohlevni terti — fhe smiraj obilno grosdje. S perviga odreshejo, v navadni odtlizhni meri, mladiko tikama eniga ozhefa; kar je vezh ozhef na mladiki, jih pokase, vfe druge mladike vershejo prozh. Drugo leto odreshejo mladiko, ki je is pufheniga ozhefa sraftla tikama lefhaja, grintize, ali ti¬ kama noge, is ktere je sraftla, in tako vfako leto naprej. Grinta fe na to visho od leta do leta fhiri, is nje fc sbudi okoli in okoli veliko fpijozhih ozhef, ki poftanejo tudi sarddne. Letaf, poftavi- mo, fe pozhafi pozhafi prikashejo, kakfhno tudi s enim perefi- zam, — h letu pa, ki fe vfe mladike odreshejo, srafteje is ime¬ novanih ozhef lepe,-krepke mladike; te, ki imajo okoli batize grosdje , pufhajo, druge pa otrebujejo. Pri naf bi R e b d 1 a, O v z h j i rebiz, § i p a in Pinjela tako rejene, tudi rodile, pa ne vfe is kraja; fam gofp. §hamf nam je povedal, de Mufhkateljka fe ne da tudi na Ogerfkim perfiliti, de bi na to visho rodila. §red debla ene P i n j e 1 e fmo enkrat grosdik perdelali bres mladizhize in bres perefiza. Komur bi fe ljubilo, naj pofkufi nektere mlade tertize tako rediti; Ogri fe s to rejo hvalijo, in fe p er nji dobro pozhutijo; Bog ve, kaj bi fe snalo dobriga pri tem svediti. Terte obresujejo vezhidel povfod fpomladi, pa tudi v jefeni fe dajo obresovati; v nafhi fari pofkerbe, kar je mogozhe, vfe terte po njivah v jefeni obresati, vezhkrat, ki fo fhe selene, tako tudi v Ddrenbergu; to jim pride fpomladi na hvalo, ki imajo v nogradih veliko opraviti. Terte obresuj , kar je mogozhe, glatko, de fe rane s naprejraftejozhim lefam hitreji salijejo, in de fe ti ispufhenih lifhajov ali grint fpijozhe ozhefa, — pri naf „flepizhi“ imenovane, tam, kjer jih nezhefh imeti, ne sbude, in tebi ne na¬ gajajo. Po simi jih pa nikar ne obresuj; ko bi ferane fhe pravne safufhile, in ko bi na naglim hud mras naftopil, ti snajo terte ravno tam popokati in umreti. Tudi terta, ki jo pred simo nekoliko od- 6 42 kopafh, in tako zhes simo puftifh, ti bo gotovo umerla. Pod- semeljfki liibad jo tako ne greje, kakor nadsenieljfki. Obresane terte pofebno frednje in vifoke reje, — pri naf vfe — je treba v veternih krajih fhe s tolikanj vezhi fkerbjo, ali na drevefa nalafh k temu rejene, ali na kole, ki fo po raslozhkih tertne reje daljfhi ali krajfhi, debelflii ali tanjfhi, pervesovati. Ipavzam moramo tukaj dober fvet dati, de, kakor hitro fo nogradi obtesani, bi imeli tudi prezej po njih sarddni lef, pri naf „fhpa- rdne“ povešati; naj fe le fpomnijo, kako fhkodo jim fizer burja fpomladi po nogradih flori! Ko bi bili nogradi popred povesani, bi jih lahko nekoliko kafneji okopovali, kar bi jim slo teknilo. Vfa tertna veshnja pa po vfih viufkih krajih in deshelah, in pri vfaki tertni reji, naj bo pritlizhna, frednja ali vifoka, bi mogla tako fpeljana biti, de flednji sarddni lef, ki fe je terti pri reshnji pu- flil, bi mogel, kar je koli raogozhe, na fvoj pofebni proftor priti, ali privesan biti. Pri frednji in vifoki reji vezhidel po dve sarddni mladiki, pri naf „fhtreze“ s 8 do 18 ozluni, fpleteni sveshejo in priveshejo. Le folnze, in srak delata in dajata dobro vino! le tega nikar in nikoli ne posabiti! Lef, kteri fe sa tertno rejo potrebuje, fe zhe dalje le teshej dobiva, kako'drago ga she Breshanje plazhujejo, nisasrezhi! Ljubi deshelanje! dokler fo hraflovi gojsdi#) okoli in okoli vafhe pre- dede in dede fhe sashirali, fo po njivah klene fadili, de fo terte na nje privesovali, sdaj pa, ki fte domazhe hribe obrili, in sazheli le prevezh na vifoki gojsd fegati — sdaj nezhete vezli klenov fa- diti, loshej je toliko ftd in ftd tavshentkolov—-pri naf„rahle, kol- zi, paladizhi^ is dalniga gojsda pripravljati! kako pa, kadar bo she tudi gojsd srezhen? ■—-kje fe bodo nafhi nafledniki s potreb¬ nim lefam sa terte in ognjifha previdili? —— Mi bomo odmerli, *) V nekim fiarim pifmi fino brali, de Ipivfka grajfhina je bila (Jhent-Vidzam dovo- Jjila vbf shelod v hrafiovim gojsdu pod Nanofam fpravljati proti temu, de fo od njega defetino dajali, in pofkerbovali, de nifo v tem gojsdu rasbojniki prebivali! Kje je pa sdaj ta gojsd? Karol, vojvoda na fjhtajerfkim, je bil na toshbo Lorenza barona Lantherja, kmetam Ipavfke in Rihenberfhke grajfhine 23. Roshnizvpta 1574 kakor vlalt- nik imenovanih, pa Lantherju safiavljenih grajfhin,' ojliro prepovedal nasemeljfke njive brajde, ali kakor sdaj pravimo ,,plante“ faditi, de bi fe shito, nad kte- rim je, kakor pravi, vender vezli sa ohranenje zhloveftva, kakor nad vinam leshezhe, fe ne podrashilo, in de, ko je kdo terte na njivo nafadil, ima tudi od vina defetino dajati. Zhe bi bili Ipavzi njive zhillo sa shito pufiili, in fe le pritlizhne ali nografke tertne reje dershali, in na to vfo mozh obernili, ki fo jo na frednjo rejo obrazhovali, — sa kolikanj in na koliko vish bi bili sdaj boljfhi! — — 43 zhloveftvo bo pa fhe shivelo; ali ni she velika potreba, de bi fe sa domazho drevefno rejo kaj bolj pofkerbovati sazhelo ? Kolikor bolj bi bila deshela obrafhena in sarafhena, toliko manj bi nam tudi fufhe fhkodovale. Dalmatini nizh ne pervesujejo obresanih tert pritlizhne reje, tudi ne njih mladja ; odrafhene mladike prekreshentano poleshejo nekoliko, in grosdje s perjarn pred folnzam sakrivajo; zhe grosdje kake mladike prevezh na tleh floni, jo s kakim poldrugi pedanj dolsim lefam podpro, de grosdje ravno na tleh ne lesih. Dobro fo jo smiflili, — kje bi fe pa tudi sa lef k tertam previdili? Njih gojsdi fo she sdavnej sginili, in njih bele gore kashejo gole rebra; taka le fe tudi nam pifhe! VIL Kako gre sarod pred Hanami obvarvati? ^-l-^erte fo komaj obresane in povesane, pa fe she boje, de bi jih kaj hudiga ne sadelo; ni ga fkorej fadii, de bi fe kakor terta že¬ lih pet do fheft mefzov v nevarnoftih mnogih fhkodljivih vremen snafhel, vezhidel popred dosori in ga pred nevarnoftmi otmejo. §pomladanjfke flane tertam veliko fhkodujejo, kako jih gre neki pred to fhkodo obvarvati? — Nar bolj bi bilo take plemena faditi, de 10 do 14 dni kafneji poganjajo, in vender do praviga zhafa fosrejejo, — pri naf fo letaf fizer kafno, pa vfe na enkrat obse- lenele! — Ker je pa zlo teshko tazih plemenov dobiti, moramo tukaj drugi fvet dati, ki ho vezh sdal, in ta je: nikoli ne bofh flane bolj odganjal in panal, kakor, zhe s tertno rejo is dolin, v kterih ti flane prevezh nagajajo, na bolj jafno ali fapno, na tak kraj, kjer flane ne padajo, beshifh. Prdfimo, nikar fe nam tukaj pofmehovati! ni ne vfak kraj sa vfako rejo vftvarjen; ko fe ena reja v nekim kraji ne fponafha, treba je drugo naftaviti, famo- glavnoft pri tem le nizh, zlo nizh ne pomaga. Imamo brata v filmarji, ki ga veliko bravzov nafhih noviz posna, in kteri fe je nam v poprejfhnih zhafih vezhkrat pritoshoval, de mu v nekim doli flane le prevezh terte pofhkodujejo. Rekli fmo mu, in terdno sashugali, de mora s tertami bolj na fapno iti. Nafh fvet, ki fe mu je is perviga zhuden sdel in naroden, je sazhel fpolnovati; sdaj ne flifhimo vezh, de bi mu flane nagajale, in ima prav lepe vinfke pridelke. 6 * 44 Ali bi fe ne dale fpomladi terte s kajenjani pred flano ohra¬ niti ? vezhkrat fmo she v ozhitnih zhafopifih brali, de v nekih nemfhkih krajih bliso Rajna fo s kajenjani fvoj sarod pred flano obvarvali; ravno tako fmo tudi brali, de vzhafi ni kajenje nizh pomagalo. Tu napravijo, kadar fe flane boje, po rasfhirjanju vin- fkiga kraja 10, 30, 50, 100 ali fhe vezli prezej vifokih kupov is raftlin, in vfefortne druge fhare, ki dajo veliko vodeniga dima. Poftavljeni zhuvaji pasijo po nozhi; ko bi imela flana pafti, dajo s svdnam ali ftrelam snaminje, in drugi, k temu poftavljeni, mo¬ rajo vfe kupe ob enakim zhafu sashgati, de fe na enkrat vef vin- fki kraj s dimam sakrije. Zhe fo enkrat vti kupi sgoreli, je treba pofkerbeti, de fe sa drugi dan novi napravijo, in tako naprej. Veliko kmetovavzov je v nafhih krajih, kteri v shivo terdijo, de nifo vfe flane enako fhkodljive, kar tudi fkufhnje uzhe. Ko flana pade, in de fe vidi ob folnzhnim is-hddu kaki oblak, ali ob- lazhik na nebu, pravijo: de fe bo flana povodila. Ko je pa nebo zhifto, jafno in srak ojfter, poftane flana ftrupena in gorje tertam, ktere sadene. To je fkorej, kakor smerslo jabelko ali smersliga zhloveka prav pozhafi pozhafi, ali pa naglo odtajati. Ne farno mnogi flovezhi moshaki in vifoko uzheni, temozh tudi zeli narodi vlih pretezhenih zhafov fo fe vezhkrat v vezhih ali manjfhih rezheh vezli ali manj motili, tako fe fhe dan danafhenj godi, in mnogitere naftopke vezhkrat vsrokam ali lekarn perpifu- jejo, s ktermi je nimajo tudi te nar manjfhi svesize. Priporozhvali fo nam mozhno is Franzoskiga in Nemfhkiga terte beliti (Zauber- ring), in obetali fo nam od tega velike dobizhke, tdde ta je prašna bila! Uzhili fo naf po flamnatih vervih is fadnih drevef mras v kadi s vodo napolnjene odpeljati, tudi ta je prašna bila! Po ena¬ kih flamnatih, gori na vifoke rante .ali sherdi privesanih vervih fo hotli ftrelni ali nebefhki oginj poferkati, de bi fe vezh tozha ne delala, pa tudi ta je prašna! Imenitne novize fo nam is vezh kra¬ jev in deshel osnanovale in terdile, de je ta in ta, v tej in tej desheli fvoje pofeftvo s takimi rantami pred tozho obvarval med tem, ki je okoli in okoli vfim drugim fofedam vfe pobila; prašna je bila tudi ta, bila je lash ali faj pomota. S tem nezhemo niko¬ gar shaliti, prav ferzhno shelimo, de bi od 10. fkufhenj vfelej faj vender ena fe prav obnefla, potem blagor zhloveftvu! Pofamesne ljudi je loshej v kaki pomoti rasjasniti, kakor zelo ljudftvo; k temu poflednjimu delu fe vezh let potrebuje. Zhe kako 45 zelo ljudftvo kakfhno pomoto terdi, in veliko va-njo saiipa, mu jo je zlo teshko is glave sbiti. Kako pa zhe bi v tiftih nemfhkih krajih ali deshelah, kjer kade , pri tem le tudi kaj pomote bilo ? kako, zhe bi v enaki nozhi, v kteri fo kadili in fe kajenja hvalili, flana fhe zlo padila ne bila? ali pa, zhe bi bila padila, de bi fe bila povodila in nizh ne fhkodovala? kako, zhe bi, kadar kajenje nizh ne sda, polno sgovdrov imeli, ali de fo presgodaj ali pre- kafno, ali pa, de nifo vfi na enkrat sakurili ? i. t. d., kako, zhe bi fe pri ojftrhn Sraku itt prav shivini mrasu is vodeniga dima pa fhe vezhi flana narejela? ali ne vidimo po hudim in tihim mrasu gredejozhiga zhloveka polniga flane, ki fe je is gorkiga in vode¬ niga puha, ki ga fam is fvojih pluzh diha, po njemu naredila? — Pokashite nam vender enkrat na vezhim in bolj odpertim polju dve fofefki, ali dva kmetovavza, ki ftanujeta s fvojma laftninama, kake pol ure eden od drusiga, in de je eden v 20. letih fvoj fad pred flano s kajenjam fedemkrat obvarval, drugimu pa, de je flana vfe pofmodila; po tem hozhemo tudi mi kajenje bolj zhiflati; popred pa nemoremo s dobro velijo vinfkim krajem, kjer je she tako vezhi pomanjkanje nad raftlinjem fvetovati, take veli¬ ke, pogoltne; s teshavo fpravljene in tedaj slo drage kupe shgati. S tem le pa nezhimo prihodne fkufhnje grajati, naj taki, ki fe jim ljubi, in ki imajo v kakih sapertih dolinizah, pollavimo, ajdo vfe- jano, de fe s dimam dveh ali treh foshganih kupov žela doliniza sagerne, fhe fkufhnje ispelujejo, pozhafi bo she refniza na dan prifhla. Dunajfka z. k. kmetijfka drushba je 6. Velkiferpana 1831 vfe druge z. k. enake drushbe prijasno povabila inpoprofda, vfe ras- lozhno in okoli po vfih deshelah ftorjene fkufhnje, s kajenjam fad pred flano obvarvati, nji s vlimi okdljnoftmi in na tanjko rasodeti; de bi ona to rezh prav prevdarila, kar je nad tem dobriga, ven fklep fpravila, in ga k pridu kmetovavzam osnanila. Prav dober namen, — pa nikdar nifmo od tega karbefedizesvedilivezh!—— VIII. Od tertijonov in drusili kebrov. H^ruga nadloga, ktera sna fpomladi zhes terte priti, fo tertijoni, pri naf rudezhi, plavi, in selenkaftoslati. Snano je, de s rivzhi- kam perefne rezelzhke vpizhvajo ali sbadajo, de od tega perefa 46 svenejo, in de take v neke svaljke svijajo, kamur fvoje jajzhiza polagajo. Perje fe potem hitro pofufhi, in na tla pade, kjer fe v njemu is jajzhiz zhervizhi svale, in v semljo slesejo, de bi tretje leto potem, v tertijone fpremenjeni, vun prifhli in enako fhkodo delali. Vezhkratfe tertijoniponiotijo, de tudi sarodne petlize vpizh- vajo, in de fe sarodizi pofufhe. Zhe terta ob perje pride, ne more vezli po fvoji vlaftnofli dihati in rediti fe. Po vezli krajih delajo tertijoni veliko fhkodo, po drusih pa malo ali nizh; marlikteri mi- flijo, de je to na fvetu ali semlji leshezhe. Prav je, de komifij- fki ofkerbniki na to pasijo, in de tam kjer fe obilno tertijonov pri- kashe, — fofedje njih svaljke poredama pobrati in satreti morajo. §he drugi keber je, 4 krat vezhi od poprejfhniga, pofebno terdiga shivdta, zhernobelkaft ali fivkaft, tudi s rivzhikam, kteriga flavouzheni gofp. F. §chmid v Ljubljani, kijih zhes 1500 ras- lozhnih kebrovih plemenov posna — po latinfko „Otiorhynhus Girafa“ imenuje. Vinoredniki tih krajev ga vezhidel ne posnajo; najde fe pofamesen po nogradih in tudi drugej. Pred 15. letmi fmo jih nafhli na nekim tertnim perefu 5 ali 6., pero je pa bilo rasun shiliz zhifto fnedeno. Od takrat fmo fe farni vezhkrat pre- prizhali, de ta keber samore, kar fe popred nikoli flifhalo ni, žele tertne fadeshe, v tretjim letu njih rafhe, do goliga objefti. Kakor godne fviloprejke ali shidne gofenze (kavalirji") murveno perje zhifto objedo, tako tudi ti kebri tertno perje 8. do 14. dni pred zvetenjem. Taka fe je bila enkrat nam permerila, pa tudi nafhimu gori ime- novanimu bratu; kar fmo posneje svedili, je tudi neki kovazh is Gozh v fvojimu fadeshu enako fhkodo imel, pofebno pa gofp. Rit ter v §htanjelu, kamor je bil veliko tert is Rajna pofadil. Ti kebri prav hudo shrejo , pa le po nozhi; na terti od 8. do 12. mladik fe jih komaj vidi 6. do 8. pri meru zhepeti; tudi teshko bi jih bilo satreti; naenkrat, zhele terto dregnefh, fe flore mertvi, padejo doli in fe vezh ne ganejo; na semlji jih je pa teshko ras- lozhiti; tudi ne samorefh tako s lagami kakiga pertizha ali rutize pod terto rastegniti, de bi ne zhutili in fe popred doli ne svalili. Marfikdo bi menil, de ta keber po fvoji naturi nar raji na novo globoko prekopano in srahljano semljo fvoje jajzhiza polaga, kjer fe samorejo svaleni zhervizhi globoko sariniti, dobro fe rediti in pred smerslino ohraniti, na tretje leto pa pridejo na dan, in ka¬ kor novi kebri fadeshe objedo. 47 IX. Od nografkiga okopovanja. ^haloftno bi bilo sa zhloveka, ko bi imel farno od tega shivefi, kar bi mu semlja farna od febe rodila; obdelovati jo mora, zhe fe hozhe preshiveti, in s umnim obdelovanjem semlje ti sna obilnifhi perdelke, fladkejfhi in prijetnifhi shivljenje nakloniti. Poverilna semlja po želim fvetu je nar bolj malina, nar rodovitnifhi; jo ob¬ delovati, hozhe rezhi, jo na kakorfhno ti koli bodi visho rahljati, drobiti, mefhati in obrazhati, de poverhna pride h korenikam, in fpodnja, vezhkrat zhifto mertva pa na verh, de fzhafama na foln- zu, sraku i, t. d. tudi fvojo rodovitnoft dobi. Zhlovek fpervizh lovez ali ftrelez, potem zhedar, semljo obde- lovaje, je poftal pravi pofnemovavez Boshje ftvarljive vtigamo- gozhnofti; famotne, divje in pufte kraje je fpremenil, fzhafama jih obdelovaje, v fmehajozhe in nar prijetnifhi verte ali raje. Kar koli pitaniga, shlahtniga in prijetniga febi ali drugim perdeluje, naj bo od mnogoverftniga fadja, vertnih selifh, drusih kupzhijfkih raftlin ali shlahtnih, lepodifhezhih in vezhkrat slo drasih zvetliz, to je on vfe s umnim obdelovanjem semlje is divjazhnofti potegnil, semlja mu je fpervizh le ternje in ofat rodila. Od takrat kar je sazhel semljo obdelovati, fe je na fvetu vftavil, in semlje poprijel, s njo svesal in porozhil, jo ima vlaft in fi jo je fvoj dom isvoljil. Ko je pa vfe okoli doma olepfhal in pripomogel, de fo perdelki toli¬ kanj bolj pitani poftali in fe poshlahtnili, ali ne bo tudi on v fredi take shlahtnofti fam bolj pitan ali shlahtneji poftal? in pri takim ras- jasnenju fe ne bo puftil dalje rasfvetliti ? ko fo jo nafhi fpredniki she tako daljezh perpeljali ali fe bomo mi tukaj vftavili? ali nam je neka pot naprej sagrajena? Nikakor, nifmo fhe na konzu, dokler bo fvet ftal, vedno bo samogel umni zhlovek naprej iti, umni kme- tovavez semljo pridnifhi, obdelovati, in jo k obilnifhim in shlaht- nejfhim perdelkam primorati! — Tako fprizhujejo tudi vfakdanje fkufhnje, de, kakor umnifhi in vmetnifhi fe semlja okoli terte obdeluje, tolikanj obilnifhi, pa tudi bolj pitaniga grosdja daja. prednja in vifoka reja fe vezhidel obdelujeti s drevefam, nograde pa je treba okopovati; povfihvin- fkih krajih jih pa ne okopujejo, ne enakokrat, ne enako globoko. Vezhidel je navadno fpomladi terte nekoliko odkopati; ako fe to is namena ftori, de bi fe tertam sgorne, ali kakor pravijo „pri- verhne“ koreninize odreševale, tega pri naf potrebno ne najdemo, 48 rasun mladiz, od kterih fino pa she pred rekli, de fe lahko bres fhkode in po pameti tri žele leta odkopane pulte. Preteklo je she zhes 18 let, kar nifmo fvojih nogradov puftili odkopovati, in zlo nobene fhkode nifmo pri tem imeli; ko kaka sgdrna korenika um¬ nima kopazhu kaj nadleguje, jo lahko odreshe, fizer fe take ko- reninize pri kopanju, ali okopovanju nograda smefhajo, pridejo tudi bolj na verh, kjer jih ali fufha ali smerslina pomori. Po odkopovanju tert, ndgrade kafneji okopajo enkrat, dvakrat, v nekih krajih fhe zlo po trikrat. Sakaj ndgrade okopujejo? gre nekoliko bolj na tanjko raslozhiti. Treba jih je okopovati, de fe semlja v njih srahlja; v ndgra- dih jo je dober pedanj vezh ali manj, ki je plajfh tertnim koreni¬ kam, po simi, de jih greje, in obvarje pred smerslino, poleti pa pred hudim folnzhnim opekam; ta plajfh s mnogotero hojo po nd- gradi ftlazhene in mozhno vleshene semlje je treba fpomladi prav prav srahljati in sdrobiti, de bi mokrota in gorkota lashej do ko¬ renin prilesila, in srak jih oshivljal; srahljana semlja fe sraka na¬ pije in is njega nekaj vdgelza f KohlenftofT) ferka, kteri je h rafhi in reji vfih raltlin tako flushezhen in potreben, kakor kruh zhloveku. Ndgradi fe okopavajo, de bi fe semlja v njih preobrazhovala, to je, de bi poverhna fpodaj, in fpodnana verh prifhla; mnogiteri plevel, perje, lef, merzhef i. t. d. v sgorni ali poverhni semlji ftrohnil ali fognjil, poleg tega fe sgorna semlja, kakor fmo ravno rekli, okoli leta s srakam napaja in od tega rodovitnifhi poftaja, prav je, de pride h koreninam, in jim nov shivesh da; fpodna pa, od koreniniz smolshena, povshita ali fpita, de pride na verh nove niozhi ifkati in saddbiti. Prav pravijo tedaj umni vinoredniki, de mora semlja po nogradu plavati, to je, de je treba nograde prav okopovati, in s okopovanjem semljo dobro obrazhati. Ker pa fe semlja s takim okopovanjem v nogradih nasddl po¬ mika, in bi snala hitro od verha oditi, satd fe mora sa kako sa- logo prefkerbeti, de fe nograda verh vfelej, ko je potreba, s novo semljo previdi. Kadar tedaj pufhavo safajafh, nikdar jo do verha ne safadi; bodi previden in fponmi fe, de bo nograd smiraj naprej od sgorej nove semlje potreboval. Od drugej jo va-nj vositi ali nohti, ni vfelej priloshno, tudi ne lahko, taka semlja je draga! V vezh franzoskih krajih jo noiijo po simi na glavah in herbtih is konz nogradov nasaj gori na verh. Bres ovinkov jo povemo, de fmo jo tudi mi she od fpodej nasaj gori noiili. 49 Okopovanje nogradov je fhe pofebno koriftno satd, de fe po njih vef plevel fkopa in satare. Plevel je, kakor povfod, tako in fhe bolj v nogradih nepotreben, in nepovablen golt, in vfiljenjug- lar, kar on v nogradu povshije, tega terte ne dobe; umni kmetovavez ne bo satd nograda nafadil, de bi noter plevel redil; okopovanje mora tedaj tako globoko in fkerbno biti, de fe vef plevel, pofebno fhe kjer raba (Ouecke^ in firka nadlegujeti, s koreninizami viin fpravi. Vezh fhkode fhe, kakor jo tertam od potrebniga shivesha vkrade, dela plevel po nogradih s fvojo fenzo, s ktero tla sa~ kriva, de jih ne more folnzhna gorkota tako pregreti, in de na febi deshevno vodo, in vfakdanje rdfe vftavlja, s tem nograd hladi, in njega rasgrejenju sopet brani. Kolikor gorkote potrebujefh, zhe bi hotel 40 bokalov vode v kotlu na ognjifhi v puh ffopar} fpre- meniti, to je, fkaditi ali pofufhiti, ravno tolikanj bi jo bilo po¬ treba, sa tih 40 bokalov vode pofufhiti, ko bi jo po ndgrafhkim plevelu hotel raskropiti. S plevelam mozhno sarafhen nograd fpri- zhuje od ftrafhno velike nevednofti in netimnofti, ali pa od grdsne nemarnofti in lenobe vinorednika. Poglejte tako s plevelam obra- fheni nograd od mere eniga orala, koliko ftd in ftd bokalov vode bi fe pofhkropilo, de bi fe plevel po njemu dobro nardtil? Ko je pa pogoftim deshevno vreme, ko vfakdanje mozhne rdfe padajo, povejte nam, koliko gorkote je potreba, de bi fe voda le is ple¬ vela fkadila ali pofufhila? Kdaj bodo od plevela obfenzhene tla na verfto prifhle, de bi fe rasgrele? kdaj bo pa fhe le prifhla gor¬ kota doli do korenin? ali je kaj upa, de bi v taki sarafhzhavi grosdje kadaj prav frelo in zukreno poftalo? zvizhika, pa ne vina bofh notri pridelal! Rekli fmo she, pri Trapezuntu je tako gorko, de zhes simo drevje seleno oftane, pa vender is grosdja, ki ga gori na vifokim, v drevefnih gofhavah in fenzah rede, de fi ga ravno zhes Boshizhe srejejo, nizh dobriga vina nimajo. Nikar ne miflite, de gorkota pride od sgorej, od folnza *) Uzheni raslozhijo dvojno gorkoto: 1) rasvesano, sdramljeno ali sbude- no; ro obzhutimo, kader naf in vfako shivo livar greje, fneg in led topi; nikoli ni tako mras, de bi je fhe kaj ne bilo, pa vczhi, ko je mras, manj jo je; ta gorkota vodo ferka, de fe, kakor pravimo, pofufhi, to je, fe s nje nar manj- fhimi drobzami fklene, sveshe in s njimi na kvifhko bejshi in to smiraj naprej, dokler je kaj vode. To, po ti fhegi s gorkoto fklenjeno, in na kvifhko bejshe- zho vodo imenujemo puh ali fopar; po simi in pri vezhim mrasu ga vidimo is kakiga vrozhiga zhloveka, ali taziga konja, ki fe vltavi, ali pa is gnoja, ki fe naklada, puhtiti ali kaditi fe , poldti pa, vezhi ali obilnifhi gorkota vodo fhe v 7 50 doli, to ni ref, v teni fe motite; ko bi tako bilo, bi sgorej blishej folnza moglo bolj gorko biti, fkufhnja naf pa uzhi, de vifhje, ko manjfhi drobze rastanjfha, in nevidama s njo na kvifhko beshi. Is taziga puha, ki fe je proti vezheru ne pre vifoko vsdignil, fe narejajo po nozhi, ko je prav tiho, rofe in flane. Gorkota fef pravi ja in gre nasaj v semljo, voda pa, ki je bila s njo v puh fklenjena, ofiaje na selenini , to je rofa; ravno tako fe tudi po simi v kurjeni hanizi godi; gorkota gre fkosi fhipe, voda pa, ki je bila s njo v puh ali fopar svesana, na fhipah sahaja, de mokre poftanejo. Is zeliga fveta, is vfih shiral in raftlin fe vedno voda po nozhi in zhes dan kadi, in kakor fopar, vezhidel nevidama na kvifhko gre; gori na vifokimu nebu fe fopar fhe bolj rastanjfha, de vezhidel fkosi vidimo, ko pa nekoliko gorkote, ki ga narasen dershi, sgubi, fiopijo vodene drobze bolj fkup, in fe nam pokashejo pod podobo megle ali oblakov; pri vezhi sgubi gorkote, fe fprijemljejo vodene drobze ob¬ laka v kanzhike (kapljize); te le, sdaj she teshej , ne morejo vezli gori pla¬ vati, sazhnejo po zhafi doli les’ti, po poti pa fkosi oblak pol ali zelo uro glo¬ boko , fe smiraj druge vodene drobze s njimi sdrushujejo, de, zhe dalje vezhi in tesheji pohajajo, dokler, kakor debeli kanzi (kaplje) na semljo padejo in takrat rezhemo : desh gre. Ravno tako fe dela desh; kapljize od fpodaj na po- krivazhi vreliga lonza, ali od snotrej na klobuku shgajnerfkiga kotla; mokrota fe je fpremenila v fopar, fopar pa, ko fe ohladi, to je, nekoliko gorkote sgu¬ bi, pohane sopet mokrota. Lahko bi fe tedaj reklo, de kar fvet Hoji, je ni kapljize, ne vezli ne manj vode na fvetu, pa ni vfa voda, tudi ne vfelej pod enako podobo; nar hitreji je vode narvezh pod podobo puha ali foparja, veliko jo je v fnegu, ledu in v v lih mokrotah in fokih zeliga fveta. H zhimo to in tukaj ? bo sna biti marftkdo rekel! Sa odgovor mu damo: kdor teh refniz ne rasumi, ne bo nikdar umnim vino — vinorednikam prifhtet. Sdramljena ali sbudena gorkota, od ktere govorimo, flori, de fpomladi drevefno popje sazhne otekat in fe raspenjat, sbudi in svali miljene shivaliz, de poleti okoli naf go misij aj o; dosoritertni fad, in primora semljo, de veliko fadti prinefe, ko jo je ravno prav, nam tekne; ako jo je pa prevezh, naf pezhe — opezhe, ali zid umori. Ta gorkota fe da meriti; velik raslozhik je namrezh med gorkoto fnega, ki fe topi, ali vode, ki ravno smersuje in med gorkoto vrele vode; ta raslozhik fo uzheni v 80 enako velikih ftopiniz rasdeljili, in k temu mero snajdili, ki fe Reomirov gorkomer, termometer (Reaumur’scher Thermometer) imenuje. Ena¬ ke fiopinize, ki jim tudi „gradi“ pravijo, fo uzheni moshje od gorkote fnega, ki fe topi, ali vode, ki ravno smersuje gori do gorkote vrele vode naredili, enako velike fo jih naredili fpodaj pod vodo, ki smersuje. Ko fe rezhe tedaj, de je fheft gradov mrasa, fe hozhe rezili, de shivo frebro je v gorkomeri fhefl ftopiniz pod smerslino padlo, in uzheni samorejo po tem takim ne farno vifokoft gorkote, ampak tudi ojllrdft mrasa po ti meri rasumiti , in eden drusimu osna- niti. Pri vezli kmetijfkih opravilih je prav potrebno in koriftno gorkomer imeti, najdejo fe v mehih na prodaj. 2) Druga gorkota je svesana, in tako fpijdzhe, de bi fe nikoli farna od febe ne sbudila, ko bi jo kaka druga rezh ali mdzh ne sdramila; vfe videjozhe in ne videjozhe rezhi (sraki ali lufti) posemeljfkiga fveta fo jo polne; pa fkrita je, fe ne da ne obzhutiti, ne meriti, ko jo pa sdramifh, jo bofh obzhutil, pa tudi lahko meril. Rekli fmo she, de folnze jo nar bolj in nar vezh na fvetu sbuduje. Kemikarji jo snajo na veliko fheg sbuditi. V frdvim mdfhtu, v gnoji, mokrim feni, v platni, ko ga je vezh kupov ftifnjeniga in mokrige, jo nar hi¬ treji neki gnjiliz (StickstofT) sbudi; na shivim apni jo sbudifh s vodo, v Tvo¬ jih lahnih pluzhah s dihanjem, to je, ti vlezhefh noter neki kifliz (Sauerstoff), is tega fe proti kakor dihafh gorkota sbuduje, de te greje tvoje shive dni, ko bi ti pa ufta in nof salapnili, zhe bi fe v pluzhah vezh ne potikalo, bi gorkota tvojga telefa safpala, pa tudi ti bi safpal. — S krefanjem sbudifh fpijozho ifkrizo, s ifkrizo sashgefh fvezho , s ktero na ognjifhu sakurifh, smiraj vezh jo sbu¬ difh, dimnik fe ti vname, hifha ti sgori, pa tudi fofedova, vezhkrat tudi žela vaf, terg, zelo veliko meflo, kolikanj in kako ftrafhno fe je gorkota sbudila! 31 fe zhlovek vsdigne ali gre, bolj hladno je, in de nar vifhji gore fo na vezhno s ledenimi in fneshenimi kapami pokrite. Gorkota je tukaj le pri naf doma, v nafhi semlji; kakor kovazh merslo she- lesize s zhverftim tolzlienjem na nakvali rasgreje, de sherezhe po- ftane, ali kakor divjak s dergnenjem lefa ob lef gorkoto sdrami, de oginj ima; ali kakor pofhteniga, lepiga fanta, prijasni, mili pogled od daljezh nedolshno deklizo, kini fhe befedize s njim go¬ vorila, ga fhe nikoli ni vidila, tako ogreje, de srudezhi; ravno tako samore tudi folnze, de fi je ravno 20 miljonov nemfhkih mil daljezh od naf, s fvojim ravnim in biftrim pogledam semljo ogreti, nje fvetloba pa in sharki s nekim nam ne sapopadljivim shigazhe- njem, v semlji svesano in fpijozho gorkoto odvesati, sdramiti, sbuditi, jo vun potegniti, de naf, in vfe drugo okoli naf, greje, de jo obzhutimo. Ko folnze saide, sazhne gorkota pozhali sgino- vati, slese sopet v semljo, fe fpravlja in gre fpat, de bi drugi dan, ko bi jo folnze sbudilo, sopet vftala; zhe dalje v nozh, smi- raj bolj sginuje; poleti, ki je daljfhi dan, in folnze bolj na rav- noft bije, jo vezh obudi, po simi pa veliko manj, na gorizhizah, ki fo ravno proti folnzi obernjene, jo nar vezh obudi, vezh kakor na planjavah, na ktere she nekoliko polirani, in tedaj ne tako mozh- no, bije, satorej fo gorizhize vinoreji bolj flushezhne od planjav. Dalej uzhi vfakdanja fkufhnja, de folnzhni sharki na zhiftih ali golih tlah, ker fe samorejo poredama vpreti, nar vezh fpijozhe gorkote obude; bolj gorko je na jafnim, kakor v gofhavi; bolj gorko na zefti ali na fuhim brddu, ko na njivi s shitarn obrafheni, ali na fenosheti. Ne bodi tedaj sanikaren, ampak vedno pofkerbi, de bodo nografhke tla okoli leta zhifte in ne plevelne, de fe ti bo v njemu vezh gorkote sbudilo, ktera ti ga bo globoko v nozh, in vezhkrat do nafledniga jutra grela, in tako bo grosdje, kar bo koli mogozhe, fosrejalo in zukreno poftalo. Satorej morajo tudi terte pofamesno fajene biti, de folnze zhes dan fleherno pofebej obide, ne pa pregofto, de ne obfenzhvajo prevezh ena drugo, in de s fvojo fenzo tal ne sakrivajo. Vinoredniki nifo tako samasani, de bi teh refniz, faj is vfak- danjih fkufhenj ne rasumili; od kod pa vender pride, de grosdje, pofebno frednje, vezhkrat pa tudi pritlizhne reje v takih plevelih in gofhavah pufte rafti? to pride po tiari navadi, ki jo je tako teshko — tako teshko opuftiti. Navada ima shelesno frajzo 1 Hozhefh kadaj novo delo, kakorfhno fi koli bodi, pri kmetifht- 7 * 52 vi vpeljati, ne pezhaj fe v tem veliko s ftarimi delovzi ali najem¬ niki; famoglavni fo, nevoljni in zhmerni, v prizho fe ti bodo po- fmehovali in ozhitno ferfali, rekozh: kdo je kadaj kaj taziga vidil ali flifhal, in ti ne bodo prav ftorili. Nad tem fe pa ne zhudi; ftare ljudi nove rezhi uzhiti, ta ne gre; najemi raji, zhe nimafh fvoje drushine dovolj, mlade, bolj vbogljive in tebi vdane ljudi; dobro jih plazhuj , prijasno fam pokashi jim novo delo, ki ga imajo fto- riti, zhe jim prezej od rok ne gre, ne bodi nevoljen, ne godernjaj in ne smirjaj jih satd, ker ti po volji ne flore, s tem ti ne bofh nizh boljfhi. Mladi ljudje hitro vfako delo pofnemejo, to jih ve- feli, komaj snajo eno, fe she drusiga uzhe in poprimejo; sadnjizh fe fhe s tem le ponafhajo, in velikrat fvojim tovarfham take nove dela radi pokashejo, in jim njih prid raslagujejo. Tako le pridejo nove fhege in dela hitro v navado; nikoli pa nimafh noviga dela vpeljati farno s to befedo: „takd hozhem imeti“, marvezh imafh fvojim domazhim, in tudi unanjim ali najetim delovzam vfako novo delo tako rasloshiti, de tudi njega korift rasiimijo. Ker fmo she tukaj do delovzov prifhli, naj nam bo fhe dovo¬ ljeno opomniti, de fo delovzi tudi fvojiga plazhila vredni. Ne bodi fkdp proti njim; fkashi Te jim priljudniga gofpodarja, s vefelim oblizhjem in dobrim ferzam, ne pa, de bi jim kadaj ozhital, kakor de bi ti bili premalo ftorili, pri njih fi imel biti, de bi bil fam vi¬ dil , kolikanj in kako fo ftorili. Gofpodarjeva sadavoljnoft je po- loviza njih plazhila! Defet prav flushenih delovzov, zhe fe ravno med feboj kaj norzhujejo ali rasvedujejo, ti bodo s fmeham vezh in bolj prav ftorili, ko dvajfet drusih, ki s nevoljo in klavorno, kakor na tlaki, delajo. Kar fe s vcfeljem flori, je vezhidel prav ftorjeno. Vezhkrat, kadar fmo v pretezhenih letih fvoje delovze, ki fo vrozhino, tesho in trud dolsiga dneva prenafhali, flifhali, kako fo na vezher shvishgaje, in vefele pefmi prepevaje na dom fhli; nam je bilo tako pri ferzu, de nobeden nar flovezhih pevzov bi naf ne bil mogel bolj omezhiti. Marfikteri, kakor pravijo, dobri kmetje, fo v poprejfhnih zhafih fvoje finove k nam na shernado fnajemfhino) pofhiljali, ne kakor de bi bili shernaditi navajeni, ali s h er nadenj a potrebni, temuzh satd, de fo fe pri naf novih fheg dela nauzhili. S takimi rasumnimi in vdanimi delavzi fe da ndgrad prav oko¬ pati, in v njemu plevel satreti, de ne bo kafneji vifhej sraftil, in od vetra jugan s fvojim majanjam grosdja mandral. Veliko vino- 33 rednikov je po tih krajih te vere, de, zhe je grosdje she v moki (Aufltig), mu ne tekne, ko fe okoli njega kaj ripfa; satorej po- fkerbe tudi, de vfelej, predenj je grosdjev moki, ga veshejo, to je, nove mladike od sgorej na kole pripenjajo. S tazimi delovzi fe da tudi salisani, to je, s vezhletnim, plitvim ali le poverhnim okopovanjem fkashen ndgrad popraviti, zhe figa fam po nevednofti salisal, ali zhe taziga kupifh, ti ga bodo pre- rahljali, de bo vefelje. ^pervizh fe ga bodo tertize nekoliko vftra- fhile, ker fe jim veliko poverilnih korenizhiz poterga, ali kmalo po tem bodo fzhernile, de fe bofh zhudil; spervo bendimo, ti dajo debelfhi grosdje. Dobriga in globokiga kopanja nikar ne posabi, to ti da vfelej debelfhi jagode, in fhe posno v jefeni, bodo terte selene oftale. Od korifto nografhkiga okopovanja, in plevelniga satrenja fo v mnogih vinfkih deshelah tako mozhno preprizhani, de potem, ki terte odkopajo, nograde, ne po enkrat, ampak po dvakrat, v ne¬ kih krajih fhe zlo po trikrat, pa ne vfelej enako globoko, okopu- jejo. §vet ni enako po vflh krajih plevelu podvershen; tudi bi fe snalo primeriti, de she po ftarih navadah preplitvo kopajo, in ple¬ vela nikoli prav ne saterajo , ali pa, de v kakih krajih prevezh poverim, in tedaj bolj plevelu, ko tertam gnoje. Ko bi ta bila, zhuditi bi fe ne imeli, de jim plevel prevezh nagaja. Ozhitno pa gre take nograde nar bolj pogoftama okopovati, kteri fo preilovni, in v kterih fe semlja sa kakim vezhim deshjam premozhno vleshe. Ako bi ne bilo navadno deshelno orodje pridniniu nagrafhkimu oko- povanju primerjeno, treba ga je primeriti, ali gorfhiga is kakiga drusiga kraja sanefti. Od 20 let fem fo gorfhi delovzi pri naf is tega namena fvoje, kakor pravijo, pikonize, sa leto delo, ki fo doli vun in vun dva pavza fhiroke, fkorej 4 pavze debele, od 12 do 17 pavzov s luknjo vred sa toporifhe ali rdzhnik sdaljfhali; va- gajo v shelesu polzheterti do 4 funtov; s tako le zeli dan nograd kopati, ni ravno lahko. Kdor nograd prevezh plitvo okopa, ne bo farno nograda, am¬ pak tudi febe fleparil; plitvo in tedaj hitro okopan, bo tudi ob bendimi hitro potergan! Ob deshevnih vremenih nikar nograda ne okopuj, prašno je rezhi: delo fe bo lahko in bersh ftorilo. Ko fe fkopana in mokrotna semlja proti ofufhi, prav je, ko ravno kaf- neji desh na-njo pade, ne bo fhkddlo; ko ti pa fkopano mokro semljo desh saplofka, fe ti bo terda fhkorja zhes nograd naredila, 54 srak ne bo mogel fkos priti in korenin oshivljati, in nagle plohe bodo po verhu otekale, bres de bi semljo rasmozhile; terte pa namefto fzherniti, bodo sbledele, in fkorej boljfhi bi bilo, de bi ga ne bil tifto leto zlo nizh okopal. Ko je fkopaniga plevela malo, in ko je droben, ga snafh po verhu pufhati, de fe pofufhi, ftrohni in prihodnjizh nekoliko po- gnojenju nograda flushi. Ko ga je pa obilno in debeliga, ga mo- rafh vun is nograda fpraviti, de ti ne bo nografhkih tal pred foln- zam sakrival, in de fe ne bodo rofe po njemu vftavljale in nogra¬ da hladile, vershi ga na gomilo, ali ko je potreba, oberni ga sa shivinfko pizho, ali seleniga ali fuhiga, rasun tega pofkerbi, de ne pride vmef nizh ftrupeniga, kakor je, poftavimo: fmerdljivi ja- belzhnik, po kterim fhe zelo kravje mleko, ako ga je sherla, fmerdi. Vemo, de bofh rekel: „faj ga shivina je“, kaj pa de, zhe je privesana, isftradana in zhe ji drusigane dafh. Posheni le en¬ krat kravo na kraj, koder jabelzhnik rafte, in pasi, zhe fi ga bo farna svoljila jefti ? Ker Ipavzi nograde le po enkrat okopavajo, prav bi bilo, de bi jih nekoliko bolj globoko, kakor imajo lizer navado, in kafneje okopovali, de bi plevel, ki fe je she prikasal, ob enim saterli in de bi terte, kader bi bilo nar bolj potrebno, is bolj rahle semlje raftle; druge poljfke dela pa, ki fe jim lilijo, jih primorajo, de jih pred, ko je mogozhe, okopajo. Svetovati bi fe jim ne moglo, de bi fhe po f. Petru to delo ftorili. Hude foparize in folnzhni ope¬ ki bi snali fkos srahljano semljo tertnim korenikam prevezh fhko- dovati. Ko bi fe pa fem ter tje, sna biti v preflabo okopanih no- gradih, kaj vezli plevela, pofebno lirke, ali golliga velikiga miih- vizha prikasalo, ga sna od f. Lorenza, kadar ima navado mlade kolzhi obrufhiti, do f. Jerneja poruvati in is nograda fpraviti. Kar fmo pri nografhkim okopovanju od srahljenja, sdroblenja in obrazhanja semlje koriftniga povedali, samore fledni kmetova- vez na umno preoranje, de fe semlja dobro obrazha in drobi, ali pri obdelovanju vfake druge reje, po danih priloshnoftih, v pravim zhafu, de fe semlja pri korenikah ne sablati, ali v hudih fufhah fe korenike fhe bolj ne fpekd, k fvoji pridnofti oberniti. Vfakdanje fkufhnje uzhe, de bolj prav in pogoftim, ki fe raftlinam pleve, in semlja okoli njih mefha, bolj fe tudi ponafhajo. Od saplevelenja frednje tertnje reje, fe bo v naflednim od- lozhku kaj vezli v mifli vselo. 55 X. Kako gre fhe dalje terte isrezhiti? Terte obresane in povesane, oborane ali okopane, hvala Bogu, bofh rekel, delo je ftorjeno! Vinoreja pa nima fhe s tem sa dobro; na ravnoft ti jo povem, de td je fhe vfe prevezh is debeliga, de vfa nekdajnoft je tudi tako ravnala, de fedajnoft vezli od tebe terja. Vinoreja modra gofpa, priljudna prijatliza te sheh', kakor fkerbna mati fvojiga otroka fhe v bolj lepo obdelani ali omikani nograd peljati, in ti fhe bolj pitano grosdje pokasati. Nizh fe jo ne boj, sa nje roko fe primi, ozhitoferzhno te bo poduzhila. Ali te nizh ne mika od nje kaj svediti ? Ali niti nizh radoveden? Ko bi tvoji v klet povabljeni fofedje in prijatli, ali tudi vinfki kupzi tvojo kapljizo gorfhi, kakor dolihmal, imenovali in pohvalili, bite td zlo nizh ne vefelilo? Ko bi sa naprej fvoje vina drashej , ko do sdaj prodajal, bi ti td ne bilo vfhezh ? Ref! Poftavi lonez s shlahtno zvetlizo v kaki hram, de ne bo folnza vidila, ali ti bo lepo raftla, in fe dobro ponafhala ? — Naj te saprd sa tri mefze v neko malo ftanizo, ako ravno s vezhimi tovarfhi, ki ti bodo fhe sa vezhi nadlego, naj te pitajo s nar bolj sbranimi jedmi, ali ti bo td teknilo, zhe ne bofh fmel kar ftopinize na sdravi srak, na gorko folnze ftoriti? Taka le fe tudi grosdju godi, ko v fredignje- zhe in fenze kofhate terte prebiva, de nikoli folnza ne vidi! Ni sadofti ne, de je terta na folnzi, tudi nje grosdiki naj fe ga ras- vefele, naj jih faj vender nekoliko od ene ali druge ftrani' oblije, de bodo bolj ratali. Kakor tedaj mila mati fvoje dete, ki ga neko¬ liko sagernjeniga v narozhju dershi, ima tudi terta fvoje grosdike na videshu, faj poftranfkimu pogledu imeti. Kakor fo naf v vfih vednoftih in uzhenoftih, vmetnoftih in ro- kodelftvih drugi narodi prehiteli, tako tudi v vinoreji; mi §loven- zi, jo zhmo rezhi! Ali ne klampamo vli pavijani sa njimi le od daljezh? in pa fhe fkorej, kakor de bi naf na vervi farni, in fhe po fili sa feboj vlekli. Nafh narod, v nar vezhim fhtevilu, in nar dalje po fvetu rasproftorjen, je prifhal v fvojih ftarih ftarih ozha- kih is merslih, ledenih krajev, is divjih, tamnih gojsdov; ali pride ki od tod, de jo imavfvojim ferzu fhe tako malo gorezhnofti fam sa fe, in sa fvojo domovino? de ga tako malo mika in fpodboduje sa laftno omikanje in ofrezhenje? Nar vezhi narod, in nar dalje sad oftati, ali je to sa-nj zhaftitljivo? PodTurkam jih ref sdihuje zhes pet miljonov nafhiga flavjanfkiga naroda v ftrafhni fush- 56 nofti; pod teshko slielesno kraljevo palizo rufkiga žara fe jih snajde zhes 40 miljonov; mi pa, ki domovujemo v fhtevilu 15 do 16mi- Ijdnov pod nar lepfhi zvelezhim venzam nar miloftljivfhiga in mir- nifhiga Zefarja Ferdinanda L, ki nevtrudama sa nafhe rasjaf- nenje in ofrezhenje fkerbi; mi, ki nam je pred drugimi pavijani od vezhera, od Lahov, luzh rasfvetljenja v fveti veri, in v mnogih drugih vednoftih in umetnoftih she pred vezh ftoletmi dofhla, de fhe dan danafhni, ali k vezhnimu hvaleshnimu fpominu vfe, kar je lepiga, pitaniga in drasiga, shlahtno, ali is Lahov imenujemo: mi, ki naf Nemzi tako lepo k febi vabijo, nam tako prijasno sa- loge fvojih vednoft odpirajo in ponujajo , ki tako ferzhno shelje s nami pobratiti fe * **) ); ali fe jim bomo fhe smiraj glufhili? in farni febe fhe v nizh ftavili? ali ref, naf ne samore nizh fpodbofti, de bi farni febe vifhej ženili? sa drusimi narodi hiteli, jih dofhli, in s njimi enako vifokoft, zhaft in prijetno shivljenje dofegli? Prozh tedaj s vfo flepdto, de fe ne bo nihzhe vezh med nami fvojiga naroda, fvoje domovine, ali fvojiga j esika framoval! Zhehi, *#) *) Notrajno-aufirijanfka drushba sa obertnoti in rokodeltivo je lanfko leto na fjhta- jerfkim 405, na Korofhkim 244, in na Krajnfkim 145 tovarfhov fhtela, kterih vfak na leto po pet gotdinarjev, drushbne namene podpirati, pripomore. Te de- shele fo bile pred vezh letini, po milofti Njih Zefarfke Vifokofii Nadvojvoda Joana povabljene k imenovani drushbi pritiopiti. Nihzhe ni sgornih Auftrijanov k temu prittopku klizal ali vabil, — farni fo fe priproflli, in dobrovoljno jih je do pretezheniga leta k ti drushbi 1458 tovarfhov prittopilo! Taki le fo Nemzi! **) V Ljubljani fo bili pred dvema letama namenili nedeljfko fholo v rasjafnenje obertnofii in rokodelltva napraviti ; ker fe pa v Ljubljani krajnfko in nemfhko govori, fo nam, ki fino bili ravno na poti v zhefke Toplize, flavni in sa do¬ movino vneti rojak, rajnki gofp. Praprotnik shivo narozhili, de bi bili v Pragu, kjer tudi zhefko in nemfhko govore, fkuflli svediti, kaj v tazih fho- lah, in v kterim jesiku uzhe. S veliko voljnoftjo fo nam tani vfe, kar te fhole vtizhe, na tanjko dopovedali in pokasali, svedili fino, de jih v Pragu 1100 ob nedeljah v take fhole hodi! De jih imajo 11 rasnih velikih flaniz ali falav s 11. uzhitelji v treh rasnih hifhah, ker ni bilo mogozhe vfiga pod eno flreho fpraviti, de jih uzhe po zhefko in nemfhko. Mehaniko pa in kemijo farno po nemfhko. §ami fmo bili neko nedeljo ob defeti uri v tako fholo ftopili, kjer fo Mehaniko raslagali, nafhli fmo okoli 130 poflufhavzov, nektere pri flarotli 30 let, tudi vezh korporalov in feldbebelnov med njimi. Pofebno veliko jih je, ki fe rifati uzhe, pokasali fo nam od tazih mojflrovfke dela, f-hranjene v fholi k vezhnitno fpominu. Zhehi fo bili pervi obertniki v nafhim Zefarftvu, in fe smirej tako uzhe, kakor de bi fhe nizh ne snali! Nafhe Iderfhizc pa fhe smirej po ftarih obrasih fhpize delajo; boje fe, de, ko bi jih po kakih novih prizhijozhimu zhafu bolj primerjenih zhertalih ravnale , bi jih vezh ne mogle prodajati! — S enako poftreshljivoftje nam je gofp. Hanka, moshak evropcjfkiga flavtiva, in pervi fjlavijan , ker vfe flavijanfke jesike rasdmi, neke rasjafnenja, ki mu- seum sadenejo, podelil, in fvoje fcrzhne shelje rasodel s Ljubljanfkim muse- umam v tako sveso flopiti, de bi fl, kar bi od pifinenftva bilo, na krish po- fhiljali. Na poti nasaj fino vfe, kar fmo v PrAgu taziga svedili, gofp. Pra¬ protniku na tanjko dopovedali. — 57 Horvatje, nafhi blishnji fofedje, §lovaki po Ogerfkim i. t. d. vfi sa Nemzi podvisajo v ljubesni do domazhije, v ljubesni do Zefarja in do lepih, koriftnih uzhenoft. Ali bomo mi §lovenzi, mi, ki fmo med vfimi pavijani nar ftarji shlahten kamen v kroni nafhiga zefarftva, sadej oftali? De bi vender te befede na tako gorezhe ferza padle, kakor gorezhe je bilo, ki jih je ofejalo! naj fe v njih globoko vko- reninijo in lepo zvetejo, de bi sanamftvo — nafhe mefd in kri — v blishnji prihodnofti is njih obilno fadu s hvaleshnoftjo vshivalo ! Pred 1800 letmi fo she modri Rimzi, po fprizhovanjuKolu- mela, nekiga vifoko uzheniga rimfkiga kmctovavza, rasumili, de isrezhenje tert k poshlahtnenju grosdja veliko pripomore. Pod isrezhenjem fo vfe fredftva ali pripomozhki sapopadeni, po kterih fe grosdji na tertah, pa le umno, prihod sdraviga sraka in folnzhne fvetlobe in gorkote nakloni, de bi fe bolj obnafhalo. Kar bi samo- gel v tem le plevel grosdji fhkodvati, fmo she v poprejfhnim od- lozhku s vfo natanjknofto povedali: tukaj fe bomo zhes tertno isre¬ zhenje od mnogih drusih plati pomenili. Zhlovek ne diha farno fkosi pljuzha, ampak tudi fkosi kdsho. Odrafheni pa sgubi v 24 urah s dihanjem, in videjozhim ali ne- videjozhim pdtam 4 do 5 funtov mokrote, ki fe vezhidcl fprdti v fdpar fpremenuje, na kvifhko leti, in is kteriga fe, kakor fmo she v miflih imeli, tudi desk dela. Imamo po fvoji kdshi nefhtevilno nevidejozhih lukniz, po kterih mokrota vun puhti; imamo jih pa tudi drugih bres fhtevila, ki fo pijavkize, ktere is sraka shivesh ferkajo. Kaj bi tebi pomagalo, te s jeiiham, shganjem ali s kafro oprati, ali s brinjevim oljem in ftarim falam pomasati, ko bi tvoja kosha nizh ne popivala? —■ Vfe raftljine, ki po simi zid malo shivesha potrebujejo, in ka¬ kor medved v berldgi fpe, dihajo in pulite v poletnim zhafu po perji. Vli oftanjki od shivesha, vfe nepotrebno fe po perji is njih fkadi, ali fpuhti; po perju pa tudi zid veliko shivesha is sraka v fe potegujejo, ferkajo ali pijejo. Kili fhc nikoli vidil drevo na kakim sidu rafti? Kam dela neki korenine? Ali ne shivi po perju is sra¬ ka? Ko bi na latnik fpeljano terto , ktera bi ti lahko dala 200 bokalov mdfhta, na poletni hudo vrdzhi dan prezej sjutrej pote¬ kal, ali ne bo nje perje do vezhera she tako fuho, de biga lahko kakor fhtiipo smanzal? Kolikanj mokrote, alifdkabi bilo zhes dan potreba, de bi bilo perje seleno in frifhno oftalo? Uzheni moshje menijo, de terta v premeri 17 krat vezli kakor zhlovek na dan 8 58 po perju fpuhti, de fe tolikanj is nje fkadt! Ko bi terta po veliki fuflii ali folnzhniin opeku zlo ob vfe perje prifhla, naj potem de- shuje kakor ti koli bodi, kaj fe ti sdi: ali bo nje grosdje fosre- jelo ? Kratko nikar, to leto ne vezli; nima perja, ne more vezli dihati ali puhti ti, in fdka, ki ji ga korenine obilno pofhiljajo , ne more povshiti, nepotrebniga pa vun pahniti, fe sapafe, ali pa bo v tak lian poftavljena, kakor po simi. Ravno tako kakor terta po perju, tudi grosdnje jagodize po lupinizah ali kdshizah dihajo ali pulite, vlezhejo in ferkajo shivesh is sraka, in nepotrebne ali nadleshne oftanjke od shivesha od febe dajo ali vun pahajo , fe is njih ispote ali fkade. Torej mora vfaka jagodiza okoli febe proftor imeti, de lahko po fvoji vlaflnofti shivi, fizer fe sapafe, oboli in pošlo pride. Bres folnza, ali bres gorkote ga pa ni nobeniga shiv- Ijenja, terta in grosdje mora tedaj dovolj gorkote imeti, fizer ne bo raftlo in dosorelo. Rasun vodeniga foparja, in nepotrebnih ali nadleshnih oftanjkovpulitevfe raftljine tudi neki kifliz#) (Sauer- *) Dihaje ferka zhlovek kifliz is sraka; v pljuzliah fc kifliz raskroji, nekaj fe ga fprime s kervjo, in ji da rudezho farbo , nekaj fe ga sdrushi s voglizam, in tega vun pahamo; gorkota pa, s ktero je bil kifliz popred terdno svesan , po¬ dane rasvesana, fe sdrami, in ta je, ktera naf greje. Ko bi ne bilo vezli kifliza v sraku, bi ne mogli vezli dihati, bi fe salapnili, bi poginili mi in vfa shiva flvar. Tudi ogenj bi vezli ne gorel bres kifliza. Na ognjifhi fc godi ravno tako, kakor v nafhih pljuzliah; kifliz fe sdrushi s ninogmi rezhmi, ki fo bile v drevah, in sgine s njimi fkosi dimnik, gorkota pa', s ktero je bi] kifliz tako svesan, de je popolnama fpala, fe od njega lozhi, fe sdrami, podane rasvesana, in saniorc žele meda foshgati. Vfa taka gorkata pride tedaj od kifliza. Vfa shiva livar in ogenj tolikanj kifliza povshije, kdaj bi ga she bilo moglo smanjkati, ko hi fe od kod ne nadomeftoval? V fe raftljine zcliga fveta ga vedno is febe pulite, de ga je smirej sadofii, in smirej v enaki primeri po zeliniu fvetu v dolinah in na vlili vifozliinah. Med 100 deli sraka, v kterim prebivamo, gaje 21 delov kifliza, ko bi ga bilo vezli, bi prenaglo shiveli, bi bili kakor vinjeni, in bi hi- treji poginili. Od druge plati puhtimo, ali vun pahamo mi in vfa shiva livar kifli vogelz (Kohlensaure) , to je taki srak, kakor gomisla is kifle vode, ali kakorfhen is mofhta pride, ki fe kuha. Klet poln mofhta*, ki fe ravno kuha, fe hitro, zhe ga kaki veter fproti prozh ne odsliene, s takim kiflim voglizam napolni, de bi neumni zhlovek hitro v njemu fe salapnil in poginil; sakaj v kiflim voglizi ne more nobena shiva flvar dihati, tudi fvezha ne goreti. Srak is kifliga vogliza je 11 krat teshcji, ko srak v kterimu shivimo, fc pulti tedaj, pa zlo s lahkama, is pofode v pofddo prelivati, de fl ravno ni nizli viditi. Ko bi v kaki isbizi, ki je tikama saperta, vezli ljudi prebivalo, kakor fe v mefiih pri fromakih po simi vezhkrat godi, in ko bi fpat flili, fe sna primeriti, de vit poginejo, in drugo jutro, kar fe je she velikrat pergodilb, vfe mertve najdejo. Kifliz fo s dihanjem v isbizi povshili. in ga s kiflim voglizam, ki fc je is njih pljuzh puhtil, nadonie- fiili. Ko bi taki ljudje fhc kaj ognja k febi v isbizo vseli, fogreti fe, bi fhe hitreji poginili, sakaj tudi ogenj kifliz povshiva, in ga s kiflim voglizam nadomeflva. Kifli vogliz je tudi smirej v enaki primeri v sraku, v kterim shivimo; v 100 delih sraka je en del kifliga vogliza. Sakaj pa ne vezh? faj ga vfa shiva flvar vedno is fvojih pljuzh vun paha? Kadaj bi bil she mogel zeli fvet s njim 59 stolf), kteriga nam vfe raftljine povrazhujejo sa v o gl iz (Kohlen- stoff) , ki ga jim s dihanjem pofhiljemo. Nihzhe ne ravna tert farno savolj mladik in perja. Grosdje — grosdje, in pa dobro, to je, srelo in zukreno hozhemo od njih imeti. Pametni in fkufheni vinoredniki vlih vinfkih deshel fo pa popolnama previshani, de nifo vfe mladike, ki na obresani terti sraftejo, tudi ne vfe perefa na mladikah, tortni rafhi potrebne, mar- vezh, de fe dajo mnoge perefa na mladikah, vezhkrat pa tudi žele mladike, bres tertne fhkode, in k velikimu teknenju grosdja prozh vrezhi. Ko fe po ti fhegi terte isrezhejo, imenujejo to fploh: „terte trebiti" v nafhih krajih pa „terte mandati ali ob er ati" in kar prozh mezhejo, fe klizhe pri naf s delam vred „mandanje“. Poglavitnifhi namemba tertniga otrebenja ali mandanja je: gros- dji, — de bi prevezh v fenzhnim hladu kofhate terte in v sa- dahnjenim sraku ne zhepelo , kar mu ne tekne, — pot odpreti, de bi ga po nji bolj sdrav srak, folnzhna fvetloba in gorkota dofhla. Pokuli, dragi prijatelj vender enkrat grosd is frede go- fhave kake kofhate terte, slafti pri fredni reji, in grosd od svu- najne Hrani na enaki terti, ko bi bil ravno s enim perefam neko¬ liko sagernjen, oh kaki raslozhik bofh nafhil! Ali ne najdefh vezh¬ krat fhe ob terganju, poftavimo na gnjetizhni terti, de svunajni grosd je lepo zhernoplav, in dobriga pokufa, snotrajni pa fhe po¬ polnama selen, bres pifane jagodize, ko ravno na pol mehak, je vender voden ali fhe kifel; ali bi ne bilo bolji prozh ga vrezhi, kakor med dobro grosdje djati? Tu vidifh, de bres sraka in folnzh- ne fvetlobe in gorkote jo ni nobene srelofti, ne grosdnje lepe farbe. Kar ti je tukaj rezheno in pokasano, lahko obernefh v primeri na flednjo bolj kofhato terto pri vfaki reji in v vfaki vinfki desheli. V nogradu imafh mlado ali pognojeno, mozhno rafiljivo terto, ki fijo na fhpardn defeterih ozhef obresal, ktere ti dajo 10 lepih mladik, prav prav mozhen fhparon ima pa fhe pri vfazim sarodnim ozhefu nar manj eno ravenoko, vezhkrat fhe zlo sarodno; ko ti vfe pah¬ nejo, jih imafh sopet 10 mladik, tedaj she 20; ker je pa terta kakor fmo rekli, mozhno raftljiva, fe sna primeriti, de dobifh na 10 poglavitnifhih mladikah is novih letafhnih ozhefov, v oglizh- napolnjen biti in vfe shivali poginiti! Seni!ja ga na fe vlezhe , ga fproti ferka, in fc s njim napaja, in s njim, kakor nar potrebnifhim shivesham vfe raftljine redi. Tako le fe ta rezh veshe in verti! Raftljine naf sltive in vfo sltivo fivar s kiflizam in s fvojim fadain, vfe shivali pa rede raftljine s njim potrebnim gnojeni in voglizam! Kako zhudna in modra je vflganiogozhnolt Boshja! 8 * 60 kih tikama perefnih rezelzhkov, fhe 10 ali 15 ravenmladik, in fpodej nishej po debli, ali is lifhaja pufhcniga sarodniga lefa fe samorejo fhe neki flepizhi sdramiti, in ti fhe veliko mladik pridjati. Ko bi ob grosdnji veshnji vfe to vkup gori na pahidizh privesal, ali ne bo prevelika gofhava poftala? tako fe sna primeriti, de is nar shlahtnejih tertnili plemen po sanikernofti prav plehko grosdje, in flabo vino pridelafh. De v tazih gofhavah, zhe je kolikanj de- shevno, mora grosdje, tudi na nar shlahtnejih plemenih, operh- niti, od tega nezhmo tukaj nizh govoriti. Dobro vemo, de nifo vfe terte po nogradih tako raftljive. To je bilo tukaj pokasano le v pripodobi k tvojimi rasumenju. Ozhitno pa je, nibzhe ne more tajiti, de je ravno v tem v nafhih krajih pri pcrtlizhni in frednji reji veliko nevednofti ali neumnofti, nar hitrejfhi pa sanikarnofti. Pred dvema letama, ki fmo fe na Moravfkim od Znajma meji dunajfke deshele perblishovali, ali fmo jo she morde prefhli, fmo sagledali v ofdjnofti nekiga goliga hriba vafizo od 20 do 25 po- famesnih lufhiz, pa fe bifiro osiraje jo nifmo mogli shive dufhe v nji najti, vidili fmo marvezh fhe mnoge pokonzhne vrata v hrib. Vganili fmo jo, bres fhe kake tertize viditi, de td morajo vin- fki kleti biti, kar nam je tudi poftiijon poterdil. Kader fmo verh hriba sadej puftili, fmo prifhli v frcdo ndgradov, ki fo fe na defno in levo daljezh rasproftorili, in naddl vlekli. Tertne glavize fo is tal kukale, na flednji po dve mladiki, vezhidel vfaka s fvojim grosdikam. §voje shive dni jih nifmo vidili, ne tako pritlizhnih, ne tako lepo obranih ali otreblenih, pa tudi pleveliza ga ni bilo med njimi viditi; farno pregofte fo fe nam sdele. Na zefti vfredi ndgradov je nekdo podndgrafhki klet imel, in is njega vino na zefto tozhil; viditi je bilo farno luknjo, fkos ktero je is kleta vino noiil. Prav pripravna naprava popotnikam is fevernih krajev, ki nifo fhe nikoli vidili, kako vino rafte, v pervim ndgradu, ki fe jim naleti, jim tudi njega fad v pokufhnjo ponuditi! — V tazih nogradih in pri taki reji jo ni, in jo ne more biti ko- fhate terte, tudi po Ipavije veliko takih ndgradov, kteri savoljo tertne raftljivofti zid nizh mandanja ne potrebujejo. Grosdje fe vidi vfe, ja s perftam lahko na vfaki grosdih v njemu pokashefh. Na oralu taziga ndgrada pa bofh veliko vina, ga snafh 200, kaj pra¬ vimo ? ja fhe zlo do 150 bokalov pridelati. Velika obilnoft vina na enimu oralu! Tudi take ndgrade, — poglej, tako le zhudni fmo — 61 ti fvetovamo, ti velimo, te sarotimo, ne v fvojim, temuzh v imenu gori imenovane gofpe Vinoreje, jih mandati. — Povej vender enkrat v pravi lepi prijasnofti, ko terto obre- shefh, naj bo she na kolikor ii bodi ozhef, kaj pri tem miflifh, kaj shelifh, kaj je tvoja namemba ? Ali ne, de bi vfa mokrota, ki jo terta s korenikami is semlje potegne, ali kakor pravifh „v fa mdzh“, ravno v te pufhene ozhefa prifhla, in jih redila, de bi, ko fo sarddne, letaf lepo grosdje, in sa naprej krepek sardden lef dale? Ko bi ti o f. Jakobu, kadar na Nanofu s dclavzi fend fpravljafh, shena sa te in tvoje delavze tri jedi sa kolilo poflala, in ko bi po poti nolitelju, lazhni in fltni juglarji nekoliko s profh- njo, nekoliko pa po fili, kar je od mefa, fhtruklov in vinfkiga povshili, de bi ti v nekim lonzu le kaj od fishola in kifle repe oftalo, in ravno tako drugi, tretji dan i. t. d. ali bi ti s tvojimi delavzi krepek oftal, in zhverfto fend fpravljal? ^i pa ti tako pri- fmojen ali sarobljen, de ne vefh, kam ta befeda leti? depripodobe, in nje natika ne rasumifh ? Taka le fe v tvojim ndgradu godi. Po neumni in flabi reshnji fo tertne debla polne lifhajev ali grint, is teh se sbudi veliko flepizhov, in is flepizhov fe fzimi po debli polno 5 do 10 ali 15 mladizhiz; kaj pa de majhnih, pa vender hozhejo shiveti. Od f. Jurja do f. Mihela je pet mefzov, odgovo¬ ri, v tih petih mefzih, kolikanj fdka, ki ga je terta is semlje po¬ tegovala , fo te mladizhize, kakor nepotrebne pijavkize, ali nad- leshni juglarji, is tertniga debla poferkale, de ga nifo sgdrne, od tebe pri reshnji pufhene ozhefa dobile, in ravno sa tega voljo lazhne, flabeji in bolj pufto grosdje dale, in flabeji lef, sna biti fhe zid nesardden, sa naprej sredile? Daj jih materi, ki ima mleka le sa eniga otroka rediti, fedmero otrok, kako jih bo neki dojila in sredila? §aj ne bodi vender tak tepiz, de bi v fvojim ndgra¬ du, ki ga s trudam in teshavo obdelujefh, okoli leta na tavshente ne¬ potrebnih, nadleshnih, tatinfkih in fhkodljivih pijavk —mladik — re¬ dil! Ko bi tedaj ti tak ndgrad letaf smandal, k letu pa bolj glatko obresal, kako she na pol fuho ali gnjilo deblo doli na kako zimizo nasaj djal, in ga sa naprej bolj prav in ne po fromafhko okopal, refnizhno! v malo letih bofh v njemu naniefti 150 do 300, ali namefti 200 do 400 bokalov gorfhiga vina pridelal. Drugi pogla¬ vitni namen mandanje je tedaj, de bi fe vli nepotrebni flepizhi ali zimize, kakor fhkodljive pijavke, ja vfe tudi vezhji, ali zid veli¬ ke , pa nepotrebne in nadleshne mladike prozh vergle, is namena, 62 de bi vef shivesh, vfa tertna indzh fe le na ozhefa obernila, ktere fi ti nji pri reshnji pulti 1. — Po tertah imafh veliko pofamesniga perja, ali želih mladik, ki terte nepotrebno fefaje, jihflabe, hujfhajo, in fo grosdju mozlnio, kakor fmo she flifhali, nadleshne , ali bi ne bilo bolj prav, de bi jih v domazho rejo shivine obernil? Vfi umni kmetovavzi fo po- polnama preprizhani, de fe ima na kmetijftvi, kolikor je mogozhe shivine, tode prav rediti, in de je bolji, na mefti po flabih pa- fhah, jo doma imeti; po tem fe bo nar vezh gnoja naredilo. Zhlovek je v prevelikim fhtevihi na fvetu, de bi samogel farno od tega shiveti, kar mu semlja farna od febe rodi; on hozhe in mora semljo prililiti, de bi mu na majhnim proftoru obilniga fadu rodila, naj bo od shita, fozhivja, selenjav, korenin ali grosdja i. t. d. §ama od febe pa, de fi ravno, kakor fmo she rekli, neki vogliz vedno is sraka ferka, bi vender bila hitro smolshena, in hi tolikanj fadu ravnaje, kolikor ga hozhe zhlovek od nje imeti, oflabela, ko bi fe ji vogliza, in fploh tazih rezhi ne nado- meftvalo, ki jih gofto pofejane ali vfajene raftljine sa fvoj shi¬ vesh potrebujejo, — ali s drugo befedo, treba je semljo gnojiti, in fizer tolikanj mozhnejfhi ali obilnifhi, kolikor vezh hozhe zhlovek na nji perdelati. Kakor je detetu materno mleko potrebno, ali vfak- danji kruh zhloveku, ravno tako je tudi gnoj vfim raftljinam po¬ treben , ki jih zhlovek feje ali vfaja. Ali ti bo dajala krava mleka bres dobre pizhe? Ali ti bo kokofh jajza nefla bres shita? Ravno tako tudi semlja ne more bres gnoja rodovitna biti. Kmetijfhtvo bres gnoja, je vojvoda bres vojfhakov ali malin bres vode. Naj ti pro¬ dajo po fodnjini fili shivino is hleva, ali bofh sdaj, ki ne bo vezh gnoja, vezh perdeloval in druge dolgove loshej poplazhal? V krat¬ kim zhafu ti bodo prodali tudi semljo, in fekira bo fhla sa topo- rifham I — Od f. Ferjana do f. Ivana bi marfikteri kmetovavez prav lahko fvojo shivino doma vezhidel s mandanjem redil, in kup gnoja na gomili mnoshil. Ko pa tega ne ftorifh, ali nifi sanikaren kmetova¬ vez , nehvaleshen Bogu, ki ti toliko take dobre reje sa shivino ponudi? Ali ni tertovna bolj pitana in tezhna od hraftovne, ali kake druge grishave travize ? Ali bofh bolj prav opravil, shivino na pafho gonivfhi, na kteri gnoj sgubiva, in is ktere pride trudna in isftradana, de fe ji fkosi vamp vidi, kakor zhe bi jo doma s mandanjem dobro redil, in nje gnoj fpravljal? Kdo naf bo tedaj 63 nasaj ftavil, zlie rezhemo: treba je terte otrebiti, de fe šhivina doma s mandanjeni bolj redi', vezli mleka ima, in de fe vezli gnoja flori?- Kar jo je zeli Evropi flavne kapljize, kar je shlahtniga vina fploh snaniga, lepiga imena, rafte le na tertah, ki jih mandajo. Franzosi oberajo terte od nekdaj, sna biti, de fhe od zliafov Rim- zov fe ni bila nikoli med njimi ta fhega, grosdje poshlahtniti, po- polnama opuftila. Nemzi naRajnu fo jo od njih pofneli, de fi ravno she daljezh proti feverju, vender eno nar bolj flavitnih vin per- delujejo, ali ni Janš h e viz evropejfkiga flavftva? Auftriani, Ogri v Tokaju, terte oberajo in pofebno shlahtne vina imajo i. t. d. tudi neki bolj modri Sjihtajerzi, ki fo she blishej Nemzov, fo od njih fhego, terte otrebiti, fe nauzhili, in sato tudi she shlahtneji vina perdelujejo. Kako pa mi v nafhih bolj gorkih krajih dela¬ mo? Dobre lege in gorkota dajo nar bolji vina. Ali imamo nad tem le kako pomankanje? Sakaj pa ne perdelujemo nobeniga vina, de bi ga Evropa zhiflala? Gofpa Vinoreja, vidivfhi nafho mlazhnoft in merslivoft, nam je le po redkama, in zhakaje na nafho vezhi gorezhnoft, kaki nauk dajala, pa fhe tem le fino fe glufhili! Kje fo med nami taki vinoredniki, de bi terte tako fkerbno oberali, kakor feverni Franzosi in Nemzi? Tertna reja nam je dofhla od Gerkov ali Lahov, pa eni in drugi jih nifo, in jih fhe ne oberajo. De bi pa vender mi pri takim rasjafnenju nebih vezli tako tanini in nevedni! De bi fe nafhi nafledniki nam ne pofmehovali, in de bi naf, ki miflimo, de fmo tako modri v tem le samasane in sa- roblene ne imenovali! Pofkerbimo kolikor fe da, de naf bodo, ko fvoje mojftre, v hvaleshnim fpominu ohranili! — Kako pa gre terte otrebiti? Is ravno rezheniga bi zid teshko ne bilo tega rasumiti; mi pa pifhemo sa vfakdanje in navadne vi- norednike v okoljfhnji nafhih Noviz; takim gre s neko poterpeshlji- voftjo in prisanefhljivoftjo vfako rezh nekoliko bolj na tanjko ras- loshiti, de bi jo lashej in bolj rasiimili. Mine pifhemo sa uzhene; ko bi taki nafhe fpifke, zhes nafhe prizhakovanje, is kake rado- vednofti v roke vseli, profitno jih, na to fpomniti fe, in nam kako natanjknoft ali dolgofhiroknoft milo pregledati; tudi kake zhifte flovenfhine ni nikar pri naf, prekafnimu famoiiku, ifkati; le malo je fhe gofpodov in mladih, ki fo fe jo nauzhili, in prav shivo po¬ prijeli. Kako pa, ali fe ne bo fhe pofkerbelo, de bi fe tudi v G o r i f h k i duhovfhnizi flovenfka pifmenoft tem raslagala, ki fe na- 64 potovajo v duhovftvu sa Gorifhko in Tershafhko fhkofijo, ktere fte rasun Tershafhkiga mefta, in nekaj malo Furlanov, zhifto floven- fke? Le nekaj malo lepo difhezhih zvetlizhiz je sazhela fhe le flovenfhina poganjati; ali bi ne bilo sna biti bolj prav, de bi jih kakor dolihmal, tudi fhe sa naprej „krajnfka zhebeliza" objemovala, in de bi fe v Novizah kmetovavzam, kjer jim fhe nizh prav ne di- fhe, ne Ulile? shlahtne kamne tem v roke metati, ki njih žene fhe ne fposnajo! Vinoredniki! nad nami imate isgled, kako hitro fe zhlovek sa- sabi in saide, ko ene rezhi prav ne raslimi! §voje shive dni nifmo na to miflili, de bi fe kaka nafha flovenfka befediza kadaj na- tifnila in fvetu osnanila; taki, ki fo na to uzheni, smirej pri govorjenju oftanejo, nam fe pa hitro fpotakne, de fe sasabimo in saidemo, prolimo prav lepo ne samerite nam! Tako le fmo bili sdaj v Gorifhko duhovfhnizo k mladim gofpodam, nafhim ljubim kneshijfkim deshelanam, flovenfhino, kakor kovazhu dober bat, priporozhvaje, safhli, de bi kadaj ozhitno v zerkvah nekoliko zhed- nifhi govoriti samogli, pa to nizh ne de, faj imajo v vertu nad keglifham latnik Augufhtane, naj jo nekoliko, ko jim ta fvet sa letaf prekafno ne doide, smandajo ; o f. Ani jo she snajo srelo na miši imeti. Ali vender ne, ne fantje! Raji fe flovenfhine uzhite, de ne bofte kadaj s tako teshavo, kakor fe nam sdaj godi, befediz ifkali, prevagovali in slagovali. Augufhtano pri miru puftite, kdor neke rezhi prav ne rasumi, bolj prav flori, de jo zlo pri mirupufti! Nihzhe naj fe ne predersne terte trebiti, kdor njih obresova- nja popolnama ne rasumi, kdor hozhe pa terto otrebiti, mora na tanjko prevdariti, kako bi jo fhlo prihodnizh, ali fhe zlo sa dva leta obresati. Od nar pritlizhnifhih do nar vifokejfhih imamo v Evropi sna biti zhes 30 med feboj dobro raslozhnih tertnih rej, pri vfaki pa ifhemo in pufhamo, kar je mogozhe, tak sardden lef, ki je na lefu poprejfhniga leta sraftil; de bi pa pri tem le terte zhes vfo mero predolge ne f-hajale, moramo pofkerbiti, de jih fkrajfhamo,kar imenujemo „ter te nasaj djati. Neki predolgi, ali ftarikavi in flabotni tertni verh, veja ali konj je daljezh sadej is flepizha mladizhizo pognal; nikar lete smandanjem prozh vrezhi, prihodnizh fe bo obresala na glavizo dveh ozhef; tukaj sna terta v pervim ali drugim letu prav lep sardden lef srediti, ta fe ji bo ob reshnji puftil, in zel dolgi verh fe bo tikama imenovane glavize prozh vergel; tako fe bo terta obilno fkrajfhala, ali neko tertno 65 deblo, nekoliko fuho ali gnjilo poshene tikama tal lepo mladiko, ktera je vezhidel snaminje bolehniga debla, to pufti, in prihode« pameten resazh bo zelo deblo do te fpodnje mladike odresal, in to na dve ali vezli ozhef prikrajfhal, ima pa vezli ozhef, fe imenuje potem sarebern fhpardn, fzhafama fe bo is take glave, ali fhpardna novo deblo sredilo, terta pa pomladila. Na take, tako po¬ trebne mladizhize je treba pri mandanju dobro pasiti, in jih pu- fhati, vfe druge pa po deblih in vejali, vfake tertne reje, kakor fhkodljive pijavke prozh metati. Mladi nograd, ali mladize vlake reje, obreshefh v tretjim letu na glave ali ozhefa, in sheljifh pervikrat na njih krepik saro- den lef, in kake lepe kolzhi ali fajenize srediti. Take glave na mladizah ti pahnejo v lepim vremenu na naglim debele, in prav lepe mladike, is med kterih fe ena ali druga po laftni teshi od- zhefne, ker fo kerhke in malo vrafhene, ti jih sna tudi majhen veter odkerhniti, obifkuj jih tedaj po goftama, pripenjaj jih pa ohlapno, de jili ne prefzhenefh, nar bolji, ko ti zhaf pripufti, s njih laftnimi mozhnimi vilizami. Pod glavo take terle pa snajo is lifhaja fhe 3 do 8 mladih pahniti, ali bi ne bilo po pameti vfe te prozh vrezhi, de bi fhla vfa tertna mozh v 2 ali 3 glavne mla¬ dike, de bi imel v refnizi mozlien sardden lef, ki te bo vefeh'1, in kolzhi pa tazih, kakdrfhnili bi li mogel sheleti? Ali bi ne bila vender velika neumnoft, na fledni tazih mladih tert letaf fhe po 3 do 8 mladik rediti, farno satd, de bi jih vinorednik prihodno leto prozh vergel? — Pofebno krepki fhpardni,ja vlaki prav mozhen sardden lef ima pri vfazimu poglavitnimu ozhefu fhe nar manj po eno flabeji raveno- ko, zhe te ravenozhefa mladizhize poshenejo, ali bi ne bilo bolj prav, de jih, in ko bi ravno kaki sarddiz imele, odvalifh in prozh ver- shefh, de bi fhla vfa tertna mozh v mladike, od kterih grosdje ali sa pri¬ hodno sardden lef prizhakujef h? Kzhemu neki bi jih zelo leto redil ? Terto li obresal na fhpardn fedem ozhef, pa le tri mladike od njih sarod imajo, fhtiri fo pa zhifto prasne: prozh s temi fhtirmi, de bofh debelji grosdje, in sanaprej krepkeji sardden lef sredil. Drugo terto li obresal na glavo treh, fhpardn pa na fedem ozhef; ti poshenejo defet mladik, pa kar snaminja ga ni na nobeni ka- kiga sarodiza. Ko bi bil ob reshnji gotovo vedil, de ga nima sa- rddniga ozhefa, povej, ali bi jo bil obresal na 10 ozhef? O kratko nikar, ampak na glavizo dveh ozhef, k vezhimu pa na dve glavi, 9 66 vlako s dvema ozhefama: pulti ji tedaj tudi sdaj na glavi dve, in na fhpardnu pa od sadaj tudi dve mladiki: apatije, de bodo veliko krepkejfhi poftale, takti bofh imel sa naprej dovolj, in sa dvakrat sarodniga lefa. Terla je bila lani prevozil s grosdjem obloshena, vib mozh je na-nj obernila, in mogozhe ji ni bilo, de bi bila tudi soroden lef sredila: letal' fe bo odpozhila, in pa fhe takti sman- dana ti bo gotovo sa naprej sardden lef dala. To fo nauki, ktere umni kmetovavzi in vertnarji, ko bi ravno tert ne redili, sa dobre fposnajo; kaj bi pa vineredniki neki zhes nje mogli imeti? mende nizh drusiga, kakor llaro, neumno, prašno in fhkodljivo navado, kakor fo pervi, ki fo terte v deshelo sanefli, jih obdelovali, takti jih obdelujejo in rede fhe danafhnji dan. §in fe nauzhi od fvojiga ozheta . in terdi llaro deshelno navado, naj bo prav, ali ne, ter tlela bres vliga premiflika. To je, pa s pofhtjo, po shivinfko. ^ilavzhik poje, in li tlela fhe gnjesdize po vlili krajih in deshelah, kakor v paradishu ob zhafu Adama, zhlovek pa govori zhes (avshent jesikov, in fi dela rasne hifhe po fvojih potrebah in drugih okoljfhinah. Kaki raslozhik je med hifho voglarja v gojsdu in med zerkevjo f. Petra v Rimi? Kar je llariga dobriga , treba je obdershati, ko nam pa uzheni in modri moslije nove, dobre nauke in fvete osnanujejo, ali umni vinoredniki dru- sih deshel nove isglede dajajo, od kterih korittnolii fe lahko farni po fkufhnjah popolnoma preprizhamo, fmo jih dolshni pofnemovati. Veliko je tortnih plemen, to fktifhnja fprizhuje, tle, zhe krepkiga lefii ne srede, fhe zid soroden ni. Kdo bo pa fkasal, de s umnim mandanjem tert fe krepkejfhi in tedaj gotovo sarddnifhi lef ne dobi? ali de, ko fe (akti terte isrezhijo, ne bo grosdje manj fperh- valo , fhe bolj ratalo, bolj srelo in zukreno podajalo ? ali tle bife s mandanjem shivina loshej doma ne redila, in vezh gnoja ne na¬ pravilo? Tudi fhe na td naj vinorednik odgovor tla, kdaj bo pri- hodnjizh terte loshej obresoval, zhe bodo letal' smandane, ali ne? kolikanj resi manj! toliko hi troji bodo obresane, in s manjfhim trudam. Ob kterim zhafu pa gre terte otrebiti? Preti vezh letini je bilo veliko prepiranje med Franzosi in Ncmzi savolj zhafa, vkte¬ rim hi fe imele terte oberati, neki meti njimi fo hotli, tle bi fe otrebile pred, drugi pa, po grosdnim zvetenju. Ako pametni vi¬ noredniki, rasjafnjeni fhe po mnogih drusih vednoftih in uzheno- ttih, kako rezh prav shivo premiflijo, in vezhkrat fkufhajo, bi fkorej mogozhc ne bilo, de hi praviga ne rasumeli in sadeli. 67 Kakor pameten vinorednik sheljifh, de bi fhla vfa tertna mozh, vef nje lok bres vfe sgiibe v mladike, na kterih upafh grosdje, in sa naprej sarddni lef srediti, torej otrebi jih pred, ko je mogo- zhe. Kakor hitro fe (pomladi vef sarod prikashe, jih she lahko sazhnefh oberati; mladizhize nifo fhe zlo nizh vrafhene, zhe fe jih le s perftam dotaknefh, she odlete; to delo je prav lahko, kafneji pa, ko fe mladike she nekoliko vraftejo, in lefene pofta- nejo, teshej jih je odvaliti, tudi fe sna kaj od ftariga lefa, ali faj od njega lubada odzhefniti, kar bi ti vfhczh ne bilo, raji tedaj, ko kafno mandafh, vezhi in nepotrebne mladike odrešuj. Ko hitro fpomladi oberafh, bodo ranize fhe majhine, fe bodo hitreji safu- fhile in sazelile, tolikanj hitrejfhi in gotovifhi bo fdk kje fhal, kamor ga hozhefh imeti. Kdor ima veliko tert, mu ne bo mogozhe, vlili fpomladi sman- dati; vezhkrat tega she vreme ne pripufti, ali pridejo druge lilene dela, de ni lahko delavzov dobiti, tudi je pervo niandanje nekoliko grishavo ali prevodeno, in sa domazho rejo shivine premalo sda; torej je treba poredama en nograd sa drusiin, ali eno rejo sa drugo otrebiti, in pofkerbeti, de kjer fo terte, slafti ndgrafhke, mozh- neji, fe to delo popred ftori, de bi kaki lom ali gofhava grosdji ob zvetenji ne fhkodoval, in fploh, de fe niandanje do f. Ivana dokonzha, sakaj potem ndgrafhke terte vezli obilo ne raftejo , in pride kofhnja, ktera fe tudi ne fine v nemar pulliti. — S mandanjem fe terte isrezhijo, de pride sarod bolj sa žhafa na srak in folnze, kar mu na vezli vish tekne: v deshevnih vre¬ menih in v velizih rofah fe mokrota hitreji na njemu pofuflii, ko bi fe tedaj ravno v zvetenju snafhel, bo manj fperhoval, in poprej bi fe na folnzhno gorkoto vadil, kakor bolj sgodaj bol h tedaj man- dal, tolikanj poprej bofh te namene dofegel. Grosdje, ktero fe je she fpomladi, ko sarod, na foluzline sharke vadilo, v nafhih krajih kafneji nobene fhkode od folnzhniga opeka ne terpi; fvoje shivc dni ga nifmo fhe taziga salesli, de bi bilo kafneji od folnza fpezheno ; nafhli fmo pa v ndgradu proti jutrajnimu folnzu obilni sarddni grosd na tleh leshati, de bi ne bil ob deshjih od semlje ofhkroplen (bfhtrofotan) fmo mu plofhizo podloshili, na kteri je ozbitno vezli gorkoto terpel, pa vender nizh mu ni bilo, lepo je fosrejal, le nekoliko je bil lefenklat in bolj hruftljivkaft. Na 18. dan Maliferpana 1841 , ako fe prav fpomni- mo, je neka huda fopariza is Afrike zhes Rim, in fizer is Rima 9 * 68 do naf in do Dunaja na en dan, drugi dan pa she do Berlina prefhla; ta je po vinfkih deshelah vezli ali manj grosdje opekla, de je rujavo poftalo, in fe pofufhilo, to je bila pa nenavadna prav zhudna prikasen. Kdor bi pa is kake gofhavne fenze hitro, slafti v mokrih vremenih raftejozhe grosdje na naglim in v hudi vrozhini na folnzhne sharke poftavil, fe nima zbuditi, ko bi mu ga folnze prekuhalo, de bo poginilo: tako grosdje gre vesati v kakim hladu sjutraj sgodaj ali na vezher, pa fhe bolji bi bilo pred pofkerbeti, de bi v taki gofhavi ne bilo sraftlo. A' mnogih rajnfkih deshelah, kadar na glave reshejo, imajo fhe navado po fprizhovanju gofp. barona Babo v ^ e mladike, kterc imajo sarod, nekolike pred grosdnim zvetenjem fkrajfhati, to je, jim pufte nad sarddam po dve ali tri ozhefa, to drugo pa od mladike odlomijo , in obernejo v shivinfko rejo. Po ti fhegi fe fdk v nekim sapopadku doli tlazhi, in fkrajfhane mladike sazhnejo is oglizhov, to je pri perefnih rezelzhkih, nove mladizhize poga¬ njati ; v tiftih krajih terdijo s enim glafam, de td tertam tekne v vezli sapopadkih; fdk rasganja in debeli fkrajfhane mladike, de poflanejo tolikanj gotovifhi sa drugo leto sarddne : grosdje je de- belji, in po nekih, nalafh ftorjenih fkufhnjah pravijo, de gaje obilno vezli. Take terte, ki fo she nekoliko krepkih debel, in ki fo ravno na dve ali tri glave obresane, farne febe notijo, ne po¬ trebujejo nobenih kolov, nobene veshnje, fo v neki podobi kakor velike odtlizhne selnate vehe. Zhc nove mladizhize na njih is oglizh- kov sraftejo, fo viditi od sgorej nekoliko kofhate, grosdje pa okoli in okoli doli vili, in je dobro pred tozho branjeno. Kar je čjlovenzov ta kraj gojsda, pa tudi po Dolenfkim in *) Der VVeinban nacli der Reihenfolge der vorkommenden Arbeiten dargestellt von Freiherrn von Babo. Heidelberg, 1840. Ta vinoreja, ki fino jo pred malo dne¬ vi dobili, je fhe nar bolji od vlili, kar fe nam jih je v nemfhkim jesiku na¬ letelo; pa vender ne moremo vfiga podpifati, kar je v nji rezheniga. Gofp. baron Babo pravi: de terte na flarolt operhvajo. Sna biti, de na Rajnu imajo kake tertne plemena s tako pofebno lalinolijo, ali pa, de fhe ne vedo, de operhljivke fo pofebne ftanovitne ravenforte. V nafhih krajih jih ni nobenih mladih tako rodovitnih tert, kakor fo flare, zhe fe jim prav dobro poflreshe. Dalej pravi gofp. baron, de sarod fe ne sarodi letaf sa prihodno leto , ker torta nima po- febnih sarodnih ozhef, kakor ima fadno drevje pofebno popje sa zvetje, temozh, de torta bo k letu, ko je mozhna, sarod proti, ki bo rahla, sarajala, ko bo pa flabotna, de ga ne bo mogla saroditi. Naj nam bo perpufheno tukaj prijasno poprafhati: od kod pa pride, de krepka kolzh (Schnittling) fpomladi eden ali dva sarodiza pahne ? is lahne mozhi ? Kratko nikar, faj jo nima fhe kar kore- ninzhize, pahne jihsatd,ki Ha bila leto popred sarojena; ne donefe jih pa satd, ki nima mozhi, jih rediti. Kadar rafte terten lef is folnza, je vfelej bolj sa- roden, kakor zhe bi is vode v mozhno deslievnih vremenih srafil. 69 ^htajerfkim, kjer bi fe koli slie drago plazhovali, fo povabljeni id, sa-nje novo fhego terte rediti, dobro fpremifliti. Sakaj po- prejfhi ali kafnejflii bo na td prifhlo, de fe bodo perfdjeni ene take fhege poprijeti mogli, zhe bodo hotli fhe pritlizhno tertno rejo terditi. Mladi gofpodarji, ki sliele s zhafam timni vinoredniki po¬ kati, naj pofkufijo v kakim savetji ali satifhji nekoliko vfajenih mladih tert po ti fhegi rediti, poftavimo , Rihenberzhani, ki ne perdelujejo na fvojim polji ravno nar gorfhih vin, in ki imajo od f. Martina do f. Katarine tolikanj prekfolnzhnih in satifhnih, ne¬ kdaj sgolj s nogradmi sakritih leg, ki fo jih sazheli sdaj v po- f lednih zhalih na vfo mozh is noviga safajati. Terte hi fe mogle faditi tazih plemen, ki bi gotovo na glavah sarod imele, kakor Rebola, Pinjela, Sipa, Ovzhji rebiz, nar hitreji tudi Brifhka Gerganija i. t. d., fpeljati bi jih mogli k vezhimu do poldrusiga zhevlja vi- foko; is perviga na paladizhe jih pervesovati, v malo letih bi pa krepke sadofti poftale, de bi farne febe nolile. To bi bila pazh lepa reja! nobene fkerbi sa paladizhe, kolikanj pa tudi manj dela in vlaka! Rekli fmo: s nekoliko tertami td fkufhati, sakaj, ko bi nove mladizhize s perefnih oglizhikov prevezh §t. Mi- helza, ki ga na Rajnu f*»t. Martinza imenujejo, naftavljale, bi to prav ne Vilo ; tako grosdje bi terte flabilo, in k pridu bi ne prifhlo, ko bi fe tedaj kaj taziga prikasovalo , bi fe ne fmele mladike pri krajfhevati, temozh gori vifhej fkup svesati. Po drusih rajnfkih krajih, kjer imajo navado na fhpardne resati, pulte na fhparonu dve sadnji mladiki rafti, de fo sanaprej, ko bi ravno ena mladika v slo prifhla, vender sa sarodni lef do¬ bro prevideni, vfe druge mladike pa na fhparonu prikrajfhujejo po poprej povedani fhegi, to je, dve ali tri ozhefi nad sarodam pulte, to drugo od mladike pa odlomijo. De tudi mladike, ktere bi shelel prihodnjizh pogrobenzhati, ali jih v kolzhi oberniti, bi fe ne fmele po ti fhegi fkrajfhevati, bo pameten vinorednik fam rasumel. Tudi po Bregu nad Terftam fo she od ftarih zhafov navajeni pri fvoji fredni reji po ti fhegi le mladike, ki imajo grosdje, od kterih je pa ozhitno, de bodo pri prihodni reshnji prozh vershene, fkrajfhovati; to delajo, de bi grosdje bolj na folnze prifhlo, in s lipam, de bi debelfhi poftajalo. V tem moramo Breshane pohvaliti, in to fhego vlim priporozhiti, kteri nimajo tvojih tert na pofebno velikih vetrenih sbrilih, in de nifo tolikanj perfdjeni grosdja vesati. 70 Po nafhih Ipavfkih nogradih, ki fo fkorej v vfih legali vezh ali manj vetrovam podversheni, in pri fedajni tertni reji gre grosdje vesati, to je, vfe odrafhene mladike fe od sgerej na paladizh pri- veshejo. To delo gre ftoriti potem, ko je grosdje ozvelo, in fe je she otrebilo ali fzhiftilo. Pri tem delu pa nimafh mladik pre- vezh na kvifhko vlezhi, ali jih napeti, ampak po lahkama in ohlapno jih povsdigni in povesili, de ne pride grosdje prevezh v gnjezho, ali tudi kakor pravijo, v fhop: naj ima povesana terta marvezh nekoliko podobo neke okrogle pletenize, ali kofliare. Ko vidifh, de fe gofhava dela, oberi ali otrebi neke tertne perefa, pa ne ti- ftih, ki fo nad grosdjem, ampak med, in pod grosdjem, de bota srak in folnzhna gorkota loshej do njega prifhla. Na vezh vish pride bolj prav, zhe je grosdje od sgorej nekoliko sakrito, to je she pred kako fodro ali mehko tozho obvarvano; tudi ni ravno potreba, de bi ga slafti v mozlino prekfolnzhnih legah poldanjfki folnzhni sharki na ravnoft sadevali, sadofti mu je, ko ga jutrajno ali vezherno folnze po tirani pokuka. Tako grosdje je nekoliko prijetnifhiga pokufa, ko fe je pa zeli dan na gorkim folnzu peklo je nekaj bolj shaltavo. Po veliko franzoskih in nemfhkih bolj fevernih deshelah, ko¬ der na pritlizhni reji shlahtne vina pridelujejo, terdijo ftaro fhego, de h konzu Velkiferpana, ko torte she nehajo rafti, jim gori nad paladizhi verfhizhe od mladja prireshejo, kar imenujejo verhzhi- kati, (gipfeln); verfhizhe obrazhajo tudi sa shivinfko rejo. Tako denejo nograd bolj na fvitlo, de je manj fenze po njemu, de folnze ndgrafhke tla in grosdje bolj rasgreje, in de grosdje bolj fosreje in zukreno poftane. IpaVze, kteri imajo v kakim mozhnim fvetu mladize v tretjim ali zhetertim letu, ki v tem zhafu vfe paladizhe preraftejo, in she nove mladike is oglizhov vfe prek reshentajo, de ni mogozhe po njih iti, bi fe tukaj lahko poprafhalo, ali bi ne bilo prav, ko bi take terte v tem zhafu drugizh isrezhili, grosdje bolj na folnze fpravili, in verfhizhe shivini pokladali, ker v tem zhafu fo pafhe vezhidel od folnza foshgane, in vezhkrat tako gole, ko o f. Pavli? ^pomnimo fe, de nam je she nafh hlapez žele vo- sove tazih verfhizhov na dom vosih Rezheno je bilo v nekimpoprejfhnimodlozhku, depo pofebni fkerbi in umetnofti fe da v fevernih in tedaj bolj hladnih krajih, shlahtnejfhi grosdje in vino perdeiovati, kakor bi ga zhlovek v tazih krajih ifkal; tako fe tudi v refnizi godi. Franzoska je nar 71 vezhi od vlili vinfkih deshel, faj nar vezli lori vin prideluje, ki imajo fvoje laftne, snane inflovezhe imena. Ko bi fe pa po tertni reji rasdeljila v jushno ali poldanjfko, in feverno deslielo; fe jih po fprizliovanju gofp. barona Babo v jushnih 91, v fevernih pa 137 shlahtnih fort laftniga in flovezhiga imena prideluje: dalje, ko fe vfe jusline vina fheft mefzov po bendimi v frednje neka mera po 14 frankov oddajajo, fe v~ enakim zhafu vfe feverne na enako mero eno proti drugim« po 21 frankov prodajajo! To je pazli velik raslozhik. Jushni Franzosje fe v prizhijozhih zliafili veliko zhes to pritosliujejo, de ne morejo vezli fvojih vin prodajati, de fo jih njih feverni fofedje v tem le hudo prehitali. Tako fo tudi Nemzi v fe¬ vernih in bolj hladnih deshelali, in vender nekaj shlahtnejiga vina pridelujejo, kakor vli Lahi in Ilirzi v njim nafprotnih jushnih, in tedaj bolj gorkih krajih; ravno tako je tudi na Ogerfkim, v To¬ kaju, ki leshi pod Karpatami, nar bolj proti feverju, nar shlahtneji vina nafhiga Zefarftva raftcjo, po vlim drusim Ogerfkim pa. bolj proti poldnevi, koder je veliko gorkeji, imajo veliko nishji vina. Taje vender zliudna, porezhefh fam pri febi! Kratko nikar, taka je, dejo lahko s roko potipljcfh. V fevernih deshelali sime, mrasdvi, flane, poleti oj liri vetrovi, v jefeni pa hladne, deshevne vremena vinorednikam hudo nagajajo. Ko fo kadaj sheleli kaj do- briga vina imeti, jim je moglo hiti mar, in fo bili pertiljeni vfo fvojo fkerb na to oberniti, de fo li le shlahtne tortne plemena, drobnih jagodiz, saplodili, de fo jih pritlizhno , in ne v plevelu redili, jih fkerbno oberali, jim mladike ali žele verfhizlie prikraj- fhovali, s eno befedo, prisadevali fo li vfe fvete modre gdfpe Vi- noreje svediti, in vfe nje dobre nauke fo, ne farno poflufhali, temozh todi v djanji fpolnovali; po (azili potih fo tako daljezh prifhli, de prav dobre vina pridelujejo. l’o vlili jushnih in bolj gorkih krajih franzdske, lafhke in ilirfke deshele fe pa vinoredniki na fvoje dobre lege, na mozhno folnze in fvoje bolj gorke deshele sanafhajo; hozhejo le dolii vina imeti, torej fe she pritlizhne reje ogibljejo, in terte bolj vifoko rede; vinorejnih naukov jim ni mar poflufhali, od niaiidanja i. t. <1. nozliejo nizh flifhati. De bi fe v bolj hladnih krajih gorji vina pridelovali, tega ne morejo nerasu- meti, ne verjeti, dokler fo sadnjizh njih vina od drusih is fever¬ nih krajev v kupzhii prehitane, kar fe jim fhe zlo zliudno sdi. Kdor pa enkrat vtoni, teshko vezli nasaj na verh priplava! Taka le fe polebno jushnim Franzosani godi. — 72 Pred 25 letini fino bili sazheli tvoje nograde globokeji okopo- vati, tako fo nam bol j fzhernevali, in dalje v jeleni seleni oflajali, to je drugim dopadlo, in fo sazheli novo delo pofnemovati, v tem jih pohvalimo. Veliko let je she preteklo, od kar fmo ti tudi pervi v deslieli jelov lef sa nografhke kole ali paladizhe omiflili, in sazheli fhpardne pred okopovanjem, in lizer po taki fhegi povesovati, de fo fe nogradi enako lahko potem okopovali; vezli jih je she, kteri tudi taki lef fhpogajo in tako veshejo: v tem jih tudi pohvalimo. Dobrih 24 let je minilo, kar fmo jeli nografhkim tertani gnojiti; v tem imamo pofnemovavzov bres fhtevila, in she v vezli komilijah, hvale fo vredni. Enako veliko let je pa tudi she preteklo, de vfe nograde mandatno; k temu delovze najeinlcmo, in jih kakor kopazhc plazliu- jenio; s mandanjeni, ki ga nam žele vose na dom vosijo, krave redimo, in fhe zid konjem, ki na to hudo omadlevajo kaj damo, de fo bolj sdravi; v tem pa nimamo Ipavzov fhe kaj pofebno po¬ hvaliti. Vezli jih je, de kadaj kaj smandajo in shivini pomezhejo, taziga pa, de bi vfe fvoje tertne reje puftil otrebiti, ga fhe ne posnamo. Pravijo, de je ndgrafhko vino enako dobro, ko fe ravno ndgrad ne obira: tega nozhemo pri ttarih ndgradih tajiti: ko imafh mladize, ali pa ko nografhkim tortam gnojifh, in jih ne otrebifh; gotovo bo grosdje v vezhim lomi ali gofhavi raftlo, in ne bo vezli tako shlahtno; td vender lahko fam rasumefh. Debi pa prihodnjizh krepkejfhi in sarodnifhi lef imel, shivino doma redil in vezli gnoja napravil, ali ti td v glavo ne gre?. Sgovarjajofe, de nimajo zini¬ la; sa odgovor naj Jim bode, de je treba eno ftoriti, in drusiga ne opuftiti; nima kmetija tebe, ta ne bo prav, ti imafh kmetijo smagovati. Ipavzi fo zhverfti, ftanovitni in terdni dclavzi, to hvalo jim mora vlak dati, kdor jih posna; pa vender, ko bi vfe kme- tilhke drushine od dneva do dneva takti delale, kakor mcflni de- lavzi per mojftrih, ali faj, kakor dobri najemniki, kolikanj vezh dela bi fe okoli leta ftorilo ? Od ene ftrani fo §lovenzi, kar isrezhenje tert sadene, fem ter tje nevedni in premalo rasiimni, ali sna biti fhe zlo sanikarni, od te druge pa, kaj hozhemo rezili? tako flepi in sardbljeni, de fhe vezhkrat farni grosdje v vezhi gofhave devajo, de samore tolikanj manj fosrejati. Kar fhkodljivo saplevelenje ndgradov sa¬ dene, je bilo she pri drugi priloslinofli od tega govorjenje. She pri kolzhih fe vidi marfikrat kaka velika neumnoft: na- fhel jih bofh, de fo zhes in zhes s fisholam safajene, ki rafte 73 germato, dela velike niti, zvete in proti operhva zelo leto, in le na kafno jelen ti naredi kak selen Urok, potem ko ti je she kol- zhi samdril. Pornj ga sazhafa, ko te shena poprafha, kam deje prifhel? povej ji, de fo ga kaki polshi pojedli, ali de gaje pa kdo poruval: in rezi ji, ga nikdar vezh v kolzlii faditi, de bi fe ji kaj taziga vezh ne primerilo. Zhe mosh s veliko teshavo in tru- dam kolzhi nafadi, de mn jih potem neumna shena s fisholam ali buzhami samori, ta je pazh shaloftna! Pred vezh letini fmo vidili v nekim flovenskim kraji ndgrad tako mozhno s fisholam nafajen , de je vfe terte preraftel, in na verhu kolov lepo zvete, fe je s nitmi she nasaj doli obetih Teshko je bilo tertno perje pod fisholovim raslozhiti. Kaj taziga fe lahko po vfih vinskih krajih najde, povfod je kaki neumnesh, ki hozhena enim kupu mnogoverftne rezin' pridelati, pa vezhidel le malo ali faj flabejih pridelkov dobi, kakor, zhe hi hotel po pameti ravnati. V ndgrad, zhe hozhefh kaj dobriga grosdja v njemu imeti, fadi farne terte, in niz h drnsiga; vlako fozhivje, vfaka selenjava je v nogradi v primeri s grosdjem le plevel. Ali fe morde nizh vezh ne fpomnifh, kaj je bilo od plevela v nogradi rezheno? Prozh — prozh s njim! Kmetovavez potrebuje, in ga prav vefeli, perdelovati obilno fozhivja, selenjave in drevefniga fadti. Sdravo, dobro fadje po- febno veliko saleshe pri drushini, otrozih in slafti pri bolnikih; on fi mora tedaj mnogoverliniga fadniga drevja omifliti in ga rediti, deje, ko ga Bog da, po letu, v jefeni in po simi s fadjem dobro previden. Ko llanuje kmetovavez bliso meft, ali fploh v lazih krajih, kjer fe ladje lahko prodaja, naj fi omifli od fofedov, is gofpofkih vertov, ah is meti bolj pitanih drevefiz sa fadesh, ali faj lazih zepizhov, de s njimi fvoje divjake poshlahtni: pa tudi njemu famimu ne bo zlo nizh fhkodovalo, zhe bo bolj pitano fadje jedel. Sadnih drevef pa nima malo in dofti v ndgrade faditi, v kterih sheli, kaj pofebno dobriga vina perdelovati. Vinoredniki dobro vedo, de zhefhnjeve, figove in mnoge druge fadne drevefa fe daljezh okoli po nogradi raskorenizhvajo, in tertne korenike more; de pa fhe s fenzo ter- tam veliko gorkote okratijo, in v mokrih vremenih k operhvanju grosdja pripomorejo, je ozhitno in lahko rasiimeti. Satorej fe ne vidi po vinskih deshelah, koder fe na pertlizhnih rejah shlahtne vina pri delujejo , v ndgradih nizh fadnih drevef. V fvojih nogradih ga nimamo kar snamnja kakiga fadniga drevefa, le s bekami, ki 10 74 jih pri nafhih veshnjah savolj hudih vetrov tolikanj potrebujemo, in ki le v delavni semlji raliejo , moramo poterplenje imeti. Nafhi (pavzi v tem le zhedalej rasumnifhi prihajajo, in v njih mladih nogradih fe ne vidi vezh nafajenih fadnih drevef. Xafadi li ladja bliso ddma.de ga bofh imel bolj pred ozhini, de ga hitreji poberefh in fpravifh. Ref je, de shlahtne fo nografhke zhefhnje, de jih ni zhes nografhke ko It en iz e fbrefkve s h kotli perrafhenim mefam); pa vender ti jih modra Vinoreja v ndgrad med terte faditi oforno prepove. Ko pa vender h' mozhno shelifh . tudi nografhko ladje imeti, poflufhaj nauk in pofnemaj ga. Zhe ti namenil v lepi legi ndgrad nafaditi, pojdi in odlozhi od tirani, od ktere bi ti snali vetrovi kaj sabavljati, nekoliko fveta. in pulti ga ravno tako, kakor sa terte prekopati: ta kraj nafadi s lednim drevjem, pa tako, de bo fleherno drevo v primeri tvoj proltor imelo, in de ga folnze od vfih tirani oblije: vfako leto morafh ta fadni veri ali ndgrad faj enkrat tako dobro, kakortertni ndgrad okopati: tako le bofh imel nografhko shlahtno grosdje. in nografhko shlahtno ladje. Xafh fofed gofp. Bern. Dol en z. grajfhak in ud z. k. kme- tijfke drushhe. ima prav lep fadni ndgradez: ravno tako je tudi she imenovani gofp. Jan. Xep. Do len z is Ipave. nezhetertin ure daljezh od nafhe hifhe. neki zlo lep nograd safadil, prek ndgrada pa proti burji drugi fadni ndgrad. Ti novi prikaski fo pazh hvale in pofnemanja vredni! Xdgrafhko ladje je veliko shlahtneji od dru- siga savolj lege, vezhji gorkote. in savolj navadniga vfakoletniga okopovanja. Pri ti priloshnolii moramo vfe deshelane . ki na foldanih do¬ mujejo, in jih obdelujejo, na neko drevo opomniti, ki ga lizer vli dobro posnajo, njega veljavo pa pre niško žene. To drevo, med vlimi dreveli nafhih krajev nar lepfhi. je vifoke, piramidne podo¬ be, rafte tudi v neobdelanih foldanih: nar mozhnejfhi vetrovi ga ne ushugajo , de bi po tirani sverneno ralilo . kakor vidimo veliko drnsih pitanih in divjih drevef prozh od burje nagnenih rafti: on da od vlili drevef v desheli nar terdnejfhi lef. vezhkrat pa tudi obilno fadii. Pametni kmetovavzi fe bodo hitro rasumili. de od ofkdrfhi (Sperberbaum) govorimo, kije d voj ni ga plemena: eno ima fkorej tak fad, kakor hrufhkize, drugo pa, kakor jabel- zhiza. Kdo jo je fhe kadaj vfadil? Zhe famofevka srafte. je prav, zhe ne, je tudi prav. Sakaj bi jih pa na liraneh ndgradov, ali sa 75 tako imenovane obrefhenzc sa hrambo pred burjo, ali na kako pufhavo, ki jo zhlovek ne mifli vezh obdelovati, alipaslafti prek potokov, na metli drusiga divjiga drevja ne fadili? — Ozlia jih lizer ni nikoli ne fejal, ne fadil, ali je to fedaj tudi linu prepo¬ vedano? sdaj, ki je she tako pomanjkanje nad drevjem in terdnim lefam v desheli? O neumna tiara navada! Ali bi jih v 50 letih lahko petdefet tavshent ne sredili? Kolikanj lepfhi in vil liji žene hi bila potem nafha deshela! $ila, tila val’bo fhe mar likaj svuzhila' Obernimo sopet nekoliko fvoje ozhi okoli na flovenfkc pritlizhne tertne reje, primerimo jih natikam, ki jih nam Vi n o rej a osnanu- je, in nafhli bomo lem ter tje velike pomanjkanja. Eni fade terte, kakor fe jim ravno naleti, bres de hi pomiflili, ali l’o tudi kraju, debi fe dobro vino is njih perdelovalo, primerjene ali ne, in ka¬ kor, de bi fe v desheli gorfhi tertne plemena ne nafhle. Drugi jih pulte, de jih plevel prerafte, ali jih pa farni s kakim fozhivjem ali selenjavo samore. S?he drugi pa namefti, de bi jih isrezhvali, jim s gofto nafajenim fadnim drevjem srak in folnze kratijo, in upa ni, de bi grosdje samoglo prav fosrejati in dobro vino dati. Ker fe she pri pritlizhnih rejah lem ter (je take pomanj¬ kanja najdejo, kaj bomo pa fhe le od fredne reje rekli? K ti fhtejemo vfe terte, ki jih I pavzi, Krafhovzi in Breshani vezhidel oboravajo. Terte nafade po tri ali fhteri v en germ, in germe v verfte po meri, kakor je navada njive oboravati: njih debla priveshejo k shivim drevefam, ali pa h kolam, ki jim rahlje pra¬ vijo ; sarodni lef pa napnejo na defno in levo is verfte na druge kole, ko Iz e imenovane: tako verfto tert imenujejo p lan to. Plante fo po vezh ali manj fakfebi vfajene, in kar je med dvema plan- tama rali, verfto imenu jejo. Keki ima, poftavimo, na njivi pet plani, ima tedaj med njimi fhteri verfte, in v lledno sna kaj drusiga ofejati, ali vfaditi. Biftro oko bo nafhlo pri ti reji v fledni fofefki kak vezhi ali manjfhi raslozhik, pa vender, kar jo je v sgorni Ipavi, na fp o dnini Krafu in v Bregu bi fe lahko prifhtela pritlizhni reji, ker jo savoljo hudih vetrov zhes dva zhevlja ne vsdignejo, pri vlim tem da vezhidel le fredne vina: od kod pa to pride? — ■ Kemarnoft in sanikarnolt vinorednikov td nanefe. Kmetovavez potrebuje nar pred kruha: ko je she s tem do¬ bro previden: sna fhe le na vino mifliti; dobre shitne njive bi fi mogel tedaj vfelej in llanovitno sa potrebni kruh prihraniti, vino pa le na hribih ali gorizah perdelovati. Vezhkratne vifhji vinfke 10 * 76 žene, kakor navadne, fo pa kmetovavzc skorej vfih vinfkih deshel oflepile in sapeljale, de fo fe satelebali, in terte is goriz, sa ktere fo uftvarjene, na njive in shitno polje saplodili, ali pa fhe tudi v take kraje, ki nifo zlo sa tertno rejo uftvarjeni. Bolj bogati in bolj ubogi fo vfi, eden pred drugim, kar koli je bilo mogozhe, hiteli, na fvojo semljo veliko tert nafajati, semljifhtva fo zheda- Ije bolj drobili; sraven tega fo fe ljudje zhes mero mnoshili in vfaki pedanj fveta s tertami nafadili, od tega le — fo fi miflili fe bo she shivelo! le dofti, dofti vina! to fo bile njih she- Ije; de bi pa td tudi dobro bilo, jim pa ni bilo nikoli mar. Po ti fhegi pa fo ti fvoje nar boljfhi shitne njive fpridili, in fvojim laft- nim vinam eden pred drugim ženo snishali, tako, de, ko je dobra letna, pravijo, de je vino po nizi), ko je pa flaba, de fe delo ne plazha. Shito fe pa v takih krajih ozhitno smiraj manj perdehije. Naj bo po tem takim, ali flaba ali pa dobra letna sa vino, ljudje vezhidel pomanjkanje terpe. Takole godi po mnogih franzoskih deshelah, na Raj n n, od koder fe vinoredniki, ker fe ne morejo vezh pre- shiveti, od leta do leta na tavshente v Ameriko prefelujejo. Malo bolj fe godi po drusih n e ni f likih deshelah, po fpodnim §htajerf kim, na Dolenfkim in tudi v nafhih krajih. Ko bi miso s jedmi tako obloshil, de bi fe fhterje prav dobro s njimi oshiveli; ko bi jih pa namefti fhterih fheftnajft prifhlo, in ko bi bil neki med njimi s velizimi uftmi, in lic ravno pofebno perljudnih fheg— bodo le ti vezhidel kotilo pojedli, ti manjfhi ali bolj fla- botni pa bodo od kotila zlo malo dobili. Tako le fe godi po leti na tvoji njivi, na kteri imafh veliko plant, in v plantah fhe mnogo- verftne fadne drevefa. Pod ralj o, td je, pod semljo, ktera fe obo- rava, je s tertnimi, in korenikami fadnih drevef ali kakih bek, vfe prekrishano. Dokler je sadofti mokrote, gre fhe vfe prav, kadar pa sazhne folnze pritifkati, fe huda vojska med korenikami vname. Od sgorej folnze ftrafhno fufhi, od fpodej pa tertne in drevefne korenike vfo mokroto poferkajo , in fo pertiljene jo fhe nishej ifkati; kaj bo pav fredi shitnim, turfhizhnim, lisholavim i. t. d. koreninzhizam od mokrote oftalo ? od koga bodo neki shivele? Ko ni pri taki hudi vrozhini dfem dni deshja, vfi fe she osirajo, ali ga ni kakiga oblazhika od juga; naj terpi taka huda vrozhina želih 14 dni, pa je she fodba zhef letno ftorjena! Pri pomanjkanju vfih rdf, kakor jih imajo v drusih krajih , bi radi desh imeli vfaki ofmi dan; gofpod Bog pa nam ni fhe obljube ftoril, de hozhe vfe ne- 77 liranofti pri nafhih kmetijfhtvah s deshjem, kakorfhniga bi mi radi imeli, popravljati. — Ko bineimeliplant, in drusiga drevja po njivah, bi jih ne bilo treba tako pogoftama gnojiti; ozhitnoje, de tertne in druge drevefne korenike nar vezli gnoja povshijejo. Ko bi ne bilo toliko plant in drevef, bi ne bile take hude foparize po njivah; fufhe bi shitu in fpzhivju tako mozhno vezli ne fhkodovale, sakaj na lld in ftd tav- shent, ali na miljonc bi bilo na njivi manj koreninzhiz ali pijavkiz, ki bi vezli mokrote ne ferkale, in ktera bi fe tedaj bolj sa shito prihranovala. Rezheno je she bilo, koliko mokrote ena farna terta na dan k fvojimu shivljenju potrebuje, kolikanj pa zelo po¬ letje? kolikanj pa fhe le na fto in Itd, ali na tavshente tert? Nar vezhi zhudo, ki fe po nafhih, she po fvoji vlaftnofti mozhno fuhih foldanih okoli in okoli godi, je, de pri takim kmetijfhtvi fe fhe smiraj kaj na tleh od silita, fozhivja, ali kaj drusiga perdeluje. V mnogih bolj fevernih krajih naNemfhkim, in fhe zlo na Angleslikim fe najdejo fhe dan danafhnji neki hribi, ki jim pravijo nogradi, k fprizhovaiiju, de fo bili nekdaj s tertami sa- fajeni; ker fo pa vlaltnikam sna biti na dfmo ali defeto leto po nekoliko tako kifliga vina dajali, de ga ni bilo mogozhe piti, fo fe hitro rasumili in tertno rejo popullili, fvojo fkerb pa in delo na kaj gorfhiga obernili; hribi fe pa fhe smiraj nogradi imenujejo. Tudi v okoljfhini nafhih „Noviz“ bi morde marfikdo bolj prav opra¬ vil, in delo bi fe mu bolj poplazhalo, ko bi, namefto torte v kraje laditi, ki jim zlo nizh primerjani nifo, kako drugo rejo naftavil. Ravno tako bi fe tudi Ipavzi in Rihcnberzhani dan danafh¬ nji veliko bolj pozhutili, ko bi bili po, she v mifli vsetim, ukasu Karola, vojvoda na h t a j er sk i m, fvoje njive in polje zhiflo sa shitno rejo prihranili, in ko bi bili vfo mozh, ki fo jo tolikanj let na plante po njivah obrazhovali, na pritlizhno ali ndgrafhko tertno rejo obernili. Kako tedaj,ali gre fedaj vfe plante po njivah po¬ tekati in f kopati? — Krat koni kar! Vinoreja pravi tako: de nifo vfe plante eno pot, ampak fzhafama in v veliko letih nafajene bile; ravno sato fe ne fmejo tudi na enkrat, ampak le pozhati, is njiv fpraviti. Ko bi hotli s gor ni Ipavzi vfe ndgrade, ki jih imajo, po likih Vinoreje obdelovati, in javolne the kako pufhavo rasfaditi, bi jim zlo vezli treba ne bilo, po dobrih shitnih njivah tert rediti. Tudi po S?h t anj e 1 f k i, Ri h en ber f h ki in v komifii 78 okoljfhinc Gori f h ki ga mefta bi fe dale mnogotere pofebno dobre shitne njive od prevelike teslie plani refhiti, in tertna reja na prav dobre foldanafte hribe fzhafama fpraviti. Kako dobre vina bi, poftavimo, ftara gora nad fv. Petram, ali žela O vz lij a Draga dajala, zhe bi jih hotli bolj obdelovati, in nekoliko bolj pritlizhno rejo naflaviti? — Ozhitno je, de po Ipavi, fploh, govoriti, fe je zlo veliko dobrih shitnih njiv s tem pokasilo, de fo zhes vfo mero prevezh plant na nje vfadili; de bi pa tla in plante fhe tolikanj manj da¬ jale, fo jih fhe s veliko pregoltim fadnini drevjem obloshili. Zhlo- vek hozhc, kar je nemogozhe, in kakor, de bi jo iskrize pameti ne imel, na zlo majhnim proftoru, na enim kupu, kar od vfiga perdelovati! Pojdite daljezh doli po vfi Ipavi, pojdite v Breg in v Berda, in poglejte, v kteri fofefki ne bote tazih neumnoft nafhli ? Pri naf jih zhepi na semlji ali gruntu (Hube) 4, 8 ali zlo 12 kmetov, ref je, de rasun semljifkiga imajo tudi kake lafiine (Ueberlandsgrunde), ali kake gofpofke nji¬ ve ali fenosheti (Dominikal-Grundc), ki fo fl jih bile gofpofke nekdaj obdershale, s zhafam pa kmetam poprodale. Veliko jih je pa fhe tudi tazih, de nimajo zlo nizh semljifkiga; pa vfe kar imajo, fe fhe zhedalje deli ali drobi. Po vfih teh krajih je njiva orala, ali nograd dveh ali treh oralov she pofeben prikasik. Zhudo tedaj ni, fila in potreba zhloveka flepi, de hozhe na premajhnim proftoru vfiga, kar potrebuje, perdelovati, in de tako Boga fkufha! Zhe pride kdo is daljnih deshel sladi fpomladi v nafhe kraje, fe nemore sadofii nazhuditi, de je pri naf vfe po vertno obdelano; ko bi pa to rezh s bolj bifirim in umnim ozhefam pogledal, bi pri nji veliko neumnofii nafhel. Ni prav ne, de fo vfe na tako majhne kofze rasdeljili; — sadni zhaf je to vfiaviti, in prihodnjizh v tem le sa kako bolji napravo previditi. V nekih vunanjih nemfhkih deshelah fo sazheli she mifliti, kako de bi takim napakam v okam prifhli. — Tako nesmerno in neskonzhno drobnenja semljifh da she pri mejah, (tirmenih) veliko, priloshnofii k prepiru, fovrafhtvi, toshbi, pravdam, tudi k veliki samudi zhafa. Kdfzi gredo hitro, vezhidel po prifiljenih fodnijnih prodajilih, is roke v roko. Kupza fle— pivfhi, de bi vezli obljubil, bolji plazhal, in tako lam febe v velike prihodne sabave samreshil, fe mu proda, sa v fhefiih ali v vezli letih plazhati. Ker ga pa fhe ni dal goldinarja na kupno ženo,'ima she on in drugi plazini bres konza in kraja: sa fodnijnc saflushike, kupne pifma, defeti denar, prepife, plazili'ne pifma, sato, ki fe pri tazih priloshnoftih dolgovi vezhkrat prekladajo. Gofpofke. ko bote imele farne firomake, vam bodo morde bolji defetinc dajali? davke Zefarju in vam Idshej odrajtovali ? Ali ni shaloftno, de fe od tazih zefarfki m gofpofki davki s tako bolezhim prifiljenjem tir jati morajo? Prav je, ko vladftva sa mnoshenje ljudi pofkerbe; ker jih je pa she obilno, ali prevezh, bi sna biti bolji bilo fkerb na varnoft she prizhijozhih, kakor na njih nesmerno mnoshenje obrazhati. Ko je v kakim kraji le prevezh tazih ljudi, ki nimajo kaj jelti. ah bo poljfki fad, bo drugo premoshenje od tazih pri miru putheno? ko ga ne bo vezli fhtora po hribih, s kom fe bo neki ogenj potikal ? — Po nafhih poltavah le lahko vfaki osheni, zhe mu kaki v poltavi imenovani sadershik ne brani ; kako pa, zhe je ozhitno, de ne bo samogel v Tvojim prihodnim ftanu nikakor, ne febe, ne tvojih preshiveti, ali bi ne imelo to pred Bogam in ljudmi tudi sader¬ shik sakona biti?'—-Ali je pravprcvidenje in preshivenje tazih drushin fofefkam obeliti? — Po mefiih fi vbogi okoli leta loshej kaj saflushijo, po desheli p a 79 Nej umni kmetovavez dobro premifli, ktera njiva bi mu nar gotovfhi sliito dajala; ko mu kaka planta na njivi fpefha ali s-hi- ra, nej fhe nje oftanjke fkoplje, in ne, de bi druge vfadil. De bi ga pa ferze po-nji ne bolelo, ali de bi fe ne framoval, vina kaj manj perdelovati, nej sa toliko kakfhen nograd popoljfha, alinej kake plantize naftavi, to fo, gofte plante na dobrim foldani, ki fe fizer oboravajo, med ktere fe pa, rasun kakiga pritlizhniga lisho- la, ki do f. Jakoba doson', nizh ne feje. Take plantize dajo, slafti zhe jih zhlovek manda ali otrebi, vino, kakor je vlimsnano, malo nishej od ndgrafhkiga. Ko bi tako zhlovek sa vfako planto od leta do leta kaj boljiga vinfkiga perdelka nadomeftil, in ko bi hotel v tem le fkerben in ftanoviten bili, v malo letih bi lahko vfe plante is shitnih njiv s dvojnim dobizhkam sginile; gotovo bi vezli shita, in tudi gorfhiga vina perdelovali. Nafh velki shupan, An¬ ton Mafhizh v Podragi, ud z. k. kmetijfke drushbe, je na fvoji semlji, ki ni na polji, ampak na poloshnim hribu, v dveh letih 36 plant vun vergel, in jih farno s 20. nadomeftil; tako bo, ker je shlahtneji tertne plemena fadil, bolji vina, in v rasfhirjenih ver- ftah obilno vezh shita perdeloval. De bi pa po vlili plantah, dokler bodo fhe otiale, grosdje bolj fosrejalo, in fe is njega gorfhi vina, kakor dotihmai perdelo- vale, je treba, vfe nauke od isrezhenja, ki jih je Vinoreja sa pritlizhno tertno rejo priporozhila. tudi na fredno rejo ali na plante obrazhati. Pred vlim drugim nej bo tukaj dovoljeno bolj umne Ipavfke vinorednike bres nar manjfhi samere poprafhati, sakaj oh res li¬ nj i plant s a r o d n i g a 1 e f a n i z h n e p r i k r a j f h a j o ? ndgrafh¬ kiga prireshejo na fhparone ali glave, fhe zlo na vifokih latnikih tako ravnajo. Kaj fhe vezh? A’ nogradu bi fe snala dva resazha savolj eniga famiga ozhefa. vezh ali manj, zlo sbefediti, pri plantah pa pulte sarodni lef, ki ga fhtraze klizhejo, bres nizh prikrajfhati, de ti ravno dobro vedo, de pofledne 4 do 6 tih ozhef ne kar snamnja kakiga sarodiza nimajo. Nej zhlovek mifli zhes to, kakor hozhe. nikakor ne bo pametniga vsroka od tega najde]; Zhe imafh na njivi 1000 tert, na vfaki terti dve fhtre- zi; naj bo na konzu vlake fhtreze po pet prasnili ozhef, tako jih nafiopijo zeli mefzi, de ga ni kar nobeniga sallushika. Ilobriga kmeta dobro rejeni, in isrejeni (in bo dober, fcrzhan foidatj sa koga le bo pa potepuh neki vojfkoval, ali firomak. ki nima nizh, kaj in koga bo neki branil? 80 imafh na njivi 10.000, ki ti lahko dajo 10,000 mladizhiz. Te mladizhize potrebujejo od dneva do dneva, in zelo poletje prav veliko shivesha, ferkajo tedaj mokroto, in jo grosdji ali drugim rallljinam na njivi kratijo, ktere bi jo vender sa vezhi potrebo pile. Sakaj jih pa redifh? de delajo gofhavo in lenzo! — §aj ga vender ni tako prifmojeniga v Ipavfki dolini, de bi te neumnofti ne rasumel, in vender, sakaj tako ravnajo? Savolj ftare navade! — Pojdi doli na Gorifhko polje in tako prasnili rezili vezli ne bofh najdel. Po vlili llarih plantah in plantizah, zlie nifo gnojene, in fploh fkorej pri vlili plantah nishej po Ipavi, ki Ib v neki preilavni, shelesni ali mertvizhni fvet vfajene, v kterini nizh prav jako ne raftejo, bi fe dal sarodni lef vezhidel od germa do germa povešati, in treba bi ga ne bilo , na njivne lehe ali grede napenjati. Vezh- krat fe vidi od germa do germa 3 ali 4 zhevlje prasniga proftora, od obedveh germov pa sarodni lef na njivno leho, v podobi pol kolobarja, napet. Ali je to prav? Kadar planto reshefh, fkrajfhaj fhtreze ali sarodni lef, kakor gre: kader jo glavzhafh, to je, tertne debla v navadni meri od tal h kolam, ali rahljam pervesujefh, po- mifli,: kako bi ti sa veshnjo bolj prav s-hajalo, in germ snafh nekoliko gori ali doli nagniti: potem povesili fkrajfhane fhtreze. jih nekoliko napenjaje, sniiraj med glavzhanjem, to je, od germa do germa, in le, ko bi jih prevezh bilo, jih imafh na pofebne konze vun na leho napeti. Po ti fhegi bi bile plante bolj terdno povesane, ker bi ne bile nikjer preflegafte; veliko manj kolov ali kolzov bi fe na-nje potrebovalo: ko hi jih fhe mandal, mla¬ dike sa prihodni sarodni lef fkerhno h rahljam privesovat, druge pa, ki imajo grosdje, po fhegi Breshanov prikrajfhoval, bi grosdje lepo doli vifelo, in od sgoraj pa od mladizhiz ali perja dobro sa- gernjeno bilo; tako grosdje bi dalo , slatii, ko bi fe sa kake gorfhi, pofehno zherno-plave tertne plemena prefkerbelo, veliko bolji vina. Kar pa vezhi plante v mozhnim ali gnojnim fvetu, ki imajo obilno sarddniga lefa , in ki ga je treba na defno in levo raspe- njati, utizhe, fe morajo, zhe fe hozhe na njih kaj gorfhiga od navadniga vina perdelovati, po vtih sapopadkih isrezhvati. Pod planto, to je, pod sarodni lef, ki je na defno in levo raspet, vfade fkerbne shenize prek osimniga ali jariga shita, kakiga boba, ti- shola, ali vfejejo kake falate. Vlim je pa dobro snano, de pod 81 plantami fe kar nobena rezh dobro ne obnafha; is bokala boba fe ga perdela dva, ko je sa-nj pod planto dobra letna : falata pa gre hitro v verhe; na tem obfenzhenim in mokrotnim mefti je plevel doma in ima fvoj omoli, karkoli tukaj rafte, je vfe, v primeri k tertani, plevel. Ko je v verfti turfhiza, fe fhe vender pod planto, kaj opleve; ko je pa osimina ali jarina, kdo vezli na oplevenje podplantikov mifli ? Nobeniga silita, nobeniga fozhivja nimafh pre bliso plant fejati, lizer jim poftane plevel: tudi turfhizhno fteblo, zhe je she med plantnimi napenjavzi, ti vezli lepiga klafa ne da; lishol pod planto ne rodi, ko fe pa na njo vsdigne, ji teknilo no bo. Pofkerbi, de fe bo pod plantami plevel pogoftama populjil; faj je vender bolji, de ga shivina poje, kakor de bi tertani nad¬ legoval : ne prisanafhaj flaku ali povijazliu, fizer ti slese gori na verh rahelj, in bo s fvojimi belimi svonzhizhi daljezh okoli tvojo sanikernoft osnanoval. De fe v fofedovih plantali ravno tako godi, je sa te prašen isgovor, in k vezhimu fprizhuje, de je fofed ravno tako nemaren, kakor ti. Pred 50 letini fo she neki bolj umni, pa le pofamesni vino- redniki fvoje mozlineji piante otrebiti navado imeli; to fo pa bolj is debeliga delali, vezhkrat bolj is namena, de fo lazhni shivini kaj povergli. Tudi dan danafhnji fo fhe taki: de bi pa vfe fvoje piante smandali, ne; taki nifo fhe snani. V tem, kar tvoj koriti sadene, ne bodi sanikern, zhe bofh vfe fvoje ferte trednje reje, po vlih ukih, k jih je Vinoreja sa pritlizhno rejo priporozhila, »mandati fe nauzhil, te ne bo grevalo, ampak preprizlial fe bofh, deje to delo dobro, in de bo vino veliko bolji. Ko pri mandanju ravno kaki sarod odleti, td te nima shaliti, marvezli, ko gaje le prevezh, ga snafh fhe fam nekoliko prozh vrezhi. Ali ga niti pri reshnji fhe zlief polovizo fam prozh vergel? §ajteniferze bolelo? sakaj pa sdaj sa kaki rapik ? Sa mladike, ki ti imajo prihodnjizh lef dati, dobro po- fkerbi, de jih priveshefh, te druge snafh pa nekoliko fkrajfhati, ali jih pa poveshi, tako, de srak in folnze do grosdja pride. Tri tedne, faj dobrih 14 dni pred bendi mo ftrebi ali oberi perje is pred in ismed grosdja, de bo jutrajno ali vczherno folnze fledni grosd, kar je mogozhe, obfejalo; gorfhiga mu nemorefh nakloniti, to bo zhes vel' up sdalo. Kadar turfhizhno klafje she belo lupje (perjej ima, poberi po ftebli doli vfe perje pod klafam, nad kla- fam pa odrešili zelo fteblo, fpravi to na kiipze, drugi dan jih po¬ li 82 veshi v fnope, ki fe hitro poftifhe ; tako bolh imel dobro turfhizhno flamo sa shivino. Tako Lahi delajo, in kar je dobriga, je treba pofnemovati! Turfhizhni klali ne vlezhejo vezh mokrote, ampak le dosorevajo, in bodo hitreji dosoreli: grosdje dobi po ti fhegivezh folnza in gorkote, in shivina bolji flanie. De pa Ipavzi, potem ki je she klafje pobrano, flamo shanjejo, jo v fnope veshejo, in is njih kope narejajo, de jih burja okoli mezhe, v deshju gnjijejo, in jo fhe le vezbidel po bendimi na pol perfteno in gnjilo damii fprav- Ijajo , to gotovo ni hvale vredno Kmetovavzi fo od nekdaj radi fvoje fkufhnje rasodevali, naj tedaj k pridu radovednih domorodzov nafledna tudi tukaj Hoji. Njivo imamo she 22 let pri nekim gofpofkim vertu, ki jo veliko Ipav- fkih vinorednikov posna , sakaj ravno na pot fe fteguje, po kteri pogoftama hodijo. Na njivi imamo fedem prav mozhnih plant, ki po ravno priporozhenih ukih obdelujemo, pa dajo nam tudi vino veliko bolji od vlili drusih enakih plani, na kterih fhe mnogoteri fofedje v prevelikih gofhavah grosdje rede. G n e t n o ali gnetiz h no grosdje imajo Ipavzi sa eno nar nishejfhih in vodenih. Pred tremi letmi fino bili pet jerbafov taziga grosdja vresah, in potem ki je tri mefze uvenovalo, fmo fuho vino is njega naredili. Teshko bi fe Ipavez nafhel, de bi ga sa ndgrafhki perdelik ne dershal. Vli sanikerni pa po desheli, kteri fvojih plant, vezhkrat tudi is ttrahu pred tozho, zlo nizh ne mandajo, nozhejo verjeti, ali pa fe tako dershe, kakor de bi ne verjeli, in drugi, ki fvoje terte isrezhvajo , bi gorfhi vina perdelovali, fe mozhno hudavajo, ko flifhijo, de jih drashej prodajajo. Nimamo frezhe! pravijo, §re- zho bi she imeli, tdde pameti fhe ni!- Kaj je pa s prevelikim fhtevilam fadnih drevef po njivnih plantah pozheti? Ali jih vfe in na enkrat pofekati? Tudi tega ne velimo! Vemo lizer sa vinorednika, v rodi nam je bil, ki je pred 15. letmi zhef 100 ollarjenih vezhidel divjih fadnih drevef pote¬ kal; mozhno fo mu nadlegovale po nogradih in njivah, vezh fo mu bile h fhkodi, kakor k pridu; bolj mlade, pitane in rafhzhovite je pitllil, in vfefkosi fhe mnoshil. Pripufheno nam mora vender biti, tukaj popra (hali.• sakaj marfikteri po nafhih krajih toli¬ kanj divjih fa dnih drevef rede? Ljubljanzhani, ki tako lepo ladje is nafhih krajev na fvoje terge dobe, hi snali mifliti, de fo vli Ipavzi poredania umetni v fadni reji; ko bi pa feni prifhli, in bi vidili tvoje zheflmjize, ki jih ni drusiga, kakor kofliizhiza 83 inlupiniza; tvoje z i m b o r i z e, neke okrogle zhernoplave flivize, ki ib drobne, ko brine in kifle; fishize, ki jih na želim drevefi zhef pefhzhizo ne naberefh, ali b ref kviz e, ki fhe o fv. Luki ne mezajo , tu bi fe ti pazh prav pofmehovali! K zhemu tako drevje dershifh? ali ti ni v veliko fhkodo? ali upafh neki, de bofh tako fadjize po shelesni zefti fladkouflnikam na Dunaj pofhiljal? Ako bi vfe take in enake, in tudi preftare hrufhkove drevefa. ki vezhidel ne rode, in ki fe ne dajo vezli prezepiti, vun vergli, zlo nizh bi fe ne pomotili. Lahko fe priprizhafh , de ti zlo malo dobizhka dajo , fhkode pa ti dvajfetkrat vezli ftore s fenzo in s korenikami. Kar imafh mladih divjih drevef, glej, de jih s pre- zepljenjem poshlahtnifh; ko fani tega ne snafh, poprofi fofeda, de ti ftori to ljubavo. Na zirabore žepi shlahtne flive is gofpofkih vertov; fhe zlo zhefhplje fe najdejo v desheli veliko debelji in shlahtneji od navadnih, sakaj bi ti tudi tazih s prezepljenjem ne mnoshili ? Na zepizhu ali pelzerju nikoli ne pulti zhes tri ozhefa, zhe fe ti eden prime, imafh she is njih tri veje, in to je dovelj i zhe fe primeta obadva, jih je fhelt, to je pa she prevezh; dva ozhefa smandaj, in bofh imel flie is fhterih ozhef fhteri lepe veje, ali ni to sadofti? zhe pa puftifh na vfakim zepizhu po 6 ali 8 ozhef, bofh redil dve ravno pripravni metli, de ti jih vetrovi od- vale, ali miflifh morde is debla ravnati 12 ali 16 vej? Imej pa¬ met! Nafadi fi fadja bliso doma, in ko kaj vina pod fadnimi dre¬ vefi perdelafh, prihrani ga sa dom. Ipavzi fe veliko pritoshujejo, de fe jim fadno drevje nozhe vezh fponafhati. Kaj pa de ne! V kaki breshini odzhefnefh fta- rikavo she bolehno fajenizo, vezhkrat fkorej bres korenik, jo pre¬ globoko vfadifh, in ji vfe vejize puftifh, bres de bi jih fkrajfhal. Koreninzhize take fajenize vlezhejo k vezhimu fdka sa preshiveti dva ali tri ozhefa, ti jih pa puftifh 30, sna biti zlo 50: kje bo neki fdk jemala, jih preshiveti? Ali je td po pameti? Tako dre- velize mora fhe bolj oftarizhiti in sadnjizh v nizh priti. Nobena fajeniza fe ti ne bo fponafhala, zhe ni mladikafta in rafhzhovita. Mlade drevefiza, ki fo is pefhek sraftle, to je is pelkov in is ko- thizhiz, ki imajo laftno ferzhno koreniko, in ki fe prav, ne pre¬ globoko vfade, bodo she zhverfto raftle in lepe drevefa poftale. $ploh jih ne finefh na njive nikoli tako globoko, ko terte, faditi. Ko bi gofpofki vlaftniki po B er d ah tvojim najetim kmetam nekoliko semlje odlozhili, de bi fi na nji mnogoverftniga fadja, in 11 * 84 kar bi fizer ho tli, redili: na drugi semlji pa farne terte fadili, in jih nekoliko bolj pritlizhno dershali, sna biti, de bi bolj prav opravili. Latnike gre tudi otrebiti, de bi lepfhi in gorfhi grosdje da¬ jali. Pred 25. letmi fino vidili pri Devizi Marii na Terfatu nad Reko, kako fo latnike, ravno ob grosdnim zvetenju, zlierfto smandavali: vfe nepotrebne mladizhize fo prozh metali, in vfe pe- refa na mladikah pod grosdjem oberali. Mandanje fo pa na fohizh- nih zhiftih proftorih, sa simfko shivinfho rejo fufhili; sakaj nad fenoshetmi imajo na fvojim prekamnitnim Krafu slo veliko po¬ manjkanje. Ko imafh tedaj na borjazhu, to je, na dvorifhu, v vertu, ali kjer li bodi, latnike, oberaj jih po Rezhanfko: ko fo Augufhtanini, bo grosdje pred fosrejalo, in ga bofh drashej pro¬ dal, ko fo pa tert drusih plemen, ti bodo dajali, ne vezli tako vodeniga, temozh bolj zukreniga grosdja. Vfi liki in fveti, ki jih Vin o rej a osnanuje, fo fplohni, in dani sa vfe tertne reje; isvirajo nainrezh is natornih poflav, in fe opirajo na nepremakljive refnize; naj umni vinorednik tedaj v tem ali unim vi n f ki m kraju ftanuje, le dobro naj premifli, kaj fe da od teh likov pri njegovi tertni reji fpolniti; to naj nevtrudljivo fpolnuje , in prav bo opravil! Pred 1800 letmi fe je bila vinoreja po Rirnzu Kolumelu sazhela glaliti; ta zliaf fo fe pa bukve le sa drago plazhilo pre- pifovale, le malo uzhenih mosh je bilo, ki fhe vezhidel nifo bili vinoredniki, de bi jih bili brali, in nje glaf saflifhali. Ko bi bila vinoreja tazhaf ravno s fvojimi uki do nafhih krajev prifhla, hitro bi mogla beshati pred ftrafhnimi ljudfkimi valovi, ki fo vezli ftd in ftd let po nafhih deshelah plavali, in pred tihimi podertinami, ki fo jih krivave, hude vojfke sa feboj popufhale: pobegnila bi bila v bolj mirne kraje. Sdaj fo pa zbali nafledili, v kterih fe je tudi Sjlovenzam pervikrat v laftnimu jesiku oglafda. Veliko jihje okoli po deshelah, de she brati snajo; prihodnjizh jih bo pa fhe vezli; povfod, koder jih fhe ni, Ijudfke fhole napravlajo; v Primorji, po Goril'h ki fhkofii ftavijo na podfare nove obhod- nike, tako imenovane nedeljfke kaplane, de farne fhole der- she. Ko bodo ljudje fhe v vezhim fhtevilu brati snali, je upati, de, kakor fe bodo s branjem bolj lepo v vednofti in na ferzu is- obrasovali, in tedaj farni febe bolj poshlahtnovali, jim bode tudi vezh mar, vinorejine uke in fvete poflufhati, in po njih shlahtneji 85 grosdje perdelovati. Ko shlahtneji zhlovek, tako shlahtneji nje¬ gova dela, in fad njegovih del! — Vinoreja ima s mnogoverftnimi, daljezh okoli po deshelah ras- trefenimi vinoredniki opraviti; nje namen je, jih v tem rasjafniti, kar jih sadene, in jih napelovati, de bi shlahtneji pridelke perdobili in s njimi bolj po pameti, to je, bolj po natornih poftavah ravnali. Uzhenim fe lahko ob kratkim kaj dopove, drusim pa, na veliko nishejfhih ftopinjah vednofti, je treba kako refnizo s neutrudljivo poterpeshljivoftjo od vezh Hrani pokasati, de bi jo loshej rasumili, in v fpominu ohranili; fhe tesheji jih je tako ogreti, de bi jo tudi fpolnovali. Satorej obletuje Vinoreja sdaj eniga vinorednika, kakor metulj zvetlizo, ga objema, kufhuje in li prisadeva, v njega ferze vriniti fe; drusimu pa, ki biftro ne vidi, fpira, kakor fkerbna mati fvojimu otroku, kermeshljive ozhi, ali mn mrenizo, kakor do¬ brotljiv sdravitelj, sreshe; tega, ki dremlje ali fpi, fkufha s shga- zhenjem, kakor muhe, in zhe to ne sda, s dreganjem in obju- ganjem sbuditi; drusiga, kteri je kakor od mrasa obkrepzhal, de fe fkorej ne gane, fpodbada, de bi fe is noviga v njemu gorezh- noll vnela. Ko bi jo ravno marlikterimu kadaj nekoliko oforno, ali bres vlili okoliz povedala, nizh ji ne gre sameriti; faj ne sheli, in ne ifhe nizh hudiga, drusiga ne ifhe, ko, ljubi moj prijatelj! tvoje rasumenje, in po rasumenju, tvoje ofrezhenje. Ko bi fe pa po nafhih krajih vfe terte po njenih fvetih mnoshile in redile; kako grosdje, kake shlahtne vina bi imeli!! Mladenzhi! vi fte zvet, vefelje in up domovine! na vafho rasumnoft, vmetnoft dufhno in telefno, in sdravo mozh fe bode prihodnjizh opirala frezha drushin, mir domovine in terdnjava Zefarftva. Mnogotere potrebe li domil hlujete, ki vam nifo ravno potrebne; na novo dopadljivfhi fhege, fletnifhi nofhnje le vadite, prijetnifhi shivljenje vam dopaduje; naj bode! tode rasumnifhi in umetnifhi, tolikanj bolj delavni poftajajte, de li bodete sa vfe to? in pa tudi fhe sakaj vezh, sa fvoje ftare dni pridobili. Ko oblafi- niki eniga ali drusiga is med vaf v nar zhaftitljivfhi Han pova¬ bijo, de bi, ko bi lila bila, fvojo kri in shivljenje v brambo miru in frezhe domovine in Zefarftva poftavil, kaj? v fheftih tednih je she foldat; zhe je pred kaj polomnjeno hodil, sdaj hodi prav, fe dershi ko fvezha, vfe opravila s oroshjem, vfe lliege in nove dolshnofti ftanu fe je nauzhil; po fheftih tednih ga she mika, de bi prifhel domu ppkasati fe fvoji drushini in fvojim tovarfham, kako 86 lep foldat de je: ko bi mn ne dovoljili bajoneta s feboj vseti, bi pa rajfhi flie doniii ne prifhel.— Fantje! zhe is vat' v tako krat¬ kim zhafu pri vafhi vdani volji foldate flore, de, ko bi potreba bila, bi vaf lahko v boj poflali, kaj, ali fe ne hote vi, ki fle pri terti rojeni in isrejeni, v dveh ali treh letih umetnofli umniga vinored- nika, tikov in Cvetov modre vinoreje nanzhili? Ker vaf je Gofpod v fvoj vinograd poklizal, fe fpodobi in velika je tudi vafha dolsh- noft, de mu ga prav obdelujete. Kake veljave je neki pa zhlovek, kteri dolshnofti fvojiga ftanu ne rasumi? Le kdorhiftro naprej gle¬ da, in ti pot zliifti, bo naprej prifhel: kdor fe bo pa obotavljal in mesheral, bo daljezh sadej olial! Tvoj ozhe jo je do tukaj pri¬ peljal, ti jo rnorafh fhe dalje pripeljati; to zbali, to potrebenanefd. Kar koli 11 fe od fvojiga ozhetapri tertni reji dobriga nauzhil, to ohrani, in le to terdi; pofkerbi pa, de le bo fhe smiraj kaj no¬ vi ga in dobriga k temu prilagalo. Kamur tedaj koli grefh, vsami biftro oko s feboj, in pameti ne posabi doma; ko vidifh kak nov, pitan, prav prijeten fad, ali kako novo shlahtno tertno ple¬ me, ki ga pofebno hvalijo, in ki bi vtegnilo tebi prav flushiti, pofkerbi, de po profhnji ali prijasnofti zepizhe ali kako kolzh dobifh, in fi to saplodifh. Nihzhe te nima, tako imafh vfelej mi- fliti, ne v fadni, ne v tertni reji, vshugati! Ako v ftarofti 18. ali 20. leta v desheli imenovanih tertnih plemen, ki jih tvoj ozha redi, faj po grosdji ne posnafh, in ne raslozhifh, flaho je sadofti! Kdaj bofh neki pa ravenforte sapo- snaval in raslozhval? Posnamo zhloveka, ki je she pri '7. ali 8. letu zhef 15 tertnih plemen po grosdji posnal, kakor mu jih je mati, kteri je v ndgradih pomagal grosdje sa fuho vino resati, raslozhvala in imenovala ; v mladofti je to neka kratkozhafnoft , v ftarofti pa vezli ne gre. Ko bi fvojiga fina do 15 letne ftarofti, kaj bomo rekli? jigraje vfe nauzhil, kar bi ti fam od fadne intertne reje vedil, poglej, od taziga bi bilo upati, de bi jo, in pa s ve- feljem , v obedvojni reji prav daljezh pripeljati mogel. Na kmeti! pa ni veliko navada, de bi ozhe fina v delu kaj poduzhil; veli mu, pofhle ga delat, dela mu pa ne rasloshi; kar s fkufhnjo vlovi, to ve, pa ne saftran ozhetoviga poduzhenja. V ftarih zhafih fo bile Ko- rofhize navajene — ali fo fhe dan danafhnji, ne vem — de fo fi hzhere na krish sa eno ali dva leta dajale, de bi fe bile tako v ptujih hifhah, kjer nifo bile tako mehko dershane, ko doma, bolj sbrih- tale. Le tifti rokodelzi fo umetni, ki fo po vezli meftih in pri vezli 87 mojftrih delali. Ali bi ne bilo prav, ko bi tudi kmetifhki ozhetje fvoje finove kadaj eden drusimu sa kako leto dajali ? ali bi fe tako bolj ne isuzhili? Najemniki, ki pri vezli gofpodarjih delajo, fo vezhkrat bolj umetni, kakor kmetje, eden po enimu. De bi fe pa vfi flovenfki mladi kmetovavzi sa Vinorejo kaj bolj vneli, in de bi fe modre gofpe (Vinoreje) bolj vshivo popri¬ jeli, nje dobre nauke poflufhali, in v djanju fpolnovali, fe jim tukaj fhe neke refnize, ki jik nihzhe tajiti nemore, v fpremiflik dajo. Po shelesni zefti, ki jo od Dunaja do Terfta delajo, bodo prifhle vfe deshele, kar jih je vmef, na ravno; sakaj, kjer je fvet sa-nje previfok, ga snishavajo, kjer je pa prenisik, ga pod njo svifhavajo. Po fhinjah take ravne zelte pelje konj do 80 zentov. Eden naj poglavitnifhih namenov, sa voljo kteriga shelesne zefte s vosovlaki delajo, je, de bi deshelni pridelki, in fploh vfe kupzhijfko blago bolj in dalje po deshelah fe raslesovali, in žene mnogoverftniga kupzhijfkiga blaga bolj sravnovale in fkorej enake poftajale. Ga ni, in ga nemore biti vosnika, de bi ljudi ali blago po tako niških ženah samogel vositi, ali prepeljevati, kakor vo- sovlak. Rasun vosov potrebuje tudi vode, in derv ali kamnilniga oglja, kuhati jo. Kader bodo take zefte narejene, fe ne bo treba bati kake lakote. Ko bi fe v kaki desheli, poftavimo’, shitno po¬ manjkanje glafdo, tu ti ga navlezhe vosovlak, de ga bofh polovnik malo krajzerjev drashej plazhal, kakor bo v desheli, ker ga bo bafal. Tako bo s vfakini kupzhijfkim blagam; taka fe bo tudi s Vinam godila. Dolesle bodo daljnih fevernih krajev, kjer imajo bolj premoshni navado, kakor na Prajfovfkim nishejfhiga vina, ko pri naf pofli in najemniki, na shganjarfke kosarzhike piti. Ali ga ne bodo potem premoshni moshje po polizhki, in taki, ki nifo mogli nikoli na-nj mifliti, faj po maflizhki pili? Blagor fabrikantam in rokodelzam, ki bodo dobro in prijetno blago, pa ne po predragi ženi isdelovali; tudi kmetovavzam , ki bodo dobre in velike pri¬ delke imeli;. vlim lazim fe bode veliko fomnjev okoli po deshelah zhedalje vezh odpiralo, lahko bodo prodajali! Blagor pa tudi tem, ki bodo potrebovali kaj kupiti; vfako rezh bodo po nar manjfhi ženi, ki bo v njih kraji mogozhe, kupili! Gorje pa takim, ki ne bodo imeli, kaj prodajati in ne s zhim kaj kupiti! Mnogotere nemfhke deshele dajo v satifhnib, mozhno prek folnzhnih legah is drobniga grosdja pritlizhne reje, pri pofebni fkerbni in umetnofti pofebno shlahtne vina, kakor je bilo she popred 88 povedano: pa tudi v tiftili deshelah je tortna reja na flabfhi lege, ja fhe zlo na nekdanje shitne njive in polja slesla in safhla, tako, de fe tudi tam nar vezh frednjih in niških vin perdeluje, ki fe ne dajo dolgo hraniti. Velki vinfki kupzi ali prekupzi Ib nar shlaht- neji vina, kakor fe nekoliko fhe dan danafhnji godi, prezej po terganju vezhidel na vifoke žene fkupovali, in jih v velikih fodih in dobrih kletih ftarali, kjer jim je s flaroftjo vred tudi zena rahla. Take tiare vina fo bile nekdaj, in fo fhe sdaj slo flovezhe. V fla- bih vinfkih letnah fo jih zlo drago prodajali. Nobena zhlovefhka naprava pa nima prave ftanovitnofli in slodi ne da pred mirti, dokler zhloveka ne prekane: marlikteri prekupez ni bil s dobizhkam sa- dovoljen, ki mu je na blanji sraftel, ifkal je fhe veliko vezhiga: pri kolkunu je namrezh pogoftama tiaro vino prodajal, pri vehi pa s mlajfhim, vezhkrat veliko nishejfhim, salival. Lettf 1811 je dalo kar dobre in pofebno shlahtne vina; tozhili fo jih pa zhes 30 let, in fhe fe dobe; kolikanj drusih pridelkov je fhlo podime- nam tega vina!! Ravno tako fo delali in delajo she dan danafhnji s perdelkam 1834. leta' fjtaro vino fe mora po ofhtarijah slo drago plazhavati; ko ga pa zhlovek ravno plazha, vender le vezhkrat mlajfhi in nishejfhi pije. Tako leje prigodilo, de ne farno bokalarji in polizharji, ampak fhe zlo maflizharji malo vezh po njemu oprafhujejo; ufta fo fe jim fpridile, to je, navadili fo fe na mlajfhi in frednifhi vina. Zhudo ni ne po tem takim, ko fe dan danafhnji marlikteri velki prekupzi s fvo- jimi salagami ftarih vin v hudih klefhah snajdejo. Baron Knigge jo je she pred 50 Jetrni v bukvah: „Umgang mit Menschen 44 povedal: de she tazhaf, ki je fhe nemfhko pofhtenje tako flovelo, le je pri mnogoterima kerzhmarju is eniga foda po dvoje doma- zhe in eno vunanje vino tozhilo! Ali je kak flovenfki kerzhmar tudi she tako svit? fjhtevilo nekdanjih volkih in flovezhih ofhtirjev po meftih, pri kterih fo fe ref tiare vina dobile, manjfhi prihaja. Zhe kdo dan danafhnji v kakim meftu velko ofhtarijo naftavi, mora vfe fvoje, in sna biti tudi fhe vfvojene, to je, na pofodo vsete denarje V slo drage hifhne naprave vtakniti, nizli mu ne oftanc, de bi samogel fvoj hram s salogo dobrih vin previditi; kar tedaj od vin potrebuje, jih vezhidel proti od prekupzov jemle. Sjjkosi vezh ju- dovfkih rok pa, ki je nekdaj benefhki zekin fhal, smiraj manjfhi žene je bil, sakaj fledni ga je nekoliko odpilil; nekaj taziga fe tudi pri vinah godi! Tudi kletnarji ali kelnarji farni, kijih mora 89 ofhtir na velki ofhtarii veliko dershati, in kije zlo nemogozhe, vfe pod ozhmi imeti, fe vezhkrat, pa ne v fvojo fhkodo pomotijo, in popotnikam is eniga foda po dvoje ali fhe zlo troje vino pri- nafhajo. Ko v kaki velki ofhtarii po nekim ftarim in flovezhhn vinu, ki ga na jedilnim fpifku berefh, poprafhafh, fe ti vtegne primeriti, de fe ti bodo ravengdfti pri miši pofmehnili, in potem, ki fi ga pokufd, fe bofh drugikrat rad k navadnimu vernik S eno befedo, po vlili nemfhkih deshelah fo fe vinfkim pivzam jesiki, nozhemo rezili vfim, vezhidel pokasili, de fo fe na mlajfhi in frednifhi vina navadili, in v refnizi tiare in flovezhe vina oftanejo sa kake imenitnike in bogatine, ki jih pa pri vfim tem fhe nekte- rikral sa lepe denarje opeharijo. Ta rezh je dan danafhnji fkorej she tako daljezh prifhla, de pofebno shlahtne vina fe ne samorejo pri prekupzu ali ofhtir ju, temuzh le pri tiftimu piti, ki jih prideluje. Po nemfhkih deshelah nifo vinfke letine tako ftanovitne, ka¬ kor v nafhih veliko bolj gorkih krajih; ali je fpomlad prekafna, ali jefen veliko presgodna; jefenfko deshevje jim slo veliko sa- bavlja, de grosdje ne sreja, ali pa de gnije. V defetih letih fhte- jejo eno dobro vinfko letno; v zhali zlo nizh neperdelajo, v zhafi jim pa perve lege le fredniga vina dajo. Na Dunaju fe je v 24 letih fhtevilo prebivavzov sa 113,000 dufh pomnoshilo, de jih je fedaj vlili 375,000 bres foldatov in vunanjih. In pri odpertih shelesnih zeftah sna v 10. letih fhtevilo dufh sopet sa novih 100,000 srafti, v malim zhafu tedaj jih bo vezli, ko na zeli krajniki desheli. Pretezheno leto fo po Iprizho- vanju ozhitnih noviz, trikrat fto tavshent zhebror (po 40 bokalov), vina na Dunaj pripeljali. Kakor fe bo fhtevilo dufh mnoshilo, ga hodo tudi srairaj vezli potrebovali. Nemfhke ufta fo she navajene, — mogle fo fe navaditi—na mlade vina; kar jih farni perdelujejo , fo vezhidel in fkorej vfako leto kiflafte. Na Dunaju je prav veliko fladkouftnikov, — kdo bi tega ne verjel? — Pofhlite jim na dveh vosovlakih vef pridelek is Profeka, ali vef Rcfefhek is Frijula, to jim ne bo sa pokufhnjo! — Naj jim nabafajo pet vosovlakov Breshanke, to- liko R e h d 1 e, in ravno toliko tudi oflaftnih vin is fpodnje Ipave, — to bo vfe premalo Dunajfkim ofhtirjem, de bi s njimi le neko¬ liko fvojc kiflafte vina ofladili, in jih uftam Dunajzhenov bolj priljubili. Te bolji §htajerfke in nafhe nografhkc vina bodo sa pofebne sabele imeli, — druge §htajerfke in Dolenfke vina fe 90 bodo pa vfe sa dom a z hi ga E11 raj h ar j a tozhile. Ko fe bofh po shelesni zefti na Dunaj pripeljal, bofh is eniga maflizhka, in ob enim Auftrijana, §htajerza, Ilirza, in morde fhe zlo O gr a pil; po tem, ki bofh poprafhal, prinefli ti ga bodo — in pa fhe ne bodo veliko lagali! Pofebnoshlahtnihauftrijanskih vin fe nimate nikoli vezli bati; primoshni pridelovavzi ali tudi prekupzi jih bodo hranili, de bodo pridelke flabejih letin, ali fploh frednje in nishejfhi vina s njimi belili. Kadar bodo tam flabe, pri naf pa frednje ali dobre vinfke letine naftopile, puljili fe bodo po njemu, in ga kje pofhiljali; pa tudi, ko bi pri naf vinfka zena le nekoliko zhes mero pofkozhila, koj ti ga bodo perpeljali, kakor feje she bres shelesnih zelt primerilo, is čjhtajerfkiga ali pa is Lafhkiga, ko bi tam bolji kup bilo, in zena bo v tvojim kraju hitro, in sna biti fhe zhes mero padla. Tako le fe bo zena vfaziga kupzhijfkiga blaga okoli in okoli srav- novala, in rasiui niskiga plazhila od voshnje po deshelah fkorej enaka podala. Na Dunaju tozhijb she veliko let vfakdanje ali navadne vina po 36 krajz. bokal frebra (Thalervvein). llirfke vina bi fe dale od leta do leta vezhidcl po 5 do 12 kr. bokal na vosovlak pofta- viti. Od voshnje fe plazhuje v tem zhafu od naf do Krajnja po 3 kr. od bokala, naj fe bo plazhovalo do Dunaja po 4 kr., in uftniga davka na mednih vratih, podavimo po 10 kr.; tako bi le lahko poftavile llirfke vina noter do Dunaja po 20 do 26 kr. bokal; ollanc tedaj fhe ofhirju po 10 do 16 kr. pri bokali, ko bi vfako vino na sdaj navadno, nar nishejfhi ženo tozhil. Dunajfki ofhirji v primeri nar vifheji davke dajajo, veliko podreshnikov in poflov pa nar drasheji plazhujejo, vender nifo tako famofebni , de bi s tazimi ali enazimi dobizhki sa dobro ne imeli. Kako pa vezhkrat ofhtirji na desheli ? - Ako bi taki fpremifliki flovenfkim mladini vinorednikam ozhi ne sbrifali, in jih ne ogreli ,' de bi fe njih ferza umnifhi fadni in tertni reji vdale, gotovo bi jim ne bilo drugazhi pomagati! Mifliti fe pa ne fine, de, kakor hitro bo shelesna zefla dor- jena, bo tudi vfe td, kakor de bi s ozhefam trenil, na enkrat fpe- Ijano; kratko nikar! vlaka rezh potrebuje zhafa. Ko ga ne bo med vami, §lovenzi! moshaka kupzhijfke umetnofti, prave gorezhnolii sa fvoj korift in sa prid domovine, ali pa, ko ga ne bo imel je- sika pod pavzam, flabo sadofti bo! Kadar fe bo shelesna zeda od- 91 perla, ali bole zhakali, de vam bodo drugi naprej fiopili in ozhitne dobizhke is rok fpulili ? Kakfhne deshelne pridelke bote neki po shelesni zelii v feverne deshele pofhiljali, ako ne bo ladja in dobrih in pano dragih vin? S sgodnim pitanim fadjem, s sgodnim lepim grosdjem in s dobrimi vini fe morate enkrat sa vfelcj Dunaj- zhenam prikupiti! XI. Od gnojenja nogradov. Od kar fvet ftoji, fo umnifhi in umetnifhi v vfih ftanovih druge vshugali, vfelej od sgorej plavali, in fi nar bolj smdgli, bodi fi, de fo prifhli na vifhej ftopnje, k vezhi zhalli, ali pa k vezhimu premoshenju; ali ni med peterimi otrozi, pri ftarofti fhterih let, eno she med njimi shupane? V tem le, viditi je, fo fe kmetovavzi od nekdaj motili, in fe fhe dan danafhnji okoli po deshelah motijo; miflili fo, in marfikteri fhe miflijo, vezli semlje, ko pod fe fpravijo, bolj prav de opravijo. To pa je le neumnoft, fponafhanje in prevset- noft. Le toliko semlje imej, in obdeluj, kolikor li jo upafh, umno in prav dobro obdelovati. Ko te pa sa vfako delo lovi, de gane morefh ne prav, ne o pravim zhafu ftoriti, te she kmetija sma- guje, in tvoja ne bo vezh prav fhla. Okoli po vfih vezhih shitnih deshelah fo vezhidel prevezh fveta pod drevo fpravili; ker ga ne morejo, ne s gnojem, ne s delam smagovati; zhudo ni, de imajo veliko llabfhi pridelke, ka¬ kor bi jih fizer lahko imeli. Kar fe pri naf na oral njive gnoja ipelje, vidili fmo ga v nekim shitnim kraju o f. Ivani na ofem oralov fpeljaniga, in puftili fo ga v majhnih kupzih po njivah leshati, in jefenfke rali zhakati, de ga je poletna huda vrozhina foshgala! Naj ima, poftavimo, v takim kraju kmet 15 oralov njiv, vezhkrat zhes 30, v premeri k njivam pa premalo fenoshet; bo tedaj premalo shivine imel, ali jo bo pa faj preflabo opravljal, premalo njive gnojil, in flabih pridelkov imel. Ko bi pa pet ora¬ lov na deteljo obernil, bi vezh shivine, in s težimo deteljo tudi bolj redil, kakor poprefl s pufto flamo; in ko bi vef gnoj, kar ga sdaj naredi, na trnih 10 oralov obernil, gotovo bo na njih vezh in lepfhiga shita, in s veliko manj delam prideloval, kakor popred na vfih 15. oralih; in zhe bi fhe s deteljo obfcjanenjive s shitni— mi vertlil, in ko je kraj sa td, tudi mnoge nove reje vpeljal ali 12 * 92 vverftil, de bi ga ki hudo vreme eniga famiga dne, ali ena fufha popolnama ne potlazhila, bi fhe bolj opravil. Prav je bilo, de fo bili v pertezhenih zhalih pofkerbeli, ob- zhinfke pafhe ali gmajne na ravninah med fofede rasdeliti, pa prav ni bilo, de fo bili posabili, tudi sapovedati, de bi bil flednji fofed faj toliko fveta na mero, kolikor mu ga je bilo v del prifhlo, v obdelovano fenoshet fpremeniti mogel. Kakor v shitnih, fe tudi v mnogih vinfkih deshelah marfikaj narobe godi. V tertni reji flushezhim kraju obdeluje mnogiteri kmetovavez tri orale nogradov, in prideluje na njih v frednje po 20 Dunajfkih zhebrov vina na leto, ko bi pa le fara oral po um¬ nih ukih vinoreje obdeloval, bi ga samogel ravno tako dobriga, ali sna biti fhe boljiga, od leta do leta po 24 zhebrov pridelovati; ali bi ne bila ta bolji? ali bi ne bilo manj fkerbi, manj dela in truda? tudi manj davka? Kaj je tedaj bolj: tri orale nogradov okopovati, ali pa eniga famiga? Poglavitnifhi fkerb vinorednika naj bo tedaj, de bi dobriga vina na danimu proftoru v nar vezhi obilnofti, kar je mogozhe, prideloval. Ko bofh, kar fl koli bodi, dofti in dobriga sredil ali prideloval, nizh fe ne boj, ne bofh fhe pod slo prifhel. Debeli voli, dobra pfheniza, in ndgrafhko vino, to je—• gotov denar! Ta ipavfki pregovor bo fhe tudi ob zhafu shelesnih zeli refnizhen oftal. Nografhna, pravijo dalje Ipavzi, ni bila fhe fpod zekin — naj bo pa tudi fpod zekin, ko jo bofh namefti 20 pa 40 zhebrov, in s manjfhim de¬ lam perdeloval, te ne bo fhe konez! Kadar koli hozbefh, jo lahko prodafh, zhe ne nekoliko drashej, pa faj nekoliko bolji kup, vfelej je pa vender le hiter, in gotov denar. Po fprizhevanju Kolumela fo kmetovavzi she pred 2000 letmi vedili, de, ko neko drevo opefha ali pogine, fe ne fine drugo enaziga plemena na ravno tiftb mefto vfaditi, de bi fe ni¬ kakor ne fponafhalo; sakaj poprefhno je she daljezh okoli in okoli s fvojmi korenikami poifkalo vfiga 7 , kar mu je v shivesh flushilo; novo pa najde malo ali zlo nizh, kar bi mu samoglo tekniti; dre¬ vo pa drusiga plemena, na tifto mefto vfajcno, sna pa fhe dobro rafti, satd, ker po fvoji natori nekoliko drugazhen shivesh potre¬ buje , ki ga fhe smiraj na tem metli najde. Kjer bi pfheniza she lakot terpela, sna fishol ali drugo fozhivje fhe bogato shiveti, sa¬ td ki je drusiga plemena in druge vlaftnofti. Na to refnizo kme¬ tovavzi vlih deshel premalo pasijo: kje fe sliito, detelja, ali terte 93 narbolj fponafhajo, kjer pervikrat raftejo ali kjer nifo she sdavnej raftle? To kashe, de bi mogli kmetovavzi, kar bi bilo mogozhe, vez h rej vpeljati, de bi fe na njih njivah verftile, in de bi te¬ daj vfaka kafneji, kakor fe tizer godi, na verfto prifhla; tako bi lepfhih in obilnifhih pridelkov imeli. Kadar ti planta na ravnim polju fpefha, nikar tedaj nove na enako mefto ne vfadi: fkufheni vinoredniki ti bodo terdili, de fe ti ne bo fponafhala; ko pa kraj , kamor jo miflifh vfaditi, le ne¬ koliko vifi, de fe s njo lahko v novo semljo sarinefh, je upati, de bo dobro raftla. V ndgradih fe she povfod s tertami v novo sem¬ ljo pride. Po veliko fofefkah doli po Ipavi, ktere zhifto na foldanih leshe, in kterih njive vezh ali manj vife, ali bi bolj prav ne opravili, ko she morajo plante imeti, de bi na neke njive gole plante fadili, na drusih pa le shita in fozhivja pridelovali? Take plante, zhe bi fe nizli med nje ne fejalo ali fadilo, zhe bi fe po pametnih fvetih vinoreje obdelovale , bi ne bile v tazih gofhavah, sato bi tudi manj operhovale, in vezli in gorfhiga grosdja dajale; shita pa na drusih njivah bi bile bolj od gnoja rejene, bi tazih fopariz in fufh ne terpeld, torej tudi vezh vergle. Ipavzi bi snali rezhi: plante fo hramba pred hudo burjo shitam, in shi¬ ta plantam; naj fe pa nekoliko okoli osrejo, bodo vidili v fled- nji fofefki vezh ali manj njiv bres plant, ki vezhkrat nar lepfhi shita dajo. Ko hi na kakih njivah ob plante prifhli, gotovo bi jim mogli tudi semeljfkih davkov nekoliko snishati, sakaj fploh fe od tazih njiv nasaj manj davka daja. Najde fe okoli po nafhih deshelah veliko pofamesnih tertvbor- jazhih ali dvorifhih, pri kakih potokih i. t. d., ktere, de fe ravno v neobdelanim fvetu snajdejo, vender zhverfto raftejo, in kadaj ta¬ ko velike in mozhne poftanejo, de dajo po dva do fhterih zhe- brov mofhta; ker njih korenike fe zhes dalje okoli rasproftorvajo, fo s shivesham smiraj bogato previdene; tazih ni treba gnojiti. Vfe drugazhi je pa to v ndgradih ; tii vfadifh terto, ji dafh ene ali dvojne nifhkize flabe trate, ali refnate ledine; sna biti dvojne nifhkize perfti, ki jo od sgorej nad fpodkopano breshino najdefh, potem jo sakopafh do bliso verha s debelim puftim foldanam, in ji rezhefh: draga, ljuba tertiza! fedaj imafh meni od leta do leta, in mojim otrokam, in otrok otrokam, rod sa rodam, obilno grosdja dajati! — Perve leta take terte fhc rode, kadar je pa ledine po- 94 molshena in povshita, treba je pri njih dolgo dobre letine zhakati. Kje bodo neki potrebniga shivesha jemale, de bi poredama dobre letine dajale? vfe druge terte jim branijo, de fe ne'morejo daljezh okoli s korenikami rasproftoriti; rezheno je ref bilo, de semlja smiraj vogliz is sraka ferka, ali koliko ga pride na eno tertizo? in kadaj pride fhele doli k nje• koreninzhizam? Zhe hozhefh tedaj od tazih tert imeti obilnih pridelkov, jim morafh vezli vogliza na¬ kloniti, jih bolj sshivesham previditi, ali s drugo befedo, gnojiti jim morafh. Vfak kmetovavez dobro ve, de krava ne da veliko mleka bres dobre pizhe. Kteri kmet bo od fvoje njive terjal, de naj mu pfhenize, jezhmena, krompirja, ali od kaj drusiga po fhtiri- ali fhe vezhkrat obilno rodi, bres de bi jo gnojil? Le farno vino¬ gradnik je bil, ali je fhe tako flep , predersen ali krivizhen, de od nograda, bres sgubleue mozhi mu nadomeftiti, dobre letine sa poredama prizhakuje; le farne nografhke terte fo obfojene, bres potrebniga shivesha smiraj naprej dobro roditi. Nihzhe fe ne bo savsel, de fo fe navadni kmetovavzi v tem le slo motili; faj fo fe fhe zlo nar bolji uzheni franzoski in nemfhki vinoredniki pred vezh zhafam hudo in veliko let med feboj prepi¬ rali: ali gre nografhkim tertam gnojiti, ali ne? Eni jo nifo hotli viditi kar drobtinize shivinfkiga gnoja v fvojih vinogra¬ dih, terdili fo, de po takim gnoji vina flab duh dobe, de poftanejo vodene, de sgube fvojo shlahtnolt; k vezhimu fo le kako roshje, ali kako drugo perfteno raftlinje k nografhkim tertam sakopa- vali; drugi pa, pofebno na Rajnu, fo jo po fprizhovanju doh¬ tarja Ritterja, ki je kakor sdravitelj vinorejo fpifal, s enim glafam terdili, de bres shivinfkiga gnoja , bi zid malo, flabiga, revniga in puftiga vina pridelovali. Kakor pri vfaki drugi hudi vojfki, fo tudi v ti rezhi pred 20 letini mir naredili, in fi dopovedali, de, kakor kakofh ne more obilo jajz nefti bres shita, tudi nogradi ne morejo dobrih letin dajati breč g n oj a, i n d e gre t e d a j t u d i n o g r a f h k i m t e r t a m, i n f i z e r s vfako verftnim gnojem, pa kar je prav, gnojiti;le fker- beti je treba, de fe taki nogradi po vlih ukih vinoreje isrejzhvajo. Vunanji gofpodarji, ki fo fe v teh deshelah korazhili, fo naf bili Profenza 1813 na to faro svoljili; nafhli fmo, rasun *) Ako bomo tako frezhni, prihodnjiga 23. Malitravna fhe doshiveti, lahko fe porezhe : de na le ti ftopinji fo trije duhovni 100 let duhovno paflirflvo oprav- 95 drusih prihodkov, fheft ndgradov k fvojmu vshitku. Nihzhe ni v tiftih zhalih na boljfhanje ndgradov miflil. Veliko je slie bilo zhlovefhke krivi prelile, pa vojfke nifo bile fhe dokonzhane, nar hujfhi fo imele fhe biti. Mladim krepkim junakam, namefti de bi bili ndgrade boljfhali , fo jim druge dela dajali, oroshjane fo v ftrafhne boje pofhiljali. Franzose je bilo , treba is vlili nemfhkih, ilirfkih in lafhkih dcshel fpoditi, dvakrat v Pariš iti, preden fo fe tam v letu 1815 sa ftanoviten mir pogodili. Bog! zhe fe v zhafu vojfka kmetijftvo ne liujfha, le v zhafu mini fe da boljfhali. Kakfhni fo bili tazhaf, in kakflini fo fedaj ipavfki nogradi? — Od leta 1816 nam je neka krava vezh gnoja narejala, ka¬ kor ga je bilo mogozhe sa prav v majhni kuhenfki vert oberniti. ^pomnili fmo fe nekih bukviz, v kterih fmo vezh let popred v Gradzu, fhe uzhenez, brali, de na Rajnu ter tam gnoj e. §klep je bil hitro ftorjen, s doma nepotrebnim gnojem neke preredke terte po ndgradih rasgrobenzhati. Drugi fo nam rekli: tega nikar ne ftoriti, kdo je fhe kadaj kaj taziga flifhal, de nobeden tega ne dela , to bi snalo tertam fhkodvali i. t. d. Ko na Rajnu gnoj tertam ne fhkoduje, tudi ne bo na nafhih njivah; sakaj — tako fmo odgovarjali —■ bi v nafhih n ogradili fhkodoval? Le globoko ga sakopavajte! S vtini gnojem tedaj, ki nam je doma oftajal, fmo ukasali do leta 1820 po ndgradih redke torte pogrebenzhovati. Take terte fo pa nam dajale tolikanj, in tako lepiga in dobriga grosdja, de fmo bili fklonili sa naprej nograde od kraja in po verfti gnojili. De bi bili vezh gnoja pridelovali, fmo fi bili fhtevilo krav pomnoshili, kafneje pa tudi is enakiga namena fi par konj omiflili, pa tudi de bi bili s vfo potrebno voshnjo pri majhnim kmctijftvi 11 shivesha flushili. 1820 fmo puftili 20 vos gnoja v neki ndgrad ipeljati, in fmo njegovo gnojenje is kraja naftavili. Ker, kar fe je pomnilo, ni je bil fhe v teh krajih nobeden kmetovavez drob- tinize gnoja v nograde obernil, je bil velik hrup med ljudmi vftal, med domazhimi in vunanjimi, ne farno med kmetifhkimi, ampak tudi med gofpdfkimi; veliko fo fe ullili, deje to neumno, de fe bodo terte fpridile, de ne bo vino sa nizh , de bo nafh naflednik tkashene nograde dobil, de ne bo v njih nizh prideloval, de gre to she savolj naflednikov nam prepovedali; nafhi delovzi fo nam farni ozhitno rekli: „de, kdor ima obilo fala, lahko po sidu s njim Ijali; tudi pri nafhi podrushnizi na Losizah nifo bili rajnki gofp. Joshcf Rufiia vezh, kakor 57 let benefiziat ! 96 mashe“ i. t. d. Vfim takim befedam fmo fe pofmehovali, in s pri- zhetim delam naprej fhli. Kafneje fo pa hodili domazhi in vunanji vinoredniki, ozhitno in fkrivaje, nafhe pognojene terte, in njih grosdje ogledovati. Tu fe nifo mogli sadofti savseti nad rafhzho- vitnoftjo tert, in nad lepoto in obilnoftjo grosdja; pa vender ni ga bilo tako umniga med njimi, de bi jo bil le nekoliko sadel, koliko grosdja bo neki kof pognojeniga nograda dal; vfelej ga je bilo fhe fkorej polovizo vezh, kakor fo mifliii. Ga ni, in ga ne more biti mladiga, fhe tako dobro pofireshe- niga nograda, de bi dal tolikanj in tako lepiga grosdja, in s tako debelimi jagodami, kakor ga da bolj ftar pognojen nograd, ko ni preredkih tert, in ko fe gnoj s letino vlovi; —to je, kakor de bi jetnik, ki je 15 let v jezhi lakot in pomankanje nad vlim terpel, na enkrat v hifho in k miši bogatina prifhel, kjer bi bil s vlim, kar njegovo ferze posheli, obilno previden; ali fe ne bo tak dobro sredil? Nafhe grosdje je vlim vinorednikam, kteri fo ga vidili, in fe popred le prevezh nad nami uftili, jesike popolnama savesalo; ka¬ kor od zhesnatorniga duha navdani, fo fe na enkrat fpreobernili. Ni ga bilo vezh zhloveka, de bi bil kar befedize zhes nafho tertno rejo zhehnil, marvezh vli fo sazheli s enim glafam nafho umnoft in umetnoft pri nografhki reji osnanovati, in naf perviga vinored- nika v desheli zhiflati. Rajnki gofp. M. G rabi o v iz, grajfhinfki ofkerbnik, je pu- ftil narpred is Ipave gori k nam v fvoj vinograd, poldrugo uro daljezh, 90 vos gnoja fpeljati; ravno tako gaje pofkerbil tudi rajnki gofp. tehant Fr. §tekar, v fvoj nograd vositi. 'Vunanji, ki imajo vlpavi riograde, fo ga jeli, 8 do 10 ur daljezh v va-nje vositi. Zhes 70 let tiari kmetje fo fe rasvedili, in isgled, ki fo pred ozhmi imeli, ferzhno in s vefeljem pofnemovali. To je fhlo, kakor subel ali plamen, po fuhi sashgani travi smiram naprej po nafhi komilii in doli v Jjjhtanjelfko in Rihenberfhko komifijo, de fe dan danafhnji v teh komifijah narmanj 300 fodov po 24 dunajfkih zhebrov nografhkiga vina vezh, ko pred 24 letmi, prideluje. Pred 24 letmi fc je dala pri naf sa vos gnoja dvajfetiza, sdaj pa fe dafte dve, in ko je prav dober gnoj in lep vos, tudi tri dvajfetize sa-nj. De bi bili farni vezh gnoja pridelovali, fmo napravili v borjazhu prek vifoziga sidii na ofojni plati obsidano, ne prevezh uderto gnojifhe ali gomilo; na konzu pa od svunaj 97 kapnizo, v ktero fe vfa gnojniza ozeja, de fe s njo ob vetrovih in fufhah gnoj poliva; fizer biprevezh sgorel, kakor sgore dreva na ognjifhu, de jih vezh ni. De bi krave, kterim fe s hraftovim litijem ali refjeni obilno ftelje, vezh gnoja naredile, jih redimo okoli poletja doma s mandanjem, plevelara, deteljo i. t. d. Vfkriv- nim kraju (v ftranifhu) fmo dali narediti pofddo; kar fe okoli tedna va-njo nabere, bo konez tedna na gnojifhe sakopano; foshgane grosdne tropine po bendimi, slusheni pepel, kuhinfki oftershiki, frneh' i. t. d. vfe to pomaga kup gnoja mnoshiti. Neka pridna in delavna sheniza je bila s nekim tukajfhnim zhevljarjem porozhena, ki je hodil kmetam fhivat; smiflila in lo¬ tila fe je bila perva, kadar ni ravno drusiga dela bilo, po zeftah shivinfke in konjfke kopize pobirati in fpravljati. Druge fo fe ji pofmehovale, rekozh: fkopa baba, fhe zlo blato pobira! njih befedi pa ni nizh porajtala, in v tem je fhe bolj zhverfta pofta- jala; tudi is potokov je fpravljala na pol gnjilo hraftavo liftje, ka¬ mor fo ga vetrovi obilo snafhali. V treh ali fhterih tednih je napravila po 3 ali 4 vose gnoja, in je nafhiga hlapza primorala, ga prozh na gnojifhe fpeljati, de bi nje fofedje — takojevfe- lej rekla — zhes kup gnoja pred nje hifho ne godernjali. Dan danafhnji pa jih je veliko sheniz, ktere jutro ob sori okoli po ze¬ ftah in potih tekajo, vfe kar je taziga pofpraviti; -zlo otrokam fo vosizhke napravili, de jih zhes dan okoli grede, s tazim gnojem nnfipljejo, in domu pripeljujejo. Nafhi kmetje fo she vezhkrat po poldrugo uro daljezh gnoj kupovali, in ga naravnoft v fvoje no- grade vosili. Le gnoja je pre malo, le gnoja, de bi vezh imeli! to je v fedajnofti fplohno vpitje. Po vlih shitnih in vinfkih deshelah fo kmetovavzi vezhidel le prevezh fhe sanikarni v mnoshenju in ohranjenju fvojga gnoj- niga kupa. Velik kup gnoja je pofebna zhaft hifhnimu gofpodarju, in fprizhuje od njegove previdnofti in umetnofti, in da up do lepih obilnih pridelkov; kmetija bres gnoja je preteshka butara, ki kme¬ ta kar hitro potlazhi! (“Srednji kmet, ko bi hotel le nekoljko bolj pofkerbeti, bi okoli leta zlo lahko 10 do 20 vos gnoja vezh na¬ redil; pa, kakor v veliko drusih rezheh, brani tudi tukaj tiara na¬ vada in fin jo ne prevordi sa laf nerodne fhege fvojga ozheta. Ta ga fpravlja, kakor njega ozhe na taki kraj, de mu ga desh proti fpira, in vfa maftna gnojniza oteka naravnoft po ka¬ kim kolovosu v potok. Uni pa ga hrani po navadi fvojga rajn- 13 98 žiga ozhela tako prek folnzhija, de fe mu ga dobra poloviza okoli leta foshge! De bi kdo gnojnizo fpravljal, s njo gnoj v hudi vrozhini polival, ali jo na kake travnike vosil, kaj tazi- ga martikterimu fhe zid v glavo ne pade! Kaj bomo pa od drusih sanikernofti, kar gnoj vtizhe, fhe le rekli? Dokler fe ne bo kmet rasumil vezli shivine — bolj prav, in kjer ni dobrih pafh, doma rediti, ne bo fhla fhe prav. Pred vlimi drusimi v fari fmo fe bili tudi lotili, na fvojo njivo vezimo ali nemfhko deteljo fejati; vfi fo fe zbudili nad nje rafho in pogoltnimi kofhnjami, vemo, de fmo jo she po fheftkrat na leto kotili, pa ta isgled nefo tako naglo pofnemovali. Sdaj fe perdeluje take detelje v fari 150 do 200 vos; koga je pa fhe td pri tolikanj nogradih? Vezhne detelje pa ne fejaj prenaglo so- pet na enako njivo: zhakaj 8 do 10 let, pred ko jo na ravno tifto metlo sopct vfejefh. Po zeli Evropi ne najdefh takti lepih fenoshetnih in njivnih pridelkov, kakor okoli Milanfkiga metla : ref je, de s vodo is kanalov vfc pomozhijo, pa vender farna voda bres gnoja bi zid malo sdala. V Milani dershi farna gofpdda zhes 800 fvitlih ko- zhij , in sa vfako nar manj par lepih konj, pa vender jo ne naj¬ defh konjfke kopize v metlu: po vtih ulizah, fo neki ljudje s opertmi kofhmi, ki s nekako shelesno lopato , bres pripogniti fe, vfako tako figizo proti in zhilio poberejo , in jo v kofh sa herbet vershejo , bres de bi kaka drobtiniza memo padla. V kraljevim, v primeri nar bogatejfhim metlu nafhiga zefarftva, imajo tako fkerb sa gnoj, kje drugcj jo bomo enako nafhli? Sakaj je pa nar bogatejfhi metlo? Sato, ker veljavo gnoja nar bolj fposna! Pred nekimi letini fo fe Ljub Ij anzhani framovali s neki¬ mi svunajnimi gofpodi pomenbe imeti in sveso flori ti, de bi fe bila vfa metina gnjufoba, na metlo v Ljubljanzo ozejati fe, v nar gor- fhi gnoj fpremenjena, prodajala : ne — rekli fo — taziga imena nozhemo fhe imeti; naflii konjfki in kravji hlevi fhe smiram sa- dofti gnoja dajajo, nafhe polja gnojiti! kakor de bi bilo kje prevezh gnoja? kakor de bi bila kaka nezhaft, pametni rezhi sa- zhetik poftaviti! Kar je dan danafhnji po vtih bogatih meltih niških deshel, po bolj jushnih franzoskih metlih she veliko let navadno, in kar fe od nekadaj na tergih vtih kinefkih meti prodaja, ali bi bilo td prodajati, kupovati in v fvoj korift oberniti, Krajnzam taka ne- zhdft? Kadaj neki bo vender nozh prefhla, in fe bo dan prizhen- 99 jal? Dokler bole fvoje mozherje s h g ali, ne bole nikoli is vode slesli; ko bi pa na tavshente zholnov ali vosov taziga gnoja na¬ nje vosili, v malo letih bi Ljubljanzhani shita pojefti ne mogli, kar bi ga na njemu sraftlo; ali pa naredite shelesno zefio in po- fhilajte ga k nam, in Ipavzi ga bodo po pametni ženi od vaf je¬ mali, in v nograde vosili. — Kraf je bil ob zhafu zefarja A u guli a velik lir altov gojsd, ki je fegel daljezli zhes Reko , in is kteriga ib Rim (tri milione dufh) s vfo potrebno fvinjino previdvali; kaj je pa dan da- nafhnjiKraf? Ko ptujez po morju v Terft pride, in fe potem no¬ tri v zefarftvo pelje, ga pri Obzhinah groša obide in lirah prev- same, vidivfhi tako kamnito, fuho in pufto Arabijo! Pojdite pa v Lipizo, kjer je zefarfko kobilftvo, in hitro fe bote rasumili, kak- fhen bi samogel fhe dan danafhnji Kraf poftati! Kadar bodo Kra- fhovzi poflednje hraftove poleniza v Terft prodali, in drugej sbe- lod, ga s novizh faditi, kupovali, fe bodo fhe le rasumili. Kako shaloftno, de zhlovek velikrat fhe le takrat k pameti pride, ka¬ dar mu ni vezli pomagati! Dajte nam fhe 200 let shiveti, in vfo oblaft zhes Terft in Kraf, in mi ga hozhemo v 150 letih, bres nar manjfhi fhkode, marvezh s velikim dobizhkam mefta in Krafa, v nar prijetnifhi raj fpremeniti! 50 let potem bi fhe sheleli shi¬ veti , de bi fe fvojga lepiga dela vefelili. Is veliko nemfhkih de- shel fpravljajo goveje in druge kolti v Hamburg, tam jih umni- fhi Angleshi po želih 60 bark na leto nabafujejo, brčs teh, ki jih v druge barke in k drusim blagu devajo, jih vosijo domu, jih rasinlejo , in kmetovavzam sa gnoj prodajajo. In is Terfta, zhe bi ravno v 50 letih fhe enkrat vezli dufh imel, bi fe ne dal vef gnoj, ki ga sdaj morje shre, na Kraf fpraviti? Vemo, de marfikdo le bo nafhim tukajfhnjim fanjem pofmelioval, pa gotovo jo osna- nimo, de umnifhi narodi bodo nafledili, in v djanju fhe veliko lepfhi fpeljevali, kakor fmo tukaj fanjali. Dokler pa ne bodo fhe s Tershafhkim gnojem Krafa v fme- hajozhi vert fpremenili, naj vender Rreshani in Mandrijarji s imenovanim gnojem fvoje terte kaj bolj bogato rede. Gotovo jo ne vemo, le povedano nam je bilo, de feni ter tje gnoj po verhu rastrofujejo, in de ga -potem podkopavajo. Zhe je njih namen. Ihc kaj drusiga na gnoju pridelovati, je prav; zhe pa miflijo po ti fhegi farno tertam gnojiti, jo ne moremo nikakor pohvaliti. Ko je gnoj prevezh pri verhu, ga folnze shge, hitro sgori, in pri 13 # 100 tertah malo* sda. Po vlili nafhih fuhih in puftih foldanih gre glo¬ boko, tako globoko, ali flie globokeji tertam gnojiti, kakor fo bile vfajene; pri nobenim tudi nar inozhnejfhim nografhkim oko- povanju ga nimafh drobze vun vrezhi. Pofebno je treba po- fkerbeti, de pride gnoj, kar je mogozhc, v mokrotno semljo, de bi na folnzi ne sgorel, in de bi tedaj terte veliko zhafa od njega shivele. Vezhrat fmo ga she refnizhno v ftarih nd- gradih nishji ftavili, kakor fo bile terte vfajene; nikar fe tega ne boj, tertne korenine ga hitro savohajo ; in sa-njini gredo; pa tudi deshevne vode ga ne morejo v takih globokih grapah tako hitro fprati; fnegov fdk gre v ftari fvet, kar kafneje tertam tudi na hvalo pride. Kadar fe ndgrad gnoji, fe naredi med dvema tertnama ver- ftama grapa, nar voshji, ko je mogozhe, de je manj dela, glo- bdka dva, faj poldrugi zhevelj ; ko je ndgrad poloshen, v fred verft, ko je pa fterm, tikama sgorne verfte, de pride gnoj ravno h korenikam fpodne verfte. Na feshenj grape fe vershe 60 do 80 funtov gnoja. Ko je gnoj na mero po grapi rastrosen, fe sgorne terte obreshejo, rdshje fe dene verh gnoja, zhe fe ni po- pred she pod-nj djalo ; sgorna breshina fe kopa, terte odkopajo, ozhiftijo, in fe gre naprej sgorej drugo grapo kopat. Ko fo delavzi prav umni in sloshni, smiraj eden drusimu, kakor Nemzi pravijo, v roko delajo, to je; vfako zhetert ure sa drugo orodje primejo, ali grapo kopajo, ali jo trebijo, ali drugizh kopajo, ali terte reshejo, gnoj sako- pavajo i. t. d. V ftermih nogradih, kadar fe gnoj sakopava, je treba, kar je mogozhe, semljo nasaj vlezhi, de tako hitro ne odide. Pet dobrih in sloshnih delavzov, saniore v kratkim jefenfkim dne¬ vu 5 do 7 vos gnoja po ti fhegi podkopati, ko ga shenfke vfelej v pravim zhafu prinafhajo, in na ravnoft v grape mezhejo. Tak ndgrad je sdaj odkopan, obresan in okopan; drusiga mu ne manjka, kakor de fe fhe fpomladi sarodni lef poveshe. Gnoji fe pa lahko v jefeni ali fpomladi. De fe pri takim delu mnoge tertne korenike pokasijo, je ozhit- no ; na to pa ni veliko gledati. Ko fe ravno kaka terta kaj vftra- fhi, bo pa kafneje tolikanj bolj zhverfto raftla. Na jefen bodo terte mozhno fzhernele, in nar dalje selene oftale. Prihodno leto bo zhuda lepiga, sarodniga lefa, in grosdja she veliko vezli in debeljiga; v tretjini letu pa, ko fe je gnoj s letno vlovil, je grosdja zhes vef up in prizhakovanje. 101 Pri vfun gnoji, ki fmo ga v 2-1 letih na nografhko tertno rejo obernili, iiefmo fhe nikoli nar manjfhiga raslozhka naflili, naj bo delo v jefeni ali fponiladi ftorjeno, naj bo gnoj ftar, in prav dobro podelan, de bi fe bil dal, kakor frovo maflo, resati, ali pa mlad, in frov: naj bo goveji, konjfki, fvinfki i. t. d. — Pri naf je bil vezhidel niefhan', vfelej fo terte, in v vfakini kraji hitro sgnjile, mozhno raftle, in bogato rodile; nikdar nefmo ne pri grosdju, ne pri vini nizh flabiga duha saposnali. §tari fran- zoski vinoredniki, ki nifo is fkufhinj, ampak le na eno aslimo terdili, de po shivinfkini gnoji vino flab duh dobi, nifo fhe ras- umili, de nagelj, ko ravno is gnojne semlje rafte, vender shlah- ten duh od febe daja. ^merdljivi gnoj fe raskroji in raspade v fvoje pervine (Elemente), preden ga koreninzhize poferkajo. •) Pervine (Elemente) imenujejo na to uzheni, ki fe jim kemikarji pravi, take rezhi, is kterih fo vfe druge rezhi sloshene, in ktere fe ne dajo nikakor dalje v raslozhne drobze raskrojiti, ali rasdeliti; naj pozlinejo uzheni, pofiavimo, s zhifiim slatam , kar vejo in snajo, naj ga dele, kakor koli hozhejo, drusiga ne dobe, ko slatd; tedaj jim je slatd pervina. Oni nozhejo terditi, de bi fe ne dalo slatd sna biti fhe kadaj v raslozhne drobze raskrojiti, ampak le rezhejo, de fedaj tega fhe ne rastline. Zindber raskrojijo v shivo frebro in v shvepljo; shiviga frebra in shveplja pa ne morejo, ali ne snajo dalje krojiti, lie jim tedaj pervine; is shiviga frebra pa in shveplja tudi zinober sloshe, taka fabrika je v Idrii, Lavo is i er je pervi vodo v kifliz in vodenz raskrojil, kifliza pa in vodenza ne more nihzhe dalje krojiti, is teh dveh pervin pa samorejo kemikarji vodo sloshiti ali narediti. V 9 funtih vode, je ofem funtov kifliza, in funt vodenza. Nar poglavitnifhi pervine — is kterih fo pofebno vfe shivali in rafilinc vezhidel sloshene, fo: . . 1. Kifliz (SauerfiolT), ki vfe okifa; narvezh ga je na fvetu v primeri od vfih drusih pervin; je v vflh kiflobah, foleh, v vfih raslozhnih semljah, v vodi, v sraku, v vfih shivalih, rafiljinah i. t. d; dela nar vezhi premenbe na fvetu, sgrise sheleso, de pofiane rija; is rije ga pa kemikarji odlozhijo , odpode , de imajo sopet sheleso i. t. d. Kifliz fe samore s vfako drugo pervino sdrushiti, pa tudi s vezh pervinami na enkrat, tako poflanejo ali fo sloshene mnogitere rezhi: ko pride v vezhi meri do vina, s njim fe sdrushi, de pofiane kiflo, jefih i. t. d. 2. Vogelz (KohlenfiofF), ki gaje v primeri narvezh v voglji, satorej je tako imenovan, flzer pa tudi v vfih rafiljinah, in tudi, pa manj , v vlili shivalih. 3. Gnjiliz (Stickfioff) fe odlozhuje vezhidel is mertvin, od tod njegovo ime, nar vezh ga je v sraku, v kterimu prebivamo, vezli ga je v shivalih, manj v rafiljinah. 4. Vodenz (VVasserfioff) , bres kteriga fe voda ne naredi, najde fe v v i shivalih, fhe vezh v rafiljinah, pefebno v tazih islezhkih rafiljin , ki pofebno mozhno gore, kakor v oljih, fmolah, vdfki, zukru, shganji i. t. d. Rasun teh je tudi s h ve p 1 j o . ki fe is semlje fkopa; fosfor, ki fe naj c v vfih kofieh, in fo vfe zhifie rude ali metali tudi pervine: kakor slatd, frebro, ® e ~ leso, kotlovina, fvinez, zin i. t. d. Vfih pervin fhtejejo zhes 50; ti, ki f ite— jejo fvetlobo in gorkoto k pervinam, jih imenujejo nevaglive, sakaj njih tes ta fe ne da po nobeni ženi raslozhiti ali fposnati. Ko fe ena tukaj imenovanih poglavitnifhih pervin s sdramljeno goikoto po- polnama in flanovitno sdrushi in sveshe, de gorkota fpijozha pofiane, imenujejo to v vflh jesikih — gas, to je, neki pofebni srak ali ljuft; imamo tedaj kiflo-gas, loa Take refnize je fhe le nova kemija rasjafnila. Kar fmo pa vfelej nafhli, je, de, ko ni pofebne fufhe, jagode po pervih letih gnjilo-gds , vodeno-gas; vogelz pa ne poftane nikoli fam, ampak le s kiflizam sdrushen , gas, in ta fe klizhe: vogelno-kifli gas. Vfak gas ima fvoje po¬ febne lafinofii, po kterih fe eden od drusiga popolnama raslozlii. Kifliza, gnjiliza in vodenza ne samorejo fhe uzhenipod vidijozho podobo po- kasati, ampak le pod nevidijozho, in fizer od gasov; demant pa in grafit fta sgol is famiga zhiliiga logelza; ko demant, nar shlahtneji in drashji kamen v zhifiini kiflo-gasu sgori, dobifli vogelno-kifli gas, in fizer zlo nizh drusiga. Na to uzheni snajo vfakoverftniga gilsa ali sraka fi narediti, kolikor fe jim poljubi; flednji gas je pa po fvoji vlaltnofii, ko ga kaj vkup ne tlazhi, nefkonzhno rastegljiv; bolj ki fe pa na vfe kraje rasteguje, bolj redek in lohak tudi pohaja, da fe pa tudi mozhno ftlazhiti. Med gasam in puham ali foparam je ta raslozhek : ko fe ena pervina s gorkoto popolnama in flanovitno sveshe, poftane to gas; gas fe da v popolnama sapertih pofddah žele leta hraniti, bres de bi kako fvojih lafinoft sgubil; ko fe pa voda, shganje, ali mokrota s sdramljeno gorkoto sveshe, in s njo beshi, fe to puh ali fopar imenuje; v piihu pa ni mokrota s gorkoto popolnama in flanovitno svesana; ko fe piih ohladi, ali omersne , fe sopet fpremeni v kan- zhike ; is vodeniga puha dobifh nasaj vodo. Piih je v pervim sazhetku , kadar fe narebi, nekoliko gasu podoben, je vezhidel nevidijozh kakor gas, pa tudi neisrezheno na vfe kraje rastegljiv, da fe tudi mozhno ftlazhiti; na te pofled- nje lafinofii fe opira mozh vosovlakav in bark s puham. Tu vlove piih is vrele vode v mozhno krepko, shelesno pofddo , is te ga puftijo na neki dve kopiti po verfti tlazhiti, in tlazhi s mozhjo 30 do 100 tudi 500 konj ; tako gre vosovlak ali barka naprej; ko pa nehajo vodo kuhati, v piih fpremenovati, ali pa, ko piih vun fpufie, fe vosovlak ali barka vftavi; ni vezh puha,de bi jo naprej gnal. Dvojno morje je na fvetu; eno is vode, drugo is sraka, to je, is gasov. To poflednje feshe gori vifoko bres mere, farno febe tlazhi, de je na tleh, ali na semlji ravno sa prav golio, de v njemu lahko shivimo ; gori vifhej je pa smiraj bolj tanjko, tako, de na nar vifhejfhih gorah fe fkorej ne da vezh dihati. V fto bokalih sraka, v kterim shivimo, je 79 bokalov gnjilo- in 21 bokalov kiflo-gasa, in fizer v ti primeri po želim fvetu na vfih vifozhinah in v vflh globozhinah. V 1000 bokalih sraka je komej bokal vogelno-kifliga gasa, in ne¬ kaj , pa zlo malo gasa amoniaka , ki je s gnjilizam in vodenzam sdrushen. V zhiltim gnjilo-gasu fe ne da dihati; k temu, in de ogenj gori, je po¬ treben kiflo-gas; zhift kiflo-gas bi pa fam premozhan bil, fhtirikrat vezh shi- vesha hi v njemu potrebovali, pa tudi fhtirikrat bolj vrdzhi bi bili; ta bi pa dolgo ne fhla; v tazimu bi s gobizo vshgano sheleso s nedopovedljivo fvetlobo in lepoto gorelo. Vogelno-kifli gas je llkrat tesheji, ko srak v kterimu shivimo, tudi v temu fe ne da dihati, kakor je snano od globokih hramov, v kterih fe veliko mofhta pri tihim vremenu kuha, ko bi fe v popolnama saperti ftanizi s dihanjem ali ognjem kiflo-gas povshil, bi ofial le gnjilo-gas, in kiflo-gas bi fe nado- meftil is pljuzh ali voglja s vogelno-kiflim gasam; v takim bi ljuzh vezh ne gorela , in ljudje bi fe salopnili. Zhlovefhke fianize fe morajo tedaj pogofiama odpirati, de flab srak vun gre , in dober notri pride. V sraku, v kterimu shivimo, nifo imenovani gasi sdrusheni in svesani kakor v niefu, lefu, zukru i. t. d. ampak le smefhani, kakor pofiavimo, ko bi 13 bokalov pfhenize, 3 bokale jezhmena, zhetert mafclza profa in shlizhizo moke smefhal. Ko bi Dunaj pogorel, bi fe vezh tavshent funtov kiflo-gasa povshilo, pa pri ti prizhi bi fe od okoli in okoli nadomefiil , — kakor de bi gnjilo-gas zlo nizh na poti ne bil, ali kakor gre voda fkosi morfko gobo, — de bi gane bilo niker pomanjkanje ; satorej fe pri velizih pogorifhih veliki viharji narede. Kjer kifle vode svirajo , ga svira tudi vogelno-kifliga gasa na tavshente zhe- 103 gnojenja, zhes vfo navadno mero, otekajo, kar fe lizer v vezhih tertah tako hitro ne saposna, ob bendimi pa zhes vef up pofode napolni. Ako imafh vezh ndgradov, de fo eni poloshni, drugi pa bolj ftermi, poloshne pred pognoji, de ti bodo pomagali fterme gnojiti. V mozhno ftermih ndgradih, zhe fe gnoj fhe tako glo¬ boko sakopa, ga vender mozhno folnze popred foshge, in de- shevne vode ga fpirajo: v poloshne pa, ko bi bili ravno prek folnzhni, fe ne more folnze nikoli tako mozhno vpreti, kakor v fterme, in gnojnina, na mefti de bi fe is nograda ozejala, gre nishej doli v ftari fvet, v mertvo semljo: korenine pa gredo smiraj sa-njo, in gnoj bo tedaj v tazih poloshnih ndgradih veliko let vezh sda- jal, kakor v mozhno ftermih. Nogradov nikar po otrozhje ne gnoji, to je, naj fe ti ne to- shi, s delam nekoliko bolj globoko iti: ko bofh po verhu, pre¬ plitvo gnojil, k vezhimo bofh prideloval vezh plevela; gnoj bo hitro sgorel, terte bodo malo sa-nj vedile; tudi ne gnoji po fro- mafhko , de bi hotel s majhnim gnojem veliko proftora pognojiti; kolikor pognojifh, prav pognoji, de bo sdalo, in de bolh fvojiga dela vefel. Koliko let bi pa neki sdalo, ko bi fe kaki ndgrad dobro po¬ gnojil? Na to vprafhanje ga nimamo fhe gotoviga odgovora pri- pravljeniga. Pred 19. letmi fino bili pognojili dva bolj poloshna brov, pa hitro fc raslese, in rastegnc okoli po desheli, de ga ni zlo nizh pie- vezh pri kifti vodi, in de ljudje tam prav lahko dihajo. . . .. i Vodeno-gas v kterim bi fc tudi zhlovek salopnil, jc pa 14-krat lahkeji, ko srak, v kterim dihamo; ko fc ga kaj na fvetu naredi, hitro kvifhko beshi. S takim le napolnijo lilii fvoje balone, kteri fe hozhejo na kvifhko, vifoko od semfjc vsdigniti. Tak vodeno-gas tudi gori : zhe poleti v gnjili lushi s pdlizo podregafh, vidifh fapne mchurzhike shvergljati, ti fo vodeno-gas, ko jih sashgefh, bodo proti sgoreli. Napravili fo she fein ter tje fabrike, v kterih vodeno-gas delajo; v shganjerfkih kotlih shgd dreva ali druge k temu flushe- zhe rezhi, in 'dobe na metli shganja, vodeno-gas, ga vlove, putlijo fkosi vodo iti, de fe ozhifti, in ga kakor napeljano vodo v metine hifhe ali ulize, in na terge v zevih ali rorih pofhiljajo in na pipizc prodajajo; na vezher le pipiza odpre, in vodeno-gas vshge, in fveti zelo nozh lepfhe od vfake drugo fvezhave. Tako rasfvetlijo she po nozhi mnoge tčrgc in hifhe na Dunaju, tcrg f. Marka v Benetkih, in zelo nar vezhi metlo na fvetu, to je Ldndon na Angleshkim. Po ti fhega fc dajo metla po nozhi ne na drago zono, in veliko bolj rasfvetliti, kakor s oljem, ali kako drugo matijo. Kar koli ratlljine shivesha potrebujejo, fc ali she popred v fvoje pervine raskroji, de ga po perju in koreninah pod podobo gasov poferkajo, ali pa v vodi rastopljcniga popijejo, ali fe pa fhe le v njih telefih, kar fe nar hitreji s vodo godi, v pervine raskroji, in te, ki jim teknejo, obdershe, nepotrebne pa is febe puhte. 104 nograda, pa jo nimata fhe nar manjfhi podobe, ne v rafhi ne v pridelkih s lianam, v kterim fta fe pred gnojenjem snafhla: ref je de fmo ukasali kafneje vezhkrat po kaki vos gnoja pri groben- zhanju podkopati, to je pa le kako terto lem ter tje sadelo, pa ne zeliga nograda; miflimo tedaj, de fe nad refnizo zlo nizh ne pregrefhimo, zhe rezhemo, de poloshni, dobro pognojeni in obde¬ lan nograd, bo faj zhes 20 let gnoj obzhutil. Prolimo pa naf tu¬ kaj dobro saftopiti, mi ne rezhemo, de bo tako bogato rodil, ka¬ kor perve leta po pognojenju, temuzh le terdimo , de v 20 letih fe ne bo fhe v poprejfhni nepognojeni lian vernil; pri ftermih nogradih pa jo fkrajfhamo na 12 ali 15 let, in miflimo, bres po¬ mote. Take fmo she drugizh gnojili na 7. ali 8. leto, pa ne sa- voljo potrebe nogradov, ampak de fmo gnoj fpravili. Poflednje letanefmo, pa tudi ne miflimo vezh, veliko is kraja gnojiti, te¬ muzh vef gnoj obrazhamo bolj na grobenzhanje. Tudi v fevernih, in bolj hladnih vinfkih krajih, kodar terte bolj plitvo fade, bi morde bolj prav opravili, zhe bi pri gno¬ jenju nishej , kakor terte raftejo, gnoj sakopovali; tertne korenike bi ga hitro najdle, v njih bolj mokrotnih semljah, in pri bolj mo¬ krotnim sraku, bi mogel gnoj fhe dalje zhafa, ko pri naf terpeti in isdajati, in ozhitno bi jim plevel manj nagajal. Koga bi pa bilo v tazih krajih sa fkufhnjo neke verfte tert po ti fhegi po¬ gnojiti? Ali ni vfaka rezh, vfaka fhega, vfako delo sazhetka imelo ? —■ De pa po vfdi gnojnih nogradih gre fhe s pofebno vezhi fkerbjo vef plevel satirati, terte smandavati, ali jih oberati, to je bilo, miflimo, sadofti na dolgo in fhiroko she popred priporozheno. Radovedne vinorednike bi snalo tudi mikati po svedenju: ka¬ ka je neki vrednoti v ndgrade obernjeniga gnoja? ali s drugo be- fedo, koliko vina mi dajo neki v nograd podkopani vosovi gnoja? Ko imam tedaj oral nograda, to je 1600 zefarfkih feshnjev, de mi da v 10 letih v frednje 6 Dunajfkih zhebrov, vfaki po 40 bokalov vina, po koljko mi bo pa dal v prihodnjih 10 letih eno leto k drusimu, zhe ga pognojim, poftavim s 80 ali 90 dobrimi, volovfkimi vosmi podelaniga gnoja? She is poprejfhnjiga govor¬ jenja ho flednji bravez rasumel, de na to prafhanje ima le prije¬ ten odgovor prizhakovati. — Vifoko zhaftita z. k. kmetijfka drushba na §htajerfkim je 22. Kimovza 1825 fvoje tovarfhe, in vfe druge prijatle kme- 105 tijftva povabila, de bi po fhtiriletnim, na mnogotere vishe fpeljanim gnojenju, pri shitih in pri tortah ti prisadevali, svediti primer¬ ljivo vrednoti gnoja. Ko bi na pulti njivi enaziga fvcta, fhtiri enako velike kole odmerili, eden bi fe nizh ne pognojil, drugi po navadno, tretji bolj dobro, in zheterti pa prav bogato; ko bi take fkufhnje na njivah s mnogoterimi shitmi fkosi fhtiri leta v vezh krajih od umnih kmetovavzov fe delale, in ko bi le od ene tirani k temu obernjeni gnoj natanjko sapifoval, od druge pa pridelik vfaziga kofa njive pofebej fpravil, omlatil, smeril, flama svagala i. t. d., in ko bi fe v nogradih ravno take fkufhnje s vfo natanjk- notijo fpeljevale : gotovo bi fe dala vrednoti na td obernje- niga gnoja po mogozhnofti svediti; sakaj, ko je pervi kot njive dal, poftavim , polovnizo pfhenize, drugi navadno pognojeni dva mernika, tretji pa tri, in zheterti fhtiri mernike, ozhitno je, de kar je na vfakim kofu zhes polovnizo pfhenize, je le gnoj dal, ali s drugo befedo: to je vrednoti gnoja. K ti vrednofti gnoja bi fe moglo prifhteti, kar bi fe dalo fhe na njemu drugo in tretje leto pridelati. Priloshnofti je nifmo imeli, de bi bili na njivah take fkufhnje fpeljevali, pri nogradih fmo pa bolj frezhni bili. Imeli fino jih fheft v takim kraju, v kterim, kar fo ljudje pomnili, fe ni bila fhe drobza gnoja na nograde obernila, in kadar je bilo td osnanjeno, fmo she bili v pofeftvu triletnih fkufhinj; fmo zhakali tedaj fhe fhtiri leta, in sadnjizh fmo imeli na mefti 1 htirih, fedem- letne fkufhnje. Po rasodetih sheljah zhaftite drushbe , njej vfe take fkufhnje k prihodnjimi! fplohnimu osnanenju podeliti, fmo ji bili fpifek od nafhih fedemletnih nografhkih fkufhinj poflali, in dala gaje bila v fvoj svesik fpifkov od leta 1831 natifniti. Ali je bilo vezh enazik fkufhinj na shitnih njivah tpeljanih, in imenovani drushbi osnanjenih, nam ni dalje snano poftalo; ozhitno pa je, de, ko bi v shitnih deshelah, koder fo le prevezh fveta pod drevo fpravili, njiva bogato pognojena, poftavim, fhe enkrat toliko dala, kakor, zhe bi jo navadno pognojil, bi fe od femena in zhafa veliko prihranilo; manj bi bilo oranja in drusiga dela, mnogotere njive bi fe dale na fenosheti oberniti, vezh shivipc re¬ diti, vezh gnoja pridelovati i. t. d. Tako bi fe samogle kmetijftva pri manjfhim delu in trudu boljfhati in povsdigniti. Ndgradi, ki fo s to faro sdrusheni, imajo rasne lege; eni prekfolnzhne, drugi bolj ofojne; nekaj jih je bolj ftermih, nekaj pa poldshnih. Kadar fmo lefem prifhli, fo bili v frcdnjim ftanu; 14 106 nekaj jih je bilo nafajenih, predenj fo ljudje pomnili, nekaj jih je pa nafadil nafh fprednik, kteri jih je bil pa tudi she dobro po- vshil, sakaj bil je na ti ftopinji 29 let. Njih mera feshe do treh oralov in 1374 feshnjev; zhe bi pa na nerodovitnih ftermotah ali trefah 226 feshnjev pobili, pade na 3 % oralov: pri vfun tem fe bomo dershali pri razhunih ali rajtingah, kakor de bi jih bilo žele 4 orale , faj ne bo nihzhe pri tem kake fhkode terpel? V letih 1816 in 1820 fino puftili nekaj maliga snovizh na- faditi; ko bi bili pa ndgrade, kakor fe fem ter tje velikokrat prigodi, le vshivali, bres na kako njih poboljfhanje mifliti, bi bili mogli njih perdelki v 31 letih She mozhno vpafti. Na to pa nozhemo nizh gledati, in bomo njih farno laftne pridelke, to je, ko de bi ne bili nikdar nizh gnoja dobili, smiraj enako velike fhteli, tudi pri tem ne bo nobeden fhkodvan. V pervih fedmih letih, to je, od leta 1813 do leta 1819, v kterih je ni bilo nobene pofebno dobre vinfke letine, marvezh ena prav flaba—■ fino imeli v vlih fheftih ndgradih 124 bret (Eahrbutte), pet ali fheft bret je pri naf vos grosdja, pride tedaj leto na leto po 18 bret. Ko fe dene v breto pet tlazhenih brantazhov (Kese- oder Tragbutte) grosdja , de je mofht fkorej do verha, bo dala taka breta 52 do 56 bokalov mofhta: nozhemo pa nobenimu pfe velikiga upa dajati, in fhtejemo fvojo breto, ki nam jo vezhidcl ferzhni in marljivi fantje natlazhvajo, enkrat sa vfelej na 50 bo¬ kalov mofhta; ko drugi manj hrete tlazhijo, de jih loshej na vos vsdigujejo, bodo pa vezh bret fhteli. Kader fmb fkufhnje s gnojenjem v ndgradih fpeljevali, fino imeli domazh zheber od 52 bokalov sa vinfko mero; kolikor je bilo tedaj debro tlazhenih bret grosdja, toliko zhebrov mofhta. Kafneji fo naf v vinfki meri kneshanam enake ftorili, in fo nam dali Gorifhki kvinz fConzo), ki dershi poldrugi Dunajfki zheber (jEimer) ali 60 bokalov; kolikor goldinarjev tedaj fe da sa kvinz vina, toliko krajzerjev pa sa bokal, tako, de kupez in prodajavez hitro rasumita, koliko denarjev vino vershe. Kar bomo prihodnjizh v tem fpifku od vinfke mere v mifel vseli, bomo vfe na Dunajfki zheber (Eimer) po 40 bokalov vergli. V teh pervih fedmih letih tedaj, ki nifo bili ndgradi fhe nizh gnoja dobili, fo nam dali v frednje po 18 bret grosdja, ali po 22 in pol Dunajfkih zhebrov mofhta, torej pride na oral po 5 Dunajfkih zhebrov in 25 bokalov. Defetina fe daje v nafhih krajih od grosdja in v grosdji; 107 (lajamo jo, komur gre, in tukaj fhtejemo le to, kar farni in febi fpravljamo. V letih 1820, 1821 in 1822 fo bili nogradi le nekoliko, pa ne fhe zhes in zhes pognojeni: vfe tri leta fo bile frednje dobre vinfke letine, in fo nam dale vkup 101 bret grosdja. Ko fe po¬ bije navadni pridelik od 18 bret na leto s 54 bretami, jih oftane fhe 47; imeli fmo tedaj od vlili ndgradov po 16 bret na leto vezli pridelka, ki nam ga je bil she gnoj dal. Naflednji fedemletni tezhaj , to je, 1823 s 1829. letam, v kterimu fo bile dve prav dobre, dve flabe, in tri frednjo flabe vinfke letine, in v kteriga dveh poflednjih letih je bila to- zha dva ndgrada fkorej zhifto pobila, nam je dal fkupej 420, tedaj na leto po 60, in na oral po 15 bret grosdja, ali po 18 Dunaj¬ fkih zhebrov in 30 bokalov mofhta. To je ozhitno velik raslozhek; v pervini negnojenim fedemletniin tezhaju v frednje po 18 bret grosdja, ali po 22 in pol Dunajfkih zhebrov mofhta, v drugim gnojenim pa 60 bret, ali po 75 Dunajfkih zhebrov. Do tukaj fo bile nafhe fkufhnje fegle, kadar je bil zhaf naftopil, jih popifane v Gradez poflati. Vprafhanje je bilo: Kaka je primerlj iva vrednoti v ndgrade podkopanige gnoja? Na njivo obernjeni gnoj ne sda vfe fvoje niozhi v enim letu, tud* ne v treh; fhe manj pa, ko fc po nafhi fhegi v nograd podkopa. Zhe kmetu kakfhno poboljfhanje kmetijftva fvetujefh, nikar mu prevelizih dobizhkov ne obetaj; gotovo ti jene bo verjel. Porezhe: de ta ni ref, de je prašna, de ni verjeti — in konez tega bo, de le malo in dofli ne bo tega pofkutil, kar ti mu fvetval. Prevdarli fmo tedaj fhtevilo vosov na ndgrade obernjeniga gnoja, primerili pridelke is njega s proprejfhnjimi, dokler nefo bili nogradi fhe gnojeni, in premiflili, koliko gnoja v nogradih leshi, ki nam je dal fhe zlo malo ali nizh, in fmo bili s nar veftnifhi natanjknoftjo fklenili: de dober vos gnoja po nafhi fhegi v ndgrad fpravljen, da v flednji legi, pri vtih mozhnih vetrovih in hudih vremenih — rasumi fe, de v vezli letih — nar manj breto grosdja, ali 50 bokalov mdthta. Pretimo pa dobro rasumili, kar tukaj pravimo; ne rezhemo, kofh v kaki lushi vmasaniga, zherniga hroftoviga litija: rezhemo: dober vos podelaniga gnoja , kakor ga lep par volov po ravni poti pelje, in ki ga je treba v rebar zhveteriti, de ga je po nat hi saftopnofti nar manj 10 zenlov. Sdaj pa, ker fmo v cnazih Ikulhnjah the dva druga fedemletna tezhaja doshiveli, sdaj fe pa prav vefelimo, 14 * 108 de fe nefmo bili tazhaf v temle to nar manjfhi v fvojo fhkodo pomotili. Kmetifliki vinoredniki ne sapifujejo v ndgrade fpeljanili vosov gnoja, in kakor nifo nografhkih pridelkov pred gnojenjem od leta do leta sasnamenvali, jih tudi potem, kar jihgnoje, ne sasnamnnjejo; v fpominu ohranijo le kakiga perljubljeniga ndgrada narvezhi ali nar manjfhi pridclik: satorej ne morejo nikoli gotovo vediti, kaj jim ndgrod fam od febe da, in koliko jim va-nj podkopan gnoj donefe: tedaj ne morejo tudi nikoli zhifio veljave v ndgrade pod- kopaniga gnoja svediti. Tudi med gofpofkimi vinoredniki ga nifmo fhe v nafhi dolini posnali, de bi vfe td sapifoval; zhe ravno nekteri fvoje pridelke sapifujejo, posabijo pa na nografhko rejo obernjeni gnoj sapifovati. Ad leta 1813 fmo vfe nografhke pridelke do danafhnjiga dne sapifovali, in lizer od vfaziga ndgrada pofebej, in od leta 1818 do leta 1840 vef na vfaki ndgrad pofebej obernjeni gnoj, bodi fi, de fmo ndgrad is kraja gnojili, ali de fmo s gnojem grobenzhati ukasali; miflimo tedaj, do bomo vfim kmetovavzam , ki na foldanih terte rede, prav vftregli, ko jim natanjko rasodenemo, koliko nam je gnoj nografhkiga grosdja dal. Imamo tudi nekaj fvojih laftnih ndgradov, nekaj zhes tri orale, v prav dobrim ftanu, pri kterih pa nifmo mogli tako dolgoletnih fkufhinj fpeljevati; kakor je nefmo dolihmal, je ne bomo tudi sanaprej befedize od njih zhehnili, oftanemo tedaj vfelej s govorjenjem pri fheftih ndgradih, ki fo nafhe fare. Kakor je bilo she rezheno, fmo doshiveli v enazili fkufhnjah fhe po dva fedemletna tezhaja: pervi od leta 1830 s letam 1836 nam je dal 561, tedaj po 80 na leto, in po 20 bret grosdja, ali po 25 Dunajfkih zhebrov moflita od orala: poflednji tezhaj pa od leta 1837 s letam 1843 nam je fhe navergel in dal 584, na leto po 83 in na oral po 21 bret, ali po 26 Dunajfkih zhebrov. — 1832 in 1837 fo bile prav flabe vinfke letine, nekaj jih je bilo frednjo-flabih, nekaj frednjo-do brili, in tri prav bogato-dobre. De ndgradi, v kterih fmo imeli v negnojenim fedemletnim tezhaju od leta do leta v frednje po 18 bret, fo nam dalivpervim fedemletnim gnojenim po 60, v drugim po 80, in v tretjim tezhaju fhe zlo po 83 bret, pride tudi od tega, de gnojene terte, bolj rafhzhovite in v vlili sapopadkih bolj mozhne, fe tudi pred vetrovi, 109 mrasi, operhmi, in fhe zid pred tozho bolj branijo. Kadar je flaba letina, kje najdefh kaj grosdja? — v gnojnih ndgradih. Od leta 1817 do leta 1840 fino pultih v imenovane ndgrade fpeljati in podkopati ali pri gnojenju ali pri grobenzhanju 509 dobrih vos gnoja; od leta 1840 fino pasapifovanje gnoja vnemar puftili, satd, ker nefmo vezli nikjer is kraja gnojili, ampak le fem ter tje pri grobenzhanju gnoj podkopovali; sa pretezhene fhtiri leta prifhtejemo fhe 100 vos gnoja, raji nekoliko vezh ko manj; fmo ga obernili tedaj od leta 1817 do leta 1843 na ndgrade 609 vos. Pridelali fmo pa v njih od leta 1820 do 1843, tedaj v teh 24 letih 1666 bret grosdja. Ko bi fe ne bili ndgradi nikoli gnojili, in ko bi bili po deshelfko obdelovani, teshko bi bilo verjeti, de bi fe ne bili zid nizh pohujfhali, in smiraj enako velike pridelke dajali; poftavimo pa vender, de bi bili smiraj od leta do leta po 18 bret, kakor v zhafu pred gnojenjem, dajali, snefe td v imenovanih 24 letih 432 bret; ko fe pa te od zeliga pridelka, ki feshe do 1666 bret, odvsamejo, oftane fhe 1234 bret; ne bomo fe tedaj veliko pomotili, zhe rezhemo: 609 vos gnoja nam je dalo 1234 bret grosdja, ali bolj na kratko: dober vos gnoja, ko fe po nafhi fhegi v ndgrad oberne, da v vezh letih 2 breti grosdja. De bi pa ta nafha befeda tolikanj bolj gotovo moshka obflala, jo hozhemo fhe s neko ozhitno refnizo podpreti; imenovani ndgradi fe snajdejo v tako dobrim ftanu, de tudi letaf prizhakujemo od njih, ko jih Bog obvarje, dobrih 80 bret grosdja, in de, ko bi fvoje shive dni vezh drobze gnoja na-nje ne obernili, nam bodo vfi fofedje, ki fo jih popred dobro posnali, fprizhali in terdili, de v 10, tudi v 15 letih bi fe ne mogli v lian poverniti, v kterim fo fe pred gnojenjem snafhli. Ko bi fe bili tedaj v poprej! hnim razhunu kaj pomotili, nam samore gnoj, kije fhe v ndgradih, v prihodnih 10 letih vfe nadomeftiti ali popraviti; befeda tedaj moshka oftane: dober vos gnoja , po nafhi fhegi v ndgrad vfake lege podkopan, da, v vezh letih, in pri vlili v desheli navadnih hudih vremenih , nar manj dve breti grosdja. Ipavfkimu vinoredniku, ki je she ndgrade gnojil, ni treba veliko pripovedovati, de v ndgrade obernjeni gnoj veliko sda, od tega je she fam ddbro preprizhan, in ga tudi ni med njimi, de bi fe tega kefal. Vezhkrat fo naf she fantje, finovi dobrih kmetov, pa tudi po 70 let ftari moshaki s nedopovedljivim vefeljem povabili in primorali, de fmo s njimi fhli lepoto sardda, ali obilnoll grosdja 110 v njih pognojenih ndgradih pogledat. „To imamo — 44 tako fo rekli — „N j im sa h valiti,dobro r e z h f o v d c s h e 1 o p r i p a v i 1 i, na to fe ne bo vez h nikdar p osa bilo. 44 Taziga razhuna pa, kakofhniga fmo mi is 2-L letnih fkufhiuj fpeljali, ga ne more kmet nikakor koriti, de bi fam veljavo v nograde podkopaniga gnoja na tanjko svedil. Na ktero rejo gre pri kmetijftvi nar vezli gnoja obrazbati? ali ne na tifto, pri kteri nar vezh sda? V tem kraji pa je ni reje, de bi fe pri nji gnoj tako bogato poplazheval, kakor pri nografhki. Nafhe njive, na kterih kaj osimniga, turfhize, repe in grosdje pri¬ delujemo, moramo po ftarim gnojiti; kje bomo pa gnoj sa nograde jemali? — Zhe ga v nograd fpeljamo, ga bo mogla njiva pogre- fhovati, — tako le fe flifhijo mnogoteri Ipavzi govoriti. Nate tukaj dober fvet, v djanje ga poftavite, in kefali fe ne bote. Dober ipavfki kmet gnoji fvoje njive na tretje, faj vender na zheterto leto , in fizer oral njive s 60 vosmi gnoja. Naj ima vinogradnik pri naf 3 orale njiv, kaj vezh ali manj; naj oberne tretji del njiv fzhafama na detelj n o rejo; pervo leto bo imel na dobri in pognojeni njivi jezhmen in enkrat deteljo, fheft naflednjih let bo kofil vezhno deteljo, leto k leti po fhtirikrat, in dva poflednja leta bo imel na ledini prav lepo turfhizo; is eniga gnoja bo fpravil tedaj v devetih letih 28 pridelkov , in bo na leto pri njivah fkorej tretji del gnoja — pri treh oralih njiv tedaj okoli 20 vos prihranil, ki ga lahko na nografhko rejo oberne. Na njive bi pa po ti fhegi fhe le na 19. leto verfta prifhla, de bi fe snovizh s deteljo ofejale. Ko bi ne bila njiva nar boljih, ali vremena flushezhne, bi mu vender is eniga pognojenja 18 do 2-1 pridelkov dala. Ko bi ii dalo ipavfkim vinorednikam dopovedati, koliko mandanje pri shivinfki reji sda, de bi priprizhani vfe fvoje tertne reje ftano- vitno vfako letcr smandavali in smandanjem, s podplantnim plevelam, vzhafi s seleno deteljo shivino , namefti de bi jo na flabih pafhah puftili ftradati, doma dobro redili; ko bi na tretjim deli njiv 6 do 12 vosov detelje pridelovali, sa naprej par volov, ali fhe raji, in bolj prav dve ali tri krave vezh redili ; ko bi pofkerbeli, de hi njih drushina na lake kraje pozhepat hodila, de bi vfe tako blato in voda bres sgube na gnojifhe prifhla, in tudi lug fe ne pogu¬ bil, ki ni sa drugo rabo , kakor sa gnoj ; in ko hi fi prisadevali, de bi jim gnoja deshji ne fpirali, prevelike vrozhine ne shga- 111 le; refnizhno! toljko gnoja bi fe pridelovalo, de hi samogli fvoje njive in fhe mnogotere ndgrade zhes vef up v pofebno do¬ ber ftan poftaviti. Hozhete fhe vezli? pokofile fvoje fenosheti nekoliko popred, kakor po navadi; kdor potrebuje travniga femena, naj travo fosre- ja; kdor petrebuje korenik, naj jih po simi fkopa, vfa mozh je po simi v njih; kdor pa trave ali fena potrebuje, naj ga pokofi, kadar fe zvetlize nar gorje po fenosheti raspenjajo, ali malo po¬ pred; tu je vfa mozh v ftebli; ko pa gre mozh v feme, je fteblo prašno in pufto. Kafneji je fenti bolj tlreveno, miflifh, de gaje vezli, pa fe motifh, fegoljfafh,- — na mero, na ozhi ga bofh kafneji *) Ko bi kmetovavzi kmetijfke refnize imeli, bi jim veliko vezli mar bilo sa gnoj, de bi ga vezli perdelovali, in manj sgltbovali. Vfe raftljine potrebujejo she po fvoji natori vode, ene vezli druge manj; repa, trava, mnogo fadje je fkorej farna voda, pa tudi drugi shivesh mora v vodi rastopljen bili, de ga samorejo s perjem ali koreninami poferkali; rasun vode fe najdejo v vfih raliljinah vfe poglavitnifhi pervine. V 100 lotih kake raftljine, govorimo v pripodobi, je okoli 45 lotov kifliza, 45 lotov, kaj vezli ali manj vogelza, okoli 6 lotov vodenza, 1 do '4 lota pa gnjiliza. nekaj vezli lotov mnogoverflnih lugaftih (Alkalien) in drusih soli. Mifliti bi bilo, de raftljine dobe kifliz in vodenz is vode, sakaj ravno is leh dveh pervin je voda sloshcna. Vogelnokifli gas dihajo vitn vfe shivali in raft¬ ljine, in ga, kakor je she povedano bilo . po perji in po koreninah ferkajo; kar kifliza prevezh dobe, gasopetvim pulite, de mi od njega slovimo, vogelz pa obder- she; to bi pa premalo vogelza bilo. — ko bi fe hotli od golid vfejanih ali vfajenih rafiljin pogoltni pridelki imeti, ga je treba s gnojeni nadomeftovati, fizer podane semlja nerodovitna. Gnjiliz pa fe hitro na gnojnim kupu s vodenzam sdrushi, in pod podobo gilsa amonjaka sgine , kar na nekih (krivilih krajih prav sopemo v ndf vdari, tako fe samote prigoditi, de vezhkrat she pred is gnoja sgine, kakor gnoj pod scniljo pride. Satorej ne pulii gnoji predolgo na kopu leshati, in pofkerbi, de ne bo prevezh gorel, fizer bolh prepufiiga na njivo vosil; bofh vosil fam vogelz bres gnjilza, in vender raliljine tudi tega potrebujejo. Nar flavnifhi kemikar prizhijozhiga zhafa gofp. Licbig je v poflednjih zliadh preprizhal, de deshji okoli leta, pofebno poletni in po dolsih fufhah, is sraka bliso 140 funtov amonjaka. na oral scmljc, pofiershejo. Velika previdnoft Boshja! — — Po raslozhnih lugaftih in drusih foleh, fo raftljine tudi raslozhne v farbi, v duhu in pokufu. V vfih raliljinah fo mnogotere foli; faj ga ni pepela, de bi no bil flan ; ali ni grampa, ki fe is mofhta v fodih odlozhttje, tudi neka fol? ho (c pa od leta do leta s pridelki veliko ninogoternih foli is semlje fpravlja, bi ne bilo prav jih kaj nadomefivati? Sakaj pepel na sertosheti tolikanj sda? salo, ki je flan. Vef pepel tedaj, lug, ki ni vezli sa drugo ribo, vfe mozhno Hane vode, ki fe od ljudi iu shivine ozejajo, bi imele sa prav prav veliko po- i ebo na gnoj priti. Satorej fvetvajo, pod shivino med ličijo fuhe ftolzhene 1 °' ne semlje metati, de bi flano vodo proti popivala, in fe s njo sa njivo prihranila, — v taki semlji bi fe samogel gnjiliz ludi s kiflizam sdrushiti in na njivo priti. Torej bi bilo dobro, de bi flednji kmetovavez ftreho zhes fvoj gnoj imel, de bi ga folnze tako ne shgalo, in de bi deshji is njega amonjaka, ki J e tudi lugafia fol in fe nar hitreji od vfih drusih v vodi rastopi, in drusih oi ne fpirali, sategavoljo je tudi dobro s gnojenizo gnoj poljivati, ali jo na travnike vositi. 112 fizer vezh imel, pa ne na tesho ali vago. To refnizo je neki vi- foko uzhen mosh v Turini pred nekimi letmi natanjko fprizhal. Ti bofh rekel: turfhizo otipati in fenosheti kofiti, ta ne gre. Ko bofh pa tretji del njiv na deteljno rejo obernil, te ne bo vezh sa turfh- zhino ofipanje tako lovilo; in fenosheti bofh k fvojmu pridu po- pred pokoli!, gorji fend prideloval, s tazini shivino bolj redil in vezh gnoja prideloval. Povfod je treba pri malim ifkati. Ravno tako pri primanj kiji volt i, ali pa tudi pri obilnofti shivinfke ftelje; mezhi pod shivino fuhe pa prav drobne perfti, in nar bolj v moko llolzheniga ila, de bo proti vfo vodo, ki fe od shivine ozeja, popival. To je v poflednjih zhafih od vifoko uzhenih preprizhana refniza, taka semlja je gnoj, de je kaj! Vfe kolti, ki fe pri hifhi dobe, ftolzhi jih kar saniorefh in versi jih na gnoj. Na Nemfhkim fo napravili po Angleshko fabrike, v kterih jih melejo, in jih po¬ tem po dva goldinarja na zent prodajajo. Zent lazih kofti sda na njivi toliko, kolikor fhtirje prav dobri vosovi gnoja, Po vlili tukaj danih sapopadkih in fvetih ga ni v Ipavfki do¬ lini kmeta, ki bi ne dershal zhes par volov ali krav, in ko bi ho¬ tel s fvojo drushino vfe prav pofkerbeti, bi lahko na leto 10 do 15 tudi 20 vos gnoja vezh prideloval; 10 ali 20 vos gnoja bi pa ndgrafhke pridelke prav lepo pomnoshili! Deshelani! nikar ne samerite, de tukaj take nauke in fvete najdete; daje vam jih in priporozbuje sa vafhprid vneto insa ofre- zhenje domovine gorezhe ferze! — Nafha kombija bo dajala sa naprej 6000 gold. zefarfkiga davka vezh, ko dolihmal; Rihen- berfhka tudi okoli 6000 gold. vezh, in tako mnoge druge. §vo- jim linovam obezhujete prevelike dele, hzheram prevelike dote in bale; vafhe oblazhila, nekadaj bolj domazhe, fo sdaj vezhidel kupivne; brufena semlja vam veliko obuval sgara; na nove vezh- krat nepotrebne fhege, na prijetnifhi shivljenje fe vadite: sa vfe te in enake potrebe in ftrofhke bote mogli s vezhi vrednotijo, umet- noftjo, in marljivim prisadevanjem prcviditi, ali pa pod slo iti!*) *) Pod Oglejem fo'bogatini, mnogi tudi grofovfkiga ftanii, ki imajo v semljifkih lalininah dvakrat do fhtirikrat fto tavshent goldinarjev vrednofti prav rodovitnima fveta., kteri je ob zhafu Kriilufa fhe med morjem leshal; vender veliko in nevtrudljivo fkerbe sa mnoshenje gnojniga kupa; hodijo ob delovnikih v kanafofu oblezheni, in pravijo is uft flavniga Rimza Katona: de mora kmetovavez od tega shiveti, in s tem fe oblazhiti, kar fam prideluje. Patrem familias venda- cem. non emacem esse oportet; ravno tako pravi tudi Plini: Nequam agricola, quisquis e mit, quod praestare ei fundus potest. Ah fe bodo bogati gofpodje po kmctifhko, in kmetje po gofpofko dershali? — — 113 Sadnizh moramo fhe nekaj od dobrote v gnojenih nogradih pridelaniga vina v mifli vseti. ^lifhali fmo she, kaj na Hajnu pravijo, de bi namrezh malo flabiga in puftiga vina pridelovali, ko bi nogradov ne gnojili. Imamo v Gradzu ftariga prijatla, od §htajerzov slo zhiflaniga Gofpoda, vitesa Friedaua, kterimu fmo pred 40 letini naravoflovne in kemijfke refnize , ker ni v fholo hodil, na njegovimi! domu raslagali; povedal nam je pred dvema letama is uit nekiga velkiga vinfkiga prekupza is rajnfkih deshel, de ta fkupuje in fe sanafha le na vina is nogradov, kteri fo bili v poflednjih treh, k vezhimu fhterih letih gnojeni; zhe bi bil pa ndgrad pred fhterimi leti gnojen, de ga nikokar ne kupi, in ko bi fhe tako dobro bilo ! — V letih 1837, 1828, in 1829 nefmo vedili sa nobeniga v zeli komitii, de bi bil po toliko, ali vezli nografhkiga vina per- deloval, kakor mi, de ti ravno fo mnogoteri po trikrat vezh no¬ gradov imeli; pa tudi nihzhe ga ni tako dobro prodal, kakor mi, deliravno fo v enakim zhafu nar shlahtneji vina is negnojenih nogradov na prodaj imeli. 'i’u fo bili nekteri sazheli kvafiti, in fhe neki gofpofki fo jo verjeli, de pri naf ne gre, vfe naravno ? de mogozhe ni v gnojenih nogradih tako dobrih vin pridelovati, de moramo imeti velike fkrivnofti, po kterih fvoje vina ravnamo! Imeli fmo jih ja, in jih fhe imamo sa vfe flepe in gluhe; kafneji bomo od njih natanjko govorili, pa vender vam jih hozhcmo tu¬ kaj fplohno po vfih uftah povedati, te fo le: Ipavzi ravnajo po ftarih fhcgah s tvojimi vini tako, kakor de bi fi nalath persa- devali, de bi fe mozh is njih fkadila, de bi fe svefhile in llabeji podajale; nafproti li pa mi vfe prisadevamo , de, po vlili fvojih naravnih in kemijfkih vednoftih, vinfko mozh, kar fe koli da, vkup dershimo, de bi ne sginila; drugi jih hilreji, ko je mogozhe, fo- srejajo , mi pa njih sorenje na dolgo, kakor te da, vlezhemo. S zhafam pa, ker fo tudi drugi is gnojenih nogradov shlahtne vina pridelovali, je vfe tako govorjenje vgafnilo. Teh 10 ali 12 udov z. k. kmetijfke drushbe v dolini, ki fo vinoredniki, fe je na vfo mozh v nograde sarinilo, in prideluje vezhidel is gnoja, kakor mnogi drugi vinogradniki, kar veliko shlahtnih vin, pa fhe shlaht- De bi fe vender kmet nad njimi razgledal! Ko fe jim detize rodi, lf ,u!l - murvnih drevef in pravijo: kar fe bo is teh drevef pridelalo, to te*(u sa a in doto. De bi vender tudi kmet na vfaziga otroka, ki mu ga Bog da, laj po tri fadne, ali po raslozhku kraja, po tri murvine drevefa vladil. 15 114 neji bi bile, ko bi jim vfhezh bilo, na nektere dobre fvete, ki jih jim vinoreja priporozhuje, bolj pasiti. — Ko bi farni ne miflili, de nafhe naravno ali ponaforno ravnanje s vinam in bolj umetno liranenje nekoliko k njega dobroti in shlaht- nofti pripomore, mogli bi fe s Rajnzhani v terdenju sdrushiti: de gnojeni nogradi dajo bolji vina od negnojenih. XII. Od zepljenja tert. Ii.ader v vezli dodrih vinfkih letnah domazhe, dobro poftreshene in prav obdelane terte, bres de bi bile fpomladanjfkiga mrasa, ali v zvetenju prevelike indzhe terpele, ne rode, nej bo, de na krepkim lefu sardda ne pokashejo, ali pa, de ga pred ali v zve¬ tenju sgubijo, bi bilo prav de bi fe take terte satcrle, ali zhe fe da, s blishnjimi po grobenzhanju nadomeftile, ali pa prezepile. Od zepljenja fe bo tukaj nekaj maliga povedalo, od grobenzhanja bomo pa kafneji govorili. Fenizijarji, po fv. pifmu kare savese, tudi Kananejzi imeno¬ vani, ki fo imeli, kakor fofedje nekdajnih Hebrejzov, nekaj malo krafa prek morja sa domovino, in .ki fo she ob zhafu kralja Sa¬ lomona, tedaj she zhes 1OOO let pred Kriftufam, kakor pervi mor¬ narji, edini, bogati in slo flavni morfki kupzhevavzi flovili, fo snali she fadno drevje zepiti; po Fenizijarjih fe je sanetil ta uk do Grekov in Kartagorzov, po Grekih na Rimze, in po teh pa na druge evropejfke narode. Preteklo je tedaj she zhes 3000 let, kar je zepljenje fadniga drevja snano, in vender je fhe na tav- shente kmetovavzov v fredi tako imenovanih snajdenih narodov, de tega fhe ne umijo, majhna zhaft tedaj takim kmetovavzam! — Zhe shivo niladizhizo, ali tudi shivo ozhefize s nekaj malo lubadam , od ene raftline na drugo prenefefh, in jo na-njo tako vterdifh, de fe s-njo vrafte, rezhe fe temu fploh zepiti; s ze- pljenjem fe naflednji nameni dofeshejo: 1. Divje debla fe primorajo, de sazhnejo veliko prej, in 2. tudi veliko shlahtneji fad roditi, satorej tudi to v drusih jesikih drevefno, ali fadno poshlahtnenje imenujejo. 3. Mnogoverftne fadne forte je treba zepiti, in jih farno s zepljenjenimnoshiti, de fe zhifie in neomadeshene vfvoji shlahtno- 115 fti ohranijo , kar bi fe vfelej , ko bi fe is polkov ali kofhizhiz plodile , ne dofeglo. 4. Terdijo fkufhani fadoredniki, de, vezhkrat ko fe fadna forta naprej žepi, to je, is debla A na deblo B. is B na C, is debla C na J), in tako naprej, shlahtneji tudi poftaja. 5. §prizhujejo fkufhnje vlili deshel, de prezeplene raftliue raji in veliko bogatifhi od neprezeplenih rodijo. Pri zepljenju je treba, kar fe da, v blishnji shlahti oftati; v gofpofkih vertih zepijo fizer Iirufhko v beli tern, de bi bolj pritlizhno raflla, — ta gre : ko bi pa zhefhpljo v jagnje zepil, fe sna tudi prijeti, tode zhefhplje bi tako sopemo difhale, de bi jih ne bilo mogozhe vshiti. Zepljenje ali poshlahtnenje raftlin fe da po vezh fhegah fpeljati: 1. Ko mlado drevo verh debla odreshefh, mu rano s ojtlrim resilam pogladifh, zhes fredo le tolikanj raskoljefh, de od vfake ftrani po en, od fpodaj v zhifto sagojsdizo vresan zepizh ali pel- zar ravno v poko vtaknefh, de fe zcpizhov lubad s lubadam debla popolnama sleshe, pa vender tako, de samore fdk pod lubadam zepizha in debla krishem iti ; ko bi tedaj deblo debelfhi lubad od zepizha imelo, bi fe mogel zepizh nekoliko bolj notri v deblo po¬ makniti. To nar ftarifhi fhego, drevje poshlahtniti imenujejo: v glavo ali fhtok zepiti. Zepizhi fe morajo vresati na rodovitnim, ne preftarim ali bolehaftim drevefu, ne is vodenih, ampak is krep¬ kih mladik, goltih ozhef; ni ravno treba, de bi imeli sa nogo kaj dveletniga lefa; pulti fe jim dve do treh ozhef, nikoli pa ne tiftiga, ki je verh mladike. Kader zepizhu fpodaj sagojsdizo de- lafh, ga snafh verh sagojsdize od obeh plati pozhes nekoliko vre¬ sati, de mu dve ftopinizi naredifh, s kterimi fe na deblo nafloni; ko pa to tudi oputtifh, nizh ne de. Po ti fhegi fe dajo liare dre- vefa po fvojih vejah v vezh ali manj glav prezepiti. Bolji bi pa fhe bilo, ko bi debla zlo nizh ne rasklal, temozh le lubad od ene ali obadveh tirani od sgorej doli le tolikanj rasresal in od- lozhil, de bi zepizli sa - n j tikama vtaknil; tak zepizh bi pa mogel od snotraj obilno noshizo imeti, de bi fe s njo na deblo na- flonil. P-ofebno bi fe pa moglo pofkerbeti, de bi ga kak veter ne odvalil. 2. Kader fe oko’ s nekoliko lubadam v podobi dolglatiga V is mladike nekiga drevefa vsanie, in pod lubad, ki je po podobi 15 * 116 od 1' vresan, vtakne, rezhejo temu v drusih jesikih, okulirati, to je, s ozhefam poshlahtniti. Nekaj vifhe nad tako vtaknjenim ozhefam fe morajo mladike ali veje odresati, de je fok perliljen v nove ozhefa iti. Kadar tako oko napravljafh, je bolji, de pod njim lef pozhafi isreshefh, kakor de bi ga, na mladiki saresano, s pavzam odvalil ali odmandal, sakaj tako bi snalo lefeno serk- liže, na mladiki ofiati, ali fe sgubiti; bres lefeniga serkliza pa pod ozhefam, to fe ti gotovo prijelo ne bo. Po ti fhegi vfe murvi- ne drevefa daljezh okoli po tih krajih o fv. Ivani poshlahtnujejo. 3. Ko fe vosniku bizhnik prelomi, obadva konza po vifhev (schragej) sreshe, jih sdrushi in dobro sveshe; flushi mu potem kakor de bi žela bila. Po ti fhegi fe dajo zlo mlade, dve do treh let flare, is pelkov ali kofhizhiz srejene drevetiza pri tleh, pa tudi mladike pretezheno leto prefajenih drevef poshlahtniti; temu pravijo v drusih jesikih kopulirati, to je, sdrushiti. Pasiti je pa treba na to, de mladika, ktera fe ima, in druga, s ktero fe ima poshlahtniti , fti enako debeli; bolj po vifhev, in bolj glatko ko bofti vresani, gotovifhi fe Kotli vraftli. S takim sdrushenjem bi samogel umeten vertnar do 300 drevefiz na dan poshlahtniti, bres de bi fe kakor s rasklanjem debla, kaki vsrok prihodnjimi! fufhenju ali hiranju drevefa poftavil. 4. Vertne roshe, Koftanj, beke in vfih drusih drevef glatke mladike, ki nimajo pri ozhelih vidljivih zhlenikov, fe dajo s pi¬ fhaljko poshlahtniti. Zhe na fdzhni mladiki pifhaljko s enim ali dvema ozhefama uvijefh, jo flezhefh, in na drugo enako debelo mladiko, ki jo proti, kar je potreba, flezhefh, — nataknefh, in jo doli pomikavfhi do zeliga luboda vterdifh, fe bo gotovo pri¬ jela, zhe nifo ozheliza na pifhaljki lefenih serkliz sgubile, in zhe pifhaljko nekoliko s lubadam mladike od fpodaj sakrijefh in dobro saveshefh. Vfe take in enake dela morajo s biftrim ozhefam ojftrim re- silam in nevtrudljivo paslivoftjo ftorjenc biti; prezeplene glave gre s bekami svesati, s vmladenim ilam ali nalafh k temu flushezhim vofkam samasati, in jih s kakim maham, potem s zunjo ali klo- buzhino sakriti, kar fe tudi obveshe; sdrushene ali kopulirane mladike sveshi s povinarfkim v mehkim vofiku pomozhenim tra- kam; ko bi fe pa trak sashiral, potem ko je sazhel zepizh dobro rafti, je treba sveso odjenjovati, pod hibad vtaknjene ozhefa sve- sujejo pri naf s predivam, ali lubadizam tanjke bezhize. Kdor 117 ima zepizhe s srelimi, shivimi in fpijozhimi ozhefmi, samore fko- raj v vfazim zhafu raftline s njimi poshlahtnovati, narvezh fe pa taziga dela fpondadi flori. Nar poglavitnifhi sapopadke in navadnifhi fhege zepljenja je bilo potrebno tukaj na kratkim rasloshiti, de bi vinoredniki od tiga, kar bi fe dalo, k fvojmu pridu obrazhali. Ker franzoski in nemfhki uzheni vinoredniki zepljenje tert fvojini deshelanam vshivo priporozhujejo, bi bilo mifliti, de mo¬ ra po njih deshelah kakor pri naf, fhe veliko operhljivih tert biti. S zepljenjem samore pa zhlovek, rasun perfiljcnja tert k rodo- vitnofti, fhe drugo veliko namembo dofezhi, in pomnoshi doma- zhe ali od drugod sanefheno shlahtno tertno pleme po hitrama, de ima veliko fhtevilo zepizhov, in tudi kolzhi ali fajeniz. Na Franzoskim in na Nemfhkim fo she marlikteri vinoredniki zlo fvo- je nograde v dveh ali treh letih prezepili, de is ediniga shlahtni- ga plemena novo forto vina pridelujejo. Pelavfhi fe pred fhtermi letini v Zhedad (Cividale), fmo vidili na neki benefhki njivi, vfe terte treh plant, gori vifoko na glave prezeplene; ali fe je bilo poprijelo? tega ne vemo: mi bi bili pervo leto vfako tretje deblo prezepili; satd, ker fe zepljenje tert, slafti odtalno, vfelej ne fponafha. Torte fe snajo zcpiti od fv. Joshefa do fv. Ivana ; zhe pa fpondadi potem, ko terte she obselene, vetreno in ojftro vreme na- ftdpi, fe tortni fok, kakor je vinorednikam dobro snano , tako v- ft avi, de po želih 8 do 14 dni sa en laf ne sraftejo ; to ni zepizham ■slafti odtalnim flushezhe; zbuditi fe ni, ko bi fe savoljo pomanj¬ kanja nad fokam pofufhili, zhe fe pa prekafno poprimejo , je ne¬ varno, de bi njih lef dosoril. Kar fmo farni ali po drusih zepiti ukasali, fmo pofkerbeli, de fe je okoli 8. Aelkitravna, fploh ka¬ dar fo she tertne ndadizhize po pednju dolge bile, fpeljevalo. Tifto zepljenje fe nam je vezhidel poprijemalo, in velikrat fmo she na pulzarjih pervo leto grosdje pridelali, ki je do bendime, zhe ravno ne popolnama srclo, vender she tako mehko bilo, de fe je s drusim vred potergalo. Zepizhe, kar je mogozhe krepke *), pred simo vresane, je treba hraniti, prifute na tako hladnim kraju, de jim ozhefa ne *) Pred vezli letini nam je bil neki prijate!, ki ni tega rasumil, fhopek zepizhov mnogoverflnih tertnih plemen po pofliti poflal, pa tak^ tanjii h 7 t e ni n mogozhe, kar ene k pridu pripraviti. 118 otezhejo ali zlo obselenijo. Hirajozhih in fploh preftarih ali bo- lehaftih tert ne gre zepiti, ker nimajo vezli niozhi shivlenja v febi; ko bi bila terta tako nepripravniga debla, de bi fe ne dala ravno in glatko rasklati, raji jo letaf pogrobenzhaj , drugo leto pa nje mlade glatke debliza pozepi; take fo fe nam vfelej nar bolj fponafhale. Ko mozhno tertno deblo bliso tal, ali pri tleh zepifh, gre tako terto drugo leto pogrobenzhati, sakaj, zhe fo fe zepizhi fhe tako dobro prijeli, je njih vrafhenje vezli let tako kerhko , de jih sna mozhen veter, ali kako neprevideno dregnenje kmalo odvaliti. Vfe terte fo fi fizer v shlahti, pa vender nektere plemena fe po zepljenju raji fprijemlejo in fponafhajo , ko druge. V tem le imamo pa fhe premalo fkufhenj. Prav dobro fo fe nam she vezh- krat zhernoplave na bele vzeplene fponafhale, in tudi bele na zherne; ko pa Gljero na Marvinj , po raslozhku krajev tudi Ja¬ vornik, Glavazhiza rujava, Rumenjak i. t. d. imenovan, vzepifh, fe ti bo fizer prijela in raftla, p?, v dveh ali treh letih s deblam vred poginila. Take fkufhnje kakor mi, imajo v ti rezili tudi v Profeku. ,,Ali terte zepite?“ fmo poprafhali nekiga, ki naf je tam po nogradih vosil; „zepimo jih ja vezhkrat,“ nam je odgo¬ voril, pa Gljere ne fmemo na Glavazhizo rujavo zepiti, ko fe ravno prime in nekoliko rafte, fe vender hitro s deblam vred pofufhi. Na debliza neke popred to leto pogrobenzhane fizer ro¬ dovitne Rijavke je nafh lilapez Gerganijo zepil, pa fe ni ne per- vo ne drugo leto nobeden zepizh prijel. Terte fe zepijo od tal, ali v tleh, to je, nad semljo ali pod semljo. Nad semljo fe snajo terte v kakim pofebno satifhjim kra¬ ju , kjer vetrovi zlo nizh ne nadlegujejo vifhej ali nishej zepiti, in fizer: 1. V rasklano glavo, kakor vfe drugo drevje, s enim ali dvema zepizhama; daljfhi sagojsdiza, ko fe zepizhu naredi, vezhi priloshnoft ali pot fe foku odpre, de samore va-nj iti : pervo o- zhefize zepizha naj verh sagojsdize od svunaj pride; raji s kako drugo sagojsdizo poko rasfhirij, kakor de bi prevezh na tefnama zepizh va-njo tlazhil. Glavo s beko sveshi, dobro jo s fuhini, smanzanim kravjekam natrofi, s maham vfe obloshi, in s kako zunjo ali klobuzhevno sagerni in povesili, tako ne bota ne veter ne pregorko folnze zepizhov pofufhila. 2. Franzoski vinoredniki uzhe mladike na debli preresati, 119 jih kakor glave rasklati in vfako s enim potem vresanim, enako debelim zepizhani previditi, ali pa 3. mladike na debli s zepizlii sdrushiti ali kopulirati; she pred 15. letmi fmo bili to pofkufhali, in lizer nad in pod semljo, pa ozhitoferzhno jo povemo, de fe nam ni zlo nizh prijelo. 4. Pravijo tudi mladiko med dvema zhlenkama rasklati, ze¬ pizh pa s enim ozhefam , tako s resanjem sdelati, de ima gori in doli tanjko sagojsdizo, in ga v poko vtakniti in dobro sve- sati; tudi 5. selene mladike, ki fo she zhes dvapednja dolge, in ne pre- vezh kerhke, priporozhujejo zepiti, in fizer, de fe morajo pod tretjim zhlenkam od fpodaj gori odresati, in potem doli do frede drusiga zhlenka rasklati, zepizh enako debel mora s konzbikam sagojsdize do frede zhlenka fczhi, konzhiki pa rasklane mladike faj polovizo pavza gori memo sagojsdize priti, sakaj na konzhiku fe safufhe, in delo bi fe tedaj ne fponeflo, ko bi gori memo sa¬ gojsdize ne feglo. Ko fe je to prav sleglo, fe s nitjo sveshe. Vfe mladike na terti, rasun tako pozeplenih, fe otrebijo ali smandajo; na mladiki pod vfakim zepizhani fe puftiti dve pereli, ozhefa fe pa pokase rasun eniga, de, ko bi fe zepizh ne prijel, oltane Ihe vender previdnoft sa grosdje v prihodnim letu. Pravijo, de na 4. ali 5. dan fe she posna, zhe fe bo zepizh prijel, ker njegovi dve ozhefizi she otekati sazhneti. Ko sazhne dobro rafti, gre sveso odjenjovati, kakor fploh pri vfazim tanjkim zepljenju. Po tazih fhegah terte zepiti nifmo fhe fkufhali. Tertno zepljenje pod semljo, ali v tleh je gotovo varnifhi, pa veliko nepripravnifhi in titnifhi, da fe tudi na vezh vish fpeljati: 1. Terta fe odkoplje, in 4 do 5 pavzov pod semljo glatko odreshe, prav raskolje, s enim ali dvema zepizhama previdi, sve¬ she, s maham ovije in s semljo pokrije, de tli verh semlje eno ali dve ozheli flednjiga zepizha viditi. K takimu zepizhu fe pa- ladizh v semljo vtakne, de bi ga kdo, ki po nogradu gre, ne polomil. V tanjke in gladke debliza mladih, ali tudi lani ali pred- lanjfkim pogrobenzhanih tert fe vtakne le en zepizh, kteri, ko je s deblizam enako debel, fe kar je mogozhe, v dolglato ni plo- fhnjato sagojsdizo vreshe, ko je pa tanjfhi od debliza, fe vreshe tudi po dolgama v sagojsdizo, od svunaj pa mora biti debeljfhi od snotraj tanjfhi, de fe od ene plati farno deblize, od druge 120 pa s zcpizham vred prav dobro sleshe. Ko fe taki zepizlii na tanjkih deblizah vraftejo, fe fkoraj ne posna vezli, kje fo sra- fheni, nifo tako kerhki in nevarni, kakor na ftarih deblih. Ko fe zepizlii primejo, in sazhnejo dobro rafti, jih je treba do glave odgerniti, de bi ftari lef drusih koreninzhiz ne poganjal, kar bi ne bilo prav, salo, ker bi raji po fvojiii koreninzhizah, kakor is debla potrebni fok ferkale: tudi fe mora svesa odjenjati ali pre¬ vešati, de fe ne sashirajo. Tako odgernjene in odvesane fe pufte zelo leto. To, nar teshejfhi visho,' pri kteri fe mora zhlovek po tleh valjati, sa nar boljfhi fposnamo in jo vfim vinorednikam , pofe- bno v vetrenili krajih vshivo priporozhinio. Ko na tazim zepizlm dve lepi mladiki sravnafh , bi jih lahko prihodno leto pogroben- zlial, in dve novi lepi terti dobil, ali pa odrešili prihodnizh eno in jo v nove zepizhe ali v fajenizo oberni , drugo pa fkraj- fhaj, pri naf, v nogradu na fhparon 6 do 8, v planti pa na fhtrezo 12 ozhef, in dala ti bo grosdja zhudo veliko, de bofh prav vefel , in de ne bofh nikdar vezli na tertno zepljenje posabil. 2. Terto, ki ima dve ali vezh lepih mladik, uzhijo tudi tako le zepiti: vfaka mladika fe fkrajfha, raskolje, dolg zepizh va¬ njo vtakne in sveshe; kadar fo vfe mladike tako prezeplene, fe terta odkoplje, in v fkopano grapo tako poloshi, de od vfaziga, fakfebe raspeljaniga zepizha pridejo 4 do 5 ozhef s semljo, po¬ tem fe vfe sakopa in fe pufti flednjimu zepizhu po eno oko verh semlje. Ko ravno taki zepizlii obselenijo in raftejo, ni vender niogozhe gotovo vediti, ali fo fe tudi v refnizi prijeli ali ne; zepizlii snajo is perviga od mazhehe nekaj foka ferkati, de hi- trejfhi laftne koreninzhize pahnejo, od kterih pa kafneji shive. Kdo bi neki take zepizhe, ko obselenijo jih odkopavfhi, fe hotel preprizhati, de fo fe s deblam sraftli ? 3. Ko bife na enaki terti mladike po vifhev odresale, dolgi zepizlii fe s njimi sdrushili, in potem, kakor je bilo ravno re- zheno, fe vfe sakopalo. 4. Ko bi fe na terti, ki ima vezh verfhizhkov dveletniga lefa, verfhizhi prerefali, rasklali, in va-nje vtaknili dolgi zepi- zhi s noshizami enako ftariga lefa, ali pa ko bi fe tak dveleten lef sdrushil, in potem vfe po ravno povedani fhegi sakopalo. 5. Gofp. baron Babo pifhejo, de na §htajerfkiminOgerfkim 121 terto odkopajo, bliso korenik odreshejo, v fredi debla navertajo, luknizo fzhiftijo, po luknji vresani zepizli tikama in terdno va-njo vtaknejo, in sadnjizh s maham in semljo tako sakrijejo, de pride edino oko zepizha nad semljo. Gofp. baron pravijo, de fo to fkufhali, in de fe jim je dobro obneflo. Ko bi ta fhla, bi je ne bilo ne bolji in loshejfhi fhege terle poshlahtnovati. Bres de bi naf pa mikalo, fe s kom prepirati, bi mi gofp. barona prijasno po- prafhali, tega kar nam nifo povedali, ali fo tudi take zepizhe do fpodnjiga debla odkopali, de hi fe popolnama preprizhali, zhe fe je ta rezh sraftla, ali ne? Kako, zhe bi bil zepizh is laftnih ko- reninzhiz israftel? — Nafha fanta, kadar fmo jima to fhego po- shlahtnenja dopovedali, fta naf s glavama majaje, in fe nekoliko pofmehovaje, poprafhala: kako fe neki lubad debla s lubadam ze¬ pizha sarafte in salije?- Veliko let je she preteklo, kar damo vfako leto vezli ali manj tert prezepiti, v glave, in fploh v tleh, ali ftare debla, ali leto popred nalafh pogrobenzhane debliza. Vezli jih je pri naf mladih vinorednikov, ki fo sazheli po ti fhegi terte prezepovati, in dobro fe jim poprijemljejo, kar jih prav vefeli. Teshko je nam- rezh operhljivo ali fploh nerodovitno terto v nogradu gledati, fhe teshej jo je veliko let saftonj obdelovati. Ob žhafu Kolnmela fo fe she vinoredniki pritoshevali, de fe marfikteri tertni zepizhi v foku vtopijo, to je, de namefli fe pri¬ jeti, sazhnejo trohneti: satorej jim je Kolnmela fvetoval, tertno deblo pod zepizhi s fvedram ali drnsim resilam raniti, de bi ne¬ koliko foka is njega odtekalo, in de bi fe zepizhi v njemu ne vtopili. Takiga ranjen ja mi ne poterdimo, terti ne more tekniti, in vsrok sna biti njeniga prihodnjiga hiranja. De bi fe ti zepizhi raji poprijeli, naredi jim zhifto, gladko in kar je mogozhe dolglato sagojsdizo, pogledaj pa tudi s bitlrim ozhcfam poke na tertni, pa tudi drevefni glavi, v kterc jih hozhefh vtakniti, ali nifo kaj v lefu ali lubadu gerbafte ali gubafte? ko je to, jih s ojftrim resilam nekoliko obresaje pogladi, de fe zepizhi popolnama s pokami sleshejo; tako bo fok prezej va-nje fhal, fizer bi sna! v proftorzih med deblani in zepizham saftajati, kjer bi fe sazhel kifati, potem pa gnjiti; ko fe tedaj kak drevefen zepizh pofufhi, ali terten ftrohni, pride velikrat od tega, de fe nifo pokne ftranize s njim glatko ftifnile. 16 122 XIII. Od tertniga grobenzhanja. TPerta fe odkoplje do fpodnjih korenik, poleg nje fe naredi vezhi ali manjfhi grapa, po proftoru ali po velikofli terte in njenih mladik, potem fe poloslu' terlno deblo, bres de bi fe nje spodnje korenike potergale, slahkama v grapo, nje flabji mladike fe poreshejo, lepfhi pa raspeljejo po grapi, de pride od vfake, ko ne vezli, faj po eno oko na nje dno, in fe vpognejo v koleniza, de ftoje po konzi, potem fe vershe na-nje dobre semlje, kake trate ali ledine, trohneniga roshja ali gnoja, kar je fhe nar bolji; grapne ftranize fe prerufhijo in prekopajo tako, de pride vfa poverfhnja, tedaj nar bolji senilja v grapo; ko je ta saravnana, fe mladike prere- shejo, de imajo po dva ozhefa verh semlje, in fe sataknek flednji paladizh. Takimu delu fe rezhe gr o b en z h ati, in po ti fhegi pomnoshene terte imenujejo grobenize. Ozhitno je, de s grobenzhanjem, ko je prav ttorjeno, fe dajo terte v kratkim zhafu slo pomnoshiti, tudi ga ni dela pri tertni reji, rasun gnojenja, de bi fe tako bogato plazhevalo, kakor gro- benzhanje, satd, ker grobenize vezhkrat she pervo leto grosdje imajo, naflednje leta pa bogato rode. To delo je bilo pri naf nekdaj dobro snano, kakor fprizhujejo prav ftari nogradi, v kterih fe najdejo vezhkrat terte enaziga plemena v fhdpih, toje, nekoliko bolj golte, kakor jih je navada faditi, in ne v verftah, in ko fe odkoplejo, je i idili, de fo bile pogrobenzhane. V zhafu dolgo terpezhih vojfk fo bili fkoraj na td posabili, sdaj pa fo fe ga s noviga in v shivo poprijeli. Pri tem delu je treba fkerbeli, de fe zhlovek varje operhljivih tert, ki imajo nar lepfhi in krepkejfhi Jef, de fe tedaj 1. le rodovitne terte in bolj shlahtnih plemen grobenzhajo, rasun, ko bi zhlovek hotel prihodnjizh njih glatkejfhi debliza prezepiti. 2. Jjjhtevilo narejenih grobeniz mora od ene plati mdzhi ma- terniga debla in njenim korenikam, od druge pa tudi deslielni navadi, terte rediti, primerjeno biti; terto snafh tedaj na 2,4 do 6 glav pogrobenzhati, ko fo pa pregofte, je to otrozhjimu delu podobno; bolji je dve dobri, ko fhtiri flabe grobenize imeti. 3. Ko je terta na verh semlje siesta, s drugo befedo, ko je ob semljo prifhla, jo je treba veliko nishej, kakor je nekadaj vfa- 123 jena bila, pogrobenzhati. Najde fe ftara terta shlahtniga plemena, pofebno v mozhno sapufhenim nogradu, ki fe dershi flie po edini koreniki, pa ima tudi edino dobro mladiko, zhe jo pogrobenzhafh na edino glavizo — rezlie le taki pri naf potukavka — -jo pom- ladifli, in prihodnjizh v pervim ali drushn leti fe dajo is nje lepili dveh ali treh mladik, dve ali tri lepe grobenize narediti; is leteli pa sa dve leti drusih 6 do 10 in tako naprej. Take mlade terte, ki fo mozhno vgibzhine, je zlo lahko naprej grobenzhati, tudi fe sna kaka taka terta, zhe ni zlo nizh v korenikah pokashena, na fhparon do 6 ozhef, in na eno ali dve glavizi pogrobenzhati. tak fhparon in take glave gotovo grosdje imajo. 4. Stariga in kerhkiga debla ne fmefh pri grobenzhanju v prevdsko grapo prevezh v kolobar fditi. she po ftorjenim delu fe ti sna vkerhniti, in ko bi fe ravno ne vkerhnila, grajajo vinored- niki vezli desliel tako ravnati, ter pravijo, de tako fe grobenize ne fponafhajo. 5. Pofebno je treba fkerbeti, de fe pogrobenzhani terti ko¬ renike ne pokase; ko bi fe pa po nefrezhi potergale, ni fhe obu¬ pati; pervo leto fe bodo fizer, sa korenike fkerbivfhi, nekoliko klaverno dershale, drugo pa prav zhverlio raftle. Kjer fe pa terte is kraja in saporedama grobenzhajo, ni fkoraj drugazhi mogozhe, ko de fe, druge grobenzhaje, pervim s fkerbjo ohranjene kore¬ nike fkoplejo in potergajo, in tako naprej. \eki nogradiz nam je dajal 15 do 40 bokalov vina, fklenili fino bili ga prefaditi; med tem fmo fe bili premiflili, in fino ga vkasali s gnojem rasgroben- zhati od eniga kraja do drusiga, bres de bi bila lama terta na metli oftala. Mimo gredozhi, vidivfhi naflie grobenize pervo poletje, fo fe jim pofmehovaje rekli: „ta ne bo lhla“; drugo po¬ letje fo bili pa omolknili: grobenize fo jim dopadle, in mnogi fo she od tazhaf po zel kof nograda tako rasgrobenzhali. Sdaj pridelujemo v njemu 300 do 500 bokalov vina. 6. Tako delo ne gre ob deshevnim vremenu opravljati, de bi fe ki ne sateplo ali sablatalo. Grobenzha fe pa po raslozhku kra¬ jev fpomladi, fem ter tje pa tudi pri naf she s selenimi tertami, ali tudi v jefeni, pri naf fhe zlo zelo simo, pofebno v satifhjih krajih, kodar semlja ne Smersuje. V teshkim fvetu in v bolj merslih deshelah fe mora to fpomladi delati, de bi ki v jefeni pogroben- zhane terte zhes simo ne tlrohnele, in de bi semlja nad grobeni- zanii zhes poletje bolj rahlja obftala. Tudi bilfize (Murzliuge) 124 ob jefenfkim zhafu v tak teshak fvet vfajene vezlikrat (trohnijo, de ne obselene. 7. Grobenzhaj terte vfelej tako globoko, de fe ne pride s nobenim, tudi nar mozhnejfhini nografhkiin okopovanjem, ne do njih, ne do gnoja, ki nad njimi leshi. 8. Vfelej je boljfhi, ko je mogozhe, de fe terta nasgor, ka¬ kor nasdol grobenzha; torta nozhe po fvoji laftnofti po tleh, ali zlo nasdol lesti, marvezh, ko le more, rada kvifhko, po drusih raftljinah poprijemaje fe, rafte, torej jo nasgor grobenzhati, je tudi bolj nje naturi primerjeno. 9. Zlie shelifh, de bi fe ti grobenize, slafti v teshkim fvetu, prav fponafhale, jih nimafh prezej, ali pervo leto, temozh drugo ali fhe zlo tretje leto popolnama sakopati, to je, njih grapo napol¬ niti. Ta tik je she dal Mago, kartashki uzheni kmetovavez, po Tprizhevanji flavniga Rimza Kolu m el a, kteri Magd na, ozheta kinetijftva zhifla. Ko folnzhna gorkota fkosi teshko in tedaj bolj merslo semljo do sakopane terte ne doide, snajo pervizh nje ozhefa, de koreninzhiz ne poganjajo, potem pa tudi nje mladike s deblam vred (trohneti. Glavize tako pogrobenzhane terte bi snale v zhali obseleneti in tudi nekoliko rafti, pa le is koreniniz, ki jih pod verh semlje pahnejo: nad koreninzami njih debliza nekoliko otekajo, ali fe debele, pod njimi pa take oftanejo, kakor fo bile sakopane, dokler ne odtrohnijo. Od take grobenize rezhejo pri naf, de je odgorela. Taka grobenizhiza bi fe imela (kopati in kakor bil— fiza snovizh nisliej vfaditi. Dober je tedaj Magd nav fvet, grobeniz v teshkim fvetu, dokler fe dobro ne v koreninijo, ne popolnama safuti, pa tudi dobro bi bilo, vfaki grobenizhizi in v flednjim fvetu, jamizo, ki majhen pedanj globoko narediti, in jo pervo leto is jamize sravnati, de bi fe bolj gotovo in mozhno vkoreninila; kaj pa de bi fe moglo pri nografhkiin okopovanju tazih jamiz ogibati, sakaj, ko bi fe selene mladizhize grobeniz pri nografhkiin okopovanju s semljo nekoliko safipale, bi tudi lete gotovo odgorele. Is tega vidimo pa tudi, de fo vinoredniki she veliko let pred Kriftufam tertno grobenzhanje dobro umeli. V Amdserfkih’ no- gradih na Ogerfkim safujejo grobenize le na pol, de bi pri po¬ manjkanju gnoja, deshevni liji, s poverfhno tedaj nar bolj gnojno nografhko semljo, njih grope popolnama sanefli. 135 Tertno grobenzhanje je slo koriftno, veliko sda, in po njemu fe samorejo naflednje mnogoverflne namembe dofezhi: 1. V ndgradu, vkterim fe najdejo operhljive ali fploli nero¬ dovitne terte, jih snafh, zhe jih nezhefh prezepiti, fkopati, in jih s blishnjimi rodovitnimi ali bolj shlahtnimi po grobehzhanju nado- meftiti; ko bi fe ne dalo td letal' s pervim grobenzhanjem popol- nama (peljati, fe bo pa sa naprej , pogrobenzhane terte is noviga grobenzhaje, dofeglo. Po ti fhegi bi fe samogle pozhali pri vlili tertnih rejah nerodovitne terte satreti, in s gorfhimi nadomeftiti. 2. § v °j£ a nograda niniafh s zhem gnojiti, pa feni ter tje vfako leto kako bolj shlahtno terto s gnojeni pogrobenzhafh; to pride tudi blishnjim ne pogrobenzhanim tertam na hvalo, njih ko¬ renike povfod krisheni lesejo , saflede potem takim tudi gnoj in od njega fe ne rede farno pegrobenzhane, temuzh tudi njih fofe- dnje, de ti ozhitno vfe obilnifhi rodijo. 3. Po ozhaftvi ali kupzhii fi prifhel do nograda preflegaftih tert; 1OOO jih je v njemu, pa 2000 bi fe jih prav lahko in na lepim proftoru notri redilo: po nemarnofti in flabim delu je ob nje prifhel: sna biti, de she pri safajanju je kako pomanjkanje bilo, de fo fe bile flabo prijele, pa nobeniga ni bilo, de bi bil td popra¬ vil. Od nograda morafli po njega legi ravno tako zefarfki davk plazhevati, kakor de bi bil s tertami napolnjen. Alije td po pa¬ meti? Zhe she zefarfki davk od njega odrajtujefh, pofkerbi vender, de ga tudi s tertami napolnifh; s dvojnim ali trojnim gro¬ benzhanjem ga sainorefh v ti de 8 letih prav sa prav napolniti. 4. Prav prav flari nagradi po nekdajni deshelni navadi flabo okopovani pridejo pri naf s zhalam zhilio ob semljo: nekaj jo vetrovi odncfo, nekaj pa desliji fperd, tudi fe, kakor pravi kmet, farna f-zera; kemikar bi pa rekel, de fe v gase (premeni in sginc; veliko fe jo pa tudi, na kar fe ne mifli, s perdelki domu Ipelje. V tak nograd, fedaj opuftivfhi in sa nekaj let prefadivfhi ga, bi mogel, zhe je kolikaj velik, kar vezli fto frebra vtakniti; ko bi ga pa v malo letih globoko prekopajo in ob enim s gnojeni pogrobenzhaje pomladil, sa refnizlmo bi delo s gnojem vred tret— jiga dela ftrofhkov od prefajenja ne povselo. To is vezli laltnih fkufhinj terdimo in priloshimo fhe, de pri taki priloshnofli (e da na kako pleflio kaka dara torta po fhegi, kakor de bi jo pogro- benzhal, vfaditi, (izer fe pofamesno nografiiko podtajenje s kolzbmi 126 le flabo fponafha. Na to vislio pomlajeni nograd bo hitreji, lepfhi in obilnifhi grosdje dajal, kakor, zhe bi bil prefajen. Ti porezhefh, teshko je grobenzhati koder fo kamnitne shile (Steinschichten); kaj pa de, pa vender od folnza prepezheno ali prekuhano kamuje fe da bres pofebne umetnofti vun fpraviti: od¬ govori pa flepez! ko s prefajenjem nograda veliko nishej pridefh, ali bofh loshej kamnje ril, zhe fe ti salishe, de mu ga ne najdefli verfha, to je, pokize ali shilize, po kterim bi fe dal vklati in raskrojiti, de ti ga mora nalafh najeti kamnar ali s fvojim orodjem ali pa s ftrelam raskrojiti? S grobeuzhanjem bi fe dali vli ftari nogradi okoli in okoli po vlih nafhih foldanih , ki fo nishej smeram enako dobri, kadar bi zhlovek koli hotel, pomladiti. Nafhe fkufhnje in isglede v tem, fo v nafhi okoljfhini she marlikferi pofnemovavfhi veliko lepfhi pridelke imeli, satorej fe to pri naf novo delo zhedalje fhirja. Zhe bi fe po ti fhegi terte po nafhih nogradih smiraj nishej pogrobenzhovale, pripufheno bi nam moglo biti, tukaj poprafhati: kdaj bi neki pri naf potreba bilo, de bi fe kaki nograd snovizh safadil? Kako nefkerbni, neprevidljivi in bres vfiga premiflika fo, kteri kak nograd opufte, de bi fe kadaj is noviga prefajal! Ko fe pa nogradnikam ozhituo refnizhen in umen fvet da, po kterim samorejo s veliko manjfhim delam in trudam bogatifhi pridelke imeti, fpodobilo bi fe tudi, de bi tak fvet s hvaleshnoftjo v djanji fpel- jevali. Nozhemo rezhi, de tako bi fe dalo po vlih vinfkih krajih in deshelah ravnati: koder je fvet pod tertami terd , nefperftljiv in nerodoviten, bi mogozhe ne bilo, pa tudi kasalo bi ne . s tertami, jih nishej grobenzhaje, va-nj sarinovati fe. Pa prav mozhno naf je vefelilb v bukvah barona Babo brati, de v mnogiterih krajih she od ftarih zhafov navadno žele nograde s grobenzhaujem pom- ladujejo, na kar fmo pri naf, farni od febe prifhli. Kar je v nekim kraju prav, sna, ko ne ravno povfod, vender v mnogim drusim kraju tudi prav biti. Na Franzosko-§hampanjfkim, kodar vino rafte, navadno žele nograde s grobenzhaujem pomladujejo; she mlade terte v zhetertim letu is perve verfte nasgdr v drugo, is druge v tretjo in tako na¬ prej pogrobenzhavajo; sa vfake fhtiri leta naprej ravno tako rav¬ najo, bres de bi pa vezli na to gledali, de bi jim terte v verftah oftale. Pri ti fhegi morajo vlako zheterto leto od fpodaj novo 127 verfto tert vfaditi. V Burgundu, tudi na Franzoskim, rasdele nograd ki na 10 ali 15 kofov, in flednje leto tak kof, ga ras- grobenzhavfhi in obeniin pognojivfhi, ponove in pomlade. Pri Bddenfkim jeseri, na Nemfhkim , narede med tertnama verftama grapo poldrugi zhevelj globoko, 5 do 6 zhevljev dolgo, poloshe prek vlake grapne ftranize po tri ali fhtiri tertne debla doli, puftivfhi flednjimu fanio mladiko, ki jo na kolizh priveshejo, in potem, ko vfe s neko malo semlje safujejo, jo na dva ozhefa prireshejo; na jefen potem vershejo na-nje po dva nofda gnoja in ga s semljo sagernejo, in fhe le prihodno fpomlad pri pervim okopavanju gra¬ po zhifto saravnajo. Ker v nogradu flednje leto povezh taziga dela ftore, ga v malo letih ponovijo in pomladijo. Govorjenje je tukaj bilo od pogrobenzhanja pofamesnih tert in rasgrobenzhanja želih nogradov ali nografhkih kofov: fem ter tje pa imajo fhe navado tudi sareberne dolge in krepke mladike, to je take, ki fo niško na tertnih deblih sraftle, sakopovati ali po- grobenzhovati, in tizer v podobi kambe, ali zherke U, in td delajo is vezh namenov, in tizer: 1. med tertnama verftama narede jamo, in va-njo sakopajo tako mladiko, jo na dva ali tri ozhefa prereshejo, sadej pa pri maternim debli ji ozhefa, ki jih je is semlje vidit pokase ali oghifhe: v nekih krajih sa dva, v drusih pa sa fhtiri leta tako novo terto od materniga debla odreshejo; tako dobivajo v fred tertnih verft nove grobenize. 2. Po enaki fhegi letaf sakopane mladike drugo ali sa dva leta odreshejo in fkoplejo, de jih v fajenize obernejo. Tako li veliko fhtevilo fajeniz s koreninzhizami — b i 1 f — sravnajo. Neki no- gradniki terdijo — nar hitreji is isrozhenja in bres laftnih fkufhinj, kar fe velikrat primeri — de take fajenize fe veliko hitreji od drusih, ki fo bile bres koreninzhiz vfajene, isnofijo, ali kakor pravi kmet: f-frugajo, kar bi pa mi malo in dotii ne verjeli, zhe fe jim dobro poftreshe in jih prav obdeluje. 3. V prav mozhnih tertah sakopitjejo po enaki fhegi enake sareberne mladike, bres jim ozlief med semljo in maternim deblam oglufhiti, in jih na tri do pet ozhef obreshejo, de bi jim pri¬ hodno leto rodile, in de hi tolikanj grosdja vezh pridelali, potem jih pa prozh fpravijo. 128 XIV. Od tertniga famolaftniga sablatenja. l^faj nam nafhi dragi bravzi tukaj dobrovoljno pripuftijo popra- fhati: sakaj grobenzhanje tertam tako tekne, de fe ga vinoredniki feni ter tje, slafti pri nografhki ali pertlizhni reji, prav hvalijo, in de fo ga drugim navadnim delam prifhteli? Terta she po fvoji laftnofti, gori po drusih raftljinah poprijemaje fe, naj raji rafte: ko jo pa, perfiljeno k pritlizhni reji, pogrobenzhafh , ji vgodifh, de po fvoji natori, ko she ne more s vilzami, fe vender s koreni¬ kami nekoliko poprijende, bolj zliverfto rafte in raji rodi. She v nekim poprejfhnjim odlozhku je bilo povedano, de ne gre na enaki njivi shita prezej sa shitam ali fozhivja sa fozhivjem s dobizhkam fejati, temozh na krish, poftavimo, sa .shitam fozhivje; tudi na metlo, kjer je ftaro drevo poginilo, fe ne fme drugo ena- ziga plemena vfaditi; zhe ftaro murvo fkoplefh, ne bofh vezli na enakim mefti druge vfajene lepo sravnal; zhe ti vezhne detelje nezhe vezli obilno dajati, snafh njivo preorati, in na nji dva leta sa poredama bres drobze gnoja prav lepo turfhizo, ja lepfhi, ko na gnoji imeti. Kjer je neka raftljina s korenikami nji tezhen shi- vesh okoli in okoli she poifkala, ga druga enaziga plemena na enakim mefti vezh po potrebi ne najde. Ko tedaj terto, ki je she veliko let na enazim mefti raftla in okoli shivesli she dobro poi¬ fkala, pogrobenzhafh, je, kakor de bi jo v drugi rodoviten fvet prefadil, ji naredifh namrezh grapo in jo — zhe bi she nizh ne gnojil — s poverfhno, tedaj nar rodovitnifhi nografhko semljo, na- polnifh: v taki grapi naredi hitro nove korenike, lepo rafte in ne¬ kaj let dobro rodi, dokler s klavernim sadershanjem sopet ne poproli, de bi jo naprej ali pa bolj globoko pogrobenzhal, in tako naprej, in to na vezimo. Sto, kakor fe sdi, ozhitno refnizo nimajo vender rasni kme- tovavzi sa dobro, ta jim ni fhe sadofti, in ifhejo fhe drugi vsrok tega prikasika, sakaj namrezh fe enaki fad na enakim mefti ne da vezhkrat sa poredama s dobizhkam rediti, ampak, de fe mora s drugim verftiti? \ faka shival jemle shivesh k febi fkosi ufta, nekoliko ga pa tudi po kdshi poierka: kar je she v teleti fiushbo dodalo in de je prav tanjko , fe fkosi kosho vun fkadt ali fpuhti, kar pa telo po uftih k febi vsetiga in preteslikiga shivesha k fvoji reji oberniti 129 ne samore, in fploh, kar fe po koshi ne da fpuhtiti, pahne sopel od febe po ozhitnih potih, in to ognufek ali blato imenujejo. Raftljine dobe nar vezli shivesha po korenikah, nekoliko ga pa tudi po perji is sraka, rbfe in deshevne vode ferkajo: fok, kteriga korenike vlezhejo, fe vsdiguje po fiershenu in lefu gori do viih verfhizhov noter v perje, in fe sdrushi s tem, ki ga je perje poferkalo: tako nekoliko fpremenjen in poshlahtnjen gre nasaj doli pod lubadam v korenike, in redi zelo fteblo ali deblo s korenikami vred. Kolzh (Schnittiing) pahne popred od sgorej perje, kafneji pasdolej koreninize.— Raftljine tudi pulite is febe vfe nepotrebne in losheji rezin'po perju, teshejfhi pa, ki fo jih s lakovnimi korenikami v-fe potegnile, ki fe ne dajo prekuhati in fprenieniti, in ne samorejo nikakor v fvoj shivesh oberniti, po korenikah nasaj od febe pahnejo, in to je raftljinfko blato ali ognufek (Pflanzen-E.vcremente). Vezhkrat v rnifel vseti Kolumela je she saposnaval in fddil, de raftljinje po korenikah nekej odfebe dajo; on je to fploh ftrup imenoval; sakaj, kar raftljine eniga plemena od febe dajejo, je drusim raftljinam enaziga plemena sopemo, fhkodljivo, je ftrup; kar je pa teni ftrup, samore bili raftljinam drusiga plemena pri¬ jetno, flushilno in prav dober gnoj, in jih samore dobro rediti. ■— Ena nar vifokejfhih in flushilnih snanoft kmetijftva bi bila vender ta, ko bi dobro rasumeli od blata flednje raftljine. ki jo navadno fejemo ali fadimo , kterim drusim raftljinam kakor dober gnoj tekne, in kterim pa kakor ftrup fhkodje; sakaj potem bi vfelej samogli s nar vezhim dobizhkam sa vfakim semeljfkim fadam ravno tiftiga ofejati ali nafaditi, ki bi fe sa njim nar bolj fponafhak Od take refnize — namrezh od raftljinfkiga blata — po mo- goz.hnofti preprizhati fe, je flavni uzhenik selifharflva Macaire pred nekimi 12 letini, she pred od Brugmana ftorjene fkufhnje, s pofebno marnoftjo in natanjknoftjo ponovil. in je neke bobove, grahove, in fishdlove ftebliza nekaj zhafa v deshevni vodi ravnal. Dobro fo raftle in fe obnafhale, —. rasumi fe, de ne dolgo zhafa ~ taka voda je pa neki travnat duh dobila, od fishola je zhitla in fkoraj bres farbe, od boba pa in graha je rumenkafta poftala. Eo je ftebliza is vode vsel, in druge eiiazih plemen va-njo djal, fo prezej sazhele bolehati in obnemagovati, ozhitno fe je vidilo, de jim taka voda ne tekne: ko je pa žele pfhenizhne koreninize vo-njo vtaknil, fo prav lepo raftle, voda je pa zhiftifhi poftajala. Ozhitno je tedaj tukaj bilo, de kar fo fozhivne ftebliza po kore- 17 130 ninzhizah od febe dajale— njih blato — ni drusim fteblizam enaziga fozhivja teknilo, to je bilo pa pfhenizhnim koreninzam dober gnoj. De fe pa is korenik vlih raftljin nekaj mozhniga poti ali zedi. kar vezhkrat samore prav terde rezhi omezhiti. s drobiti ali jih rastopiti, in potem ali v podobi gasov ali mokrote jih poferkati, je drugi flavni uzhenik, namrezh gofp. Gaz z eri vFijorenzi pre- prizhal: vsel je dva lonza in v flednjiga je djal po 4 funte zhifte semlje, to je, bres vfiga gnoja, primefhal je po 4 unzhe na drobno rasresaniga konjfkiga kopita, in je potem v en lonez dva bobova šema vfadil, v drusiga pa nizh. Radarje bil bob dosorel, je po¬ gledal v lonez in ga ni nafhel kar snaminja konjfkiga kopita: v drugim je pa najdel fhe zhetertnino kopita v podobi nekiga mehkiga mila fshajfe). Kar je tedaj is bobovih koreniniz puhtelo, fe potilo ali zedilo, je tako mozhno bilo, de je konjfki rog popolnama rasto- pilo, in korenike fo. ker ni drusiga gnoja bilo, mifliti je, nar vezli shivesha is imenovaniga konjfkiga roga na fe potegnile, ker je bil tako zliifto sginil. Enake fkufhnje s vofkam in fmold fo zhi- flanimu gofpodu enake iside ali naftopke dale. * j Bel je, de pri shitnih in fplohvfih tanjkih korenizhizah taziga blata ne vidimo: ko bi tak vid imeli, hi fe nam zvetlizhiza v po¬ dobi kamnitne grishe pokasala, in oblizhje zvetezhiga mladenzha bi vfe preluknjano, ko morfko gobo vidili. Mnogoverftne fkufhnje pa naf preprizhiijejo, de ratlljine tudi nar tanjfhih koreniniz, s tem. kar is njih isvira, semljo okoli febe ofkrunijo in ofterpenijo, de ne morejo vezli ne farne, ne druge enaziga plemena v nji dobro rafti in fponafhati fe. Zhe ofeje pri naf kmet, v selnik vezh let sa seljem resh ali jezhmen , fe primeri, de fe sadnjizh, zhe je fhe tako gnojno, nozhe ne selje, ne shito vezh fponafhati: tu rezhe: semlja je v solniku obolela, mora va-nj turfhizo nafaditi, de bo osdravela. Kar ni shitu in selju teknilo, je turfhizi bogat shivesh dalo, lepi hi fe nikjer ne vidi, kakor na tazim selniku. Zvetliza, ki jo she dlje zhafa v lonzu ravnafh , fe ne da vezh dobro rediti; salivanje, tudisgorno sagnojenje vezh ne sda, kaj ji je neki? Nje koreninzhize fo fe s Jatinim ognufkam sablatile; is lonza jo vsemi, korenike ji od v fih tirani dobro odrešili in jo v *) Poglej edino moj liro vtki kmetijlki fpilek llavniga gofpnda, in perviga kmeto¬ vala Gorilhke kneshije: JVIemoria del socio Sig. eolonnello Catinelli sulla scarsita dei ricolti di grano nel piano Goriziano, e sul modo di renderli piu abbondanti. Alti della Imp Beg. locieta Agraria di Gorizia. 1844. 131 novo ne tako ofkrunjeno semljo prefadi, bofh vidil, kako zhverfto bo sazhela rafti, sakaj refhil li jo is njeniga laftniga sablatenja. Nezheden prafez fe ogiblje f voj ga ognufka in pofkerbi v fvinjaku li neomadeshvano lego prihraniti. Ne, kakor nobena shival, fe ne bo tudi nobena raftljina, ko fe bo dlje zhafavlaftni gnufobi valjala, dobro pozhutila. Kje fo taki kmetovavzi, kteri, ko fo kadaj kake tiare tortne, ali pa shive korenike drusih drevef fkopovali, bi ne bili vidili, de fo bile s neko zherno, vmasljivo rezhjo, s nekim gnojem . vzhali vezli, vzhali manj obdane, in ravno tako tudi semlje, v kteri fo leshale? Ali ni bilo to njih laftno blato? Pretezheno simo je nafh shlahtni fofed, safajaje rob verh nekiga nograda, prifhel do neke ftare pa shive terte, ktere debele korenike fo v tolikim gnoju le¬ shale, de gofpod in delavzi fo vkup ftopili, rasfoditi, kakfhengnoj bi to bil? Rasfodili fo bili s enim glafam, fe dobro pomotivfhi, de to je fhe od refnate ledine, s ktero je torta vfajena bila. Vfa- jena je bila, kakor je fvet kasal, nar manj pred 100 letini, ni jp pa take refnate ledine, de bi pri tertnih korenikah tolikanj let neftrohljiva terpela, terta je marvezh v fvojim laftnim blati zhepela. Nekaj taziga fe najde pri vlili ftarih tertah, zhe fe, jih fkopaje, nekoliko sa njih debelfhimi korenikami gre, in na to pasi. Ko bi tako tudi v rujavi semlji vezhkrat zherno blato , po trohnenji is koreninzhniga lubada fe ftorilo, kdaj bi ga bila she korenika, ka¬ kor nji nar flushilnifhi gnoj povshila! ni tedaj ne gnoj is nje lu¬ bada, temozli blato, ki ga je žela terta fvoje shive dni po kore¬ nikah na tla pokladala. Pri nafhi poftranfki zerkvi ali podrushnizi ff. Kosma in Oamjama ne pol zhetertina ure daljezh od naf, je bila neka jama, od ktere fo nam povedali, de fo bili vezli let poprej veliko lipo is nje fkopali. Pred 30 letini fmo bili va-njo po vfih ukih umne fadoreje neki mlad, fainofevfki in prav mladikafti oreh vfadili; upali fmo, de, kjer je popred lipa bila, fe bo sdaj oreh prav dobro fponafhal; upanje je pa prašno bilo; oreh fe je bil lizer prijel, flednje leto obselenel, tudi mladizhize, pa ne zhes pavez dolge, poganjal, s ene befedo, oftaril je bil tako, de naf je v nevolji vezh¬ krat mifel popadla, ga fkopati in s kakim drugim drevefizam na- domeftiti. Zhlovek ti pa vezhkrat kaj naprejvsamc, kar pa nikoli ne fpelje; tako fe je v tem le tudi nam primerilo. Pred dvema le- tama ga ogledajo, fmo vidili, de je sazhel na vib mozh rafti: 17 * 132 vfe njegove mladike fo bile po dva do pet pednjev' dolge. Tako oftarizheno drevo in tako mozhno rafti, to ni ne kaki vfakdanji prikasik! To rezh bi mi tako le rasfodili: jama, kamor je oreh vfajen bil, in vfa semlja daljezh okoli je ofkrujena bila od blata lipovih korenik. to blato ni orehu kar nizh teknilo, po 30 ali 40 letih pa je blato v fvoje pervine in drobze raspadlo, fvoje fhkodljive laftnofli sgubilo, in v tem zhaftt fo tudi lipove korenike ftrohnele, de ima sdaj oreh is poprejfhniga sdaj fpremenjeniga blata in is ftrohnjenih lipovih korenik veliko salogo gnoja ali shi- vesha, ki mu popolnama tekne in ga bogato redi. Ko je slie oreh na tem nieflti tako terpel, kako bi fe pa bilo fhe le mladi na to niefto-vfajeni lipi godilo? Drevo gre tedaj na tak kraj vfaditi, od kterga fe fkorej vezli ne ve, de bi bilo kadaj na njemu drugo ali faj vender ne enaziga plemena ali blishnje shlahte raftlo. §tare nerodovitne drevefa terpe od laftniga sablatenja — hude bolesni — na kterili jih zlo veliko pogine. Mnogotere take dre¬ vefa jo nimajo zhes feshenj okoli in okoli debla nobene tiftih tanj- kih koreniniz, tiftih bradiz, po kterili slnvesh ferkajo, vfe jeofkrun- jeno, vfe oftrupenjeno od drevefniga blata. Ko bi na feshenj okoli, korenike taziga drevefa odkopal, jih s vodo dobro fpral, in s novo, sa tako drevo sdravo in gnojno semljo dobro sagernil, bi jih ta sazhela fhegatati, de bi hitro nove, mlade koreninize, bradize pahnile, drevo bi sazhelo zverfto rafti, bi fe dobro pomladilo in fhe obilno rodilo. Marfiktera tiara, pofamesna, v kakim borjazliu ali kjer fi bodi, na latnik fpeljana terta *), fe kar daljezh okoli raskore- nizhva, zhe fo ravno nje blishnifhi in bolj liare korenike sablatane, vender po novih koreninizah , ki jih vfako leto naprej poganja, potrebni shivesh is sdrave semlje dobi, dobro rafte in rodi': ravno tako mnoga terta na kaki dobri njivi, ki je s fvojmi korenikami she sdavnej blishnje fofednje samorila, fi od daljezh okoli po no¬ vih koreninizah potrebni shivesh vkup fpravlja. A fe drugazhi fe pa po nogradih godi, kjer fo terte bolj gofto vfajene; flednji je le malo proftora odlozheniga, fe v njemu ras- korenizhiti, ko ravno tertne korenike krisham lesejo, pridejo do *) tjtrabo govori od tertnih debel, ki lia jih komej po dva mosha objela. Naj¬ dejo fe zhlovefhke podobe, fhtatve , Rebri in mnoga hifhna priprava is tertniga lela. Na Afrikanfkim bregu prek frednjiga morja fe najdejo fhe neki tertne debla, ki meri njih olifeshje 9 do 12 zhevljev. 133 blata fvojih tovarfhiz, kar jim tekniti ne more, nishej ne morejo s korenikami savolj terdiga ali premersliga fveta, vifhej ne, sa¬ volj poletne vrozhine; zhudo tedaj ni, ko fe sablatijo. To fe pa vender po vlili vinfkih deshelah ali krajih v enako kratkim zhafu ne sgodi; v ilovzhnim. vleshnim in preteshkim fvetu gre td hi- trejfhi, v foldanaftih, pefkaftih in fploh rabljih semljah pa veliko kafnejfhi; deshevne vdde tako blato tukaj nekoliko fpirajo, neko¬ liko inezhe: folnzhna gorkota ga loshej prekuha, de fe faj neko¬ liko topi, raspada, de fe terte veliko kafneji sablatajo. V vezh krajih dunajfke deshele in na Nemfhkim svunaj nafhiga zefarftva fe jim nografhke terte v veliko letih tako ne sablatajo, de jim zlo vezh ne vershe jih obdelovati. Po tažih nogradih gnoj rastrofovati in podkopovati ne sda: fpodej fo ko¬ renike sablatane, nishej v mertvo in merslo semljo ne morejo iti? vifhej fe pa tudi ne morejo veliko vsdigniti savoljo poletne vro¬ zhine in pogoftniga okopavanja: s lazim pognojenjem nogradov bi fe ozhitno plevelu vflreglo, de bi bolj raflel. Ker tedaj morebiti ne umejo, ali jih ne morejo is sablatenja ref hiti, jih v nemar fpuftijo, gredo in terte pofekajo in fkoplejo, nograd preorjejo, in bres pognojiti ga, imajo na njemu faj pervo leto nar lepflii shitne pridelke: blato, ki je bilo tertam ftrup, je poftalo pfhenizi nar gorji gnoj. Po tem pa, ko fo ga vezh let po njivno obdelovali — ko semlja osdravi — ga snovizh s tertami nafade in njivo sopet v nograd fpreobernejo. Kadar je bilo od gnojenja nogradov v nafhib krajih govo¬ rjenje, fe je shivo priporozhilo, gnoj prav globoko sakopovati, in pri ftarih tertah veliko nishej , kakor fo bile vfajene: ko fe pri tem delu tudi tertne korenike savolj grape potergajo, je bilo rezheno, de to nizh ne de, de zhe fo potem terte fpomladi neko¬ liko klaverne viditi, na jefen zhernoselene poftanejo, in leto potem she bogato rode. Terte fo bile po tem delu nekoliko is laftniga sablatenja refhene: kakor hitro fo gnoj in novo, sdravo semljo v grapi safledile, fo va-nj nefhtevilno novih koreninzhiz sarinile, in potem raftejo in rode, de ni verjeti. Ko fe nografhki terti 20 ali 30 let sgorne koreninize, to je, ki jih pod verh semlje poganjajo, odrešujejo, jih vfako leto is noviga pahne; ko fe pa nishej terta odkoplje , bofh imel veliko opraviti, pred ko kako bradizo, to je, nekaj tanjkih koreniniz, in lizer daljezh prozh najdefh. Poverfhna nografhka semlja je zbila, 134 to je, fpozhita, sdrava, nar b. Ij gnojna: leta fhegazhe terto, in terto mika po nje laftnofti va-njo s novimi koreninzhizami sariniti fe; nishej pa fo nje korenike bolj sablatane, semlja okoli njih ognufhena, oftrupena, nizh jo vezli tukaj ne mika, marvezh vfe ji brani tudi koreninzhize poganjati. Is tega fe vidi, kako rade bi ti terte po fvoji laftnofti is laftniga sablatenja pomagale. Nografhka terta od tovarfhiz prevezh ftifnjena fi ne more farna is laftniga sablatenja pomagati; ti pa, nje rednik, fe ji mo- rafli vfmiliti; s dobrim in globokim prekopanjem nograda ji samo- refh pomagati, de pride zhila, sdrava in bolj gnojna poverfhna semlja h korenikam, ognufhena pa od korenik gori na dan, kjer bo na sraki, folnzi, deshju i. t. d. osdravila, in de bo po globokim prekopovanju mokrota in gorkota nishej fhla ftrupeno sablatenje topiti; satorej morafh pri gnojenju, pa tudi pri grobenzhanju gnoj s poverhnografhko, tedaj sdravo in bolj gnojno semljo sagerniti, in vfo grapo s tako semljo napolniti, td pa, ki ti jo nishej is grape fkopal, po verh nograda rasravnati, de bo s zhafam osdravela, in sopet rodovitna poftala. Ko terto pogrobenzhafh, jo fkorej zhifto is nje sablatenja fpravifh inpomladifh; njepogrobenzhane mladike poloshifh v grapo' in jih s gnojem in poverhnografhko semljo sa- fujefh; s vefeljem fe snovizh v korenizhijo, lepo raftejo in dobro rode; tiare sablatane korenike pa vezhkrat odgore, in poftanejo s fvojo gnufobo vred, pa fhe le sa veliko let, dober gnoj v shivesh drusih tert. Tu fe nam dobra priloshnoft ponudi tudi od sasemljovanja pofamesnih kofov ali tudi želih nogradov kaj povedati. Kadar je bilo govorjenje od nografhkiga okopovanja, fe je v mifel vselo, de je v nogradu poverfhna semlja, na pedanj globoko, ki flushi tertnim korenikam sa plajfh , nar bolj rodovitna; sakaj okoli leta fe na folnzu in sraku napaja, s vogelnokiflim in amonjakalnim gasam, in tudi mnogi merzhef, ali shivaliza, plevelzi, tertno lifije in kratke mladizhize, ki jih po reshnji ne poberd, v nji ftrohne ali fegnijejo; semlja pa, ki v nogradu nishej leshi, je veliko bolj ftlazhena in vleshna, pa tudi od tertnih korenik dobro pomolsena, poleg tega fhe od tertniga blata ognufhena. Tertne korenike pa ne morejo is lete v gorajno, ki nad njimi leshi, vsdigniti fe: po¬ letna vrozhina bi jih opekla, fuhota jih ne povabi, pa tudi, ko bi kaka tako predersna bila, fe ji ob okopovanju glava odfezhe. Ko bi pa semljo okoli tert, jo dobro prekopaje, rasrahljal, in potem 135 pedanj , do dveh pednjev vifoko s novo semljo sagernil, bi tudi terte, de ni verjeti, is njih sablatenja refhil in pomladil. Ko¬ renike bi fe prezej is sablatenja kvifhko v imenovano rodovitno semljo vsdignile, in terte bi po želih, snovizh safutih. deblih kar veliko novih korenik pahnile, fpodnje sablatene pa bi s zhafam odgorele. Imamo po fvojih nogradih neke, ne ravno majhne, tako sasemeljane kole, kijih nifmo fhe nikoli gnojili, pa ozhitno mo¬ ramo prizhovati, de med tako sasemeljanimi in drusimi ali po- grobenzhanimi ali pa sagnojenimi tertami ga ni, ne v raftvi, ne v rodovitnofti nobeniga raslozhka: pri dolgoterpezhim deshevnim vremenu bi pa grosdje na sasemeljaninih tertah kafneji, ko na po- grobenzhanih ali pognojenih gnjiti sazhelo. Ako bi tedaj ne imel obzhim sablatenih in malo rodovitnih tert gnojiti, ali jih s gnojem grobenzhati: ali pa, zhe bi bile she golte, de bi ne kasalo jih s grobenzhanjem mnoshiti, tudi zhe bi shelel kaki kof nograda vravnati, in zhe bi imel semljo bliso in lepo priloshnoft jo v nograd metati, nofiti, ali v famokolnizah, to je, v fhajtergah vositi: tako pofkerbi, de bofh kakor umen vino- rednik, terte dobro sasemljal. Ko je priloshno ga snafh okoli in okoli s satreblenjem sarobiti, to je semljo va-nj metaje, ga okrog sasemljati, zhe jo je sa rob prevezi), notri jo potegni in rasravnej, 16 bo she veliko sdalo; va-nj jo nofiti. je drago delo, pa vender, ko imafh drushino potem, samorefh s njo okoli leta kar veliko nograda sasemljati; nar pripravnifhi je, ko le da , de fe Itesize med vsdignjenimi tertami narede, s kakimi dolsimi dilami saloshe, in po njih s famokolnizami semlja napeljuje. Tako delo fe, kakor je bilo she rezheno, kar bogato poplazhuje. K temu natanjkimu rasloshenju sablatenja korenik, pofebno tertnih — s kterim upamo radovednim bravzam prav vgoditi — naf je fpodbodel in napeljal gori v mifel vseti dragi fpifek uzhe- niga vojnifhkiga poglavarja golp. Catinelli. Ravnoferzhno jo povemo, de nifmo popred fhe fvoje shive dni na to miflili, tudi fe ne fpomnimo, de bi bili kadaj v kakih bukvah kaj od tega nafhli. Prevdarili fmo dobro to rezh, in fe od nje refnize, kakor sgorej v mifel vseti rasni isgledi fprizhujejo, popolnama previ- shali. Veliko je na tem leshezhe, de ima kmetovavez od take refnize zhifte sapopadke, pofebno pa fhe, de vinorednik rasumi, de pognojene, pogrobenzhane in sasemljane terte, ne le farno sa- volj obilnifhiga shivesha, ki fe jim nakloni, temozh tudi in po- 136 febno fhe lepfhi raftejo in bogatifhi rode satd , ki fe jim s takim delam vezh ali manj is njih laftniga, ftrupeniga sablatenja pomaga. K fklepu tertne reje , in pred . ko od tergatve ali bendime, od narejenja in hranenja vin fe kaj povedalo bode, opomnimo, de, kdor je kadaj tertne ali fploh vinorejne uke pifaje osnanoval in priporozheval, jih je vezhidel s isgledmi in pripodobami fvojga kraja, ki jih je ravno pred ozhmi imel, poterdoval; po ti fhegi tudi mivelikrat ravnamo in fe sadershimo, pa td nizh ne de: terta oftane po fvoji natori in v fvojim bitju vfelej in povfod enaka, tudi refnize tedaj in uki, ki is nje laftnofti in bitja svirajo, fo po vfih deshelah enaki, nepremakljivi in povfod veljajo. Tertne ple¬ mena fo pa nekoliko raslozhne, raslozhni kraji s fvojim podnebjem, kodar terte raftejo, raslozhne fo semlje, v ktere jih fade in fhege, po kterih jih rede; nifo tedaj tudi ne vfe tertne plemena, ne vfe reje vfaki semlji ali vfakimu kraju primerjene; take primere mora pa vinorednik is lattnih — in de bi preveliko zhafa ne sgn- bil in fhkode ne terpel —kar je mogozhe tudi is lefhkih fkufhinj fe nauzhiti. Zhes take pofebne primere fe ne dajo uki pifati, tako fplohni ali obzhinfki, de bi kar povfod veljali. Pojte okoli po deshelah in bote slo mnogoverftne nofhnje vidili, pa s flednjo nofhnjo ali oblazhilam fe enaki nameni dofeshejo; ljudje sakrijejo fvojo nagoto, obdershe telo gorko in ga obvarjejo pred fhkodlji- voftjo vremena; ravno tako fe dajo is zlo mnogoverftnih tertnih plemen, v veliko krajih in pri slo raslozhenih rejah, prav dobre vina, tedaj enak namen dofezhi. Moshaki, kteri shele veliko svediti in na snanoftih obogateli, ti veliko let in vezhkrat nozh in dan, s (rudam in teshavo glave belijo ; kmetovavez nima pa mifliti, de bo fplohne in tolikanjfhne vinorejine uke, kakor fe mu v ,,Novizah“ ponudijo, pretergano, in fhe zlo is kake kratkozhafnofti ali prasne svedljivofti, morde fhe dremaje, jih prebiravfhi, v glavo fpravil; ne — kar fo preuzheni kmetovavzi v 2000, ali fhe vezh letih po bresfhtevilnih fkufhnjah komaj snajdili, svedili in rasumeli, — fe ne da ne od malovedniga kmeta hitro fposnati, rasumeti in pa fhe v fpominu ohraniti. Koli- krat fe pa fhe tudi primeri, de zhlovek ve , fposna in rasami , in vender ne flori! pri lazih je duh telefa fushenj , ker vender bi imel duh vfelej zhes telo gofpodariti. Ali vender vefelite fe prijatlji! nova sarja je she tudi kmetu pofijala! Pred ne ravno zlo veliko letmi je kmet miflil, de ga ni 137 rastni njega v drusih (lanovih zhloveka, de bi bil kaj od kmetijftva innel; gofpoda — tako jo je na ravnoft povedal — rasumi pifanje in branje, od kmetijftva pa nizh ne ve; na vfakiga, ki bi bil hotel mn kaj od tega govoriti, ali mu kaki uk ali fvet dati, je s neko nefpametno prevsetnoftjo, sanizhevaje ga, pogledal; leta kmetifhka prevsetnoft je bila okoli in okoli po deshelah med snajdenimi ljud¬ mi sbaloften pregovor. Pri vlili po uzhenoftih isobrashenih in prebrifanih narodih fo od nekadaj med plemenitnimi, vifoko uzhenimi in nar zhaftitljivimi moshmi nekteri vfelej tudi kmetovavzi bili; ali nifo she Rimzi Zinzinata, trikrat od drevefa, s kterim je fam oral, pova¬ bili in primorali, de jih je dvakrat, njih isvoljen vojvoda, v flavno smago fvojih hudih fovrashnikov peljal, enkrat pa, njih, fvoje laftne shlahtne fofede, ki fo fe hudo med feboj ravfali, pomiril in pokrotil? Ali nifo bili Kato, Plin, fhe zlo Virgil, njih pervi povez, in drugi Rimzi s Kolumelam vred tudi kmetovavzi? Tako je bilo tudi pri drusih ljudftvih. Danafhnji dan jih je pa po vtiin Nemfhkim, Franzoskim, Ta- lianfkim, pofebno pa po Milanfkiin in v Niški Desheli slo veliko vifokorddnih gofpodov, ki fo tudi vezhkrat v pervih dershavnih fhishbah, in poleg tega tudi uzheni kmetovavzi. Ko jim zhaf in okoljftave pripufte, s vefeljem beshe is meft na fvoje kmetijftva, in ko fe, jih ofkerbovaje, vtrudijo, ifhejo odpozlnti fe, kjer sdrave fa- pize pihljajo, ali biftri ftudenzhiki v hladnih fenzali fhumljajo, ah’ kjer dragi flavzhiki mile pefmize prepevajo, kar bolj terdiga, in na to navajeniga kmeta zlo malo gane! Nar vifokeji gofpodje, ki fo she vfe fladkofti bogativa in pofvetne zhafti pokulili, ifhejo pri kmetijftvi tiho, mirno in nedolshno vefelje in v njem pozhitik od fvojga dufhniga vtrudenja; nej bo, de naravo ali natoro oble- sovaje, pasijo, jo v njenih fkrivnih delih salesti, ali nej bo, de jo podpirajo, primorajo, jim poprejfhni ali shlahtnejfhi fad roditi. Lavdon, flavni Lavdon, kteriga fo ^lovenzi nekdaj, kar je fhe dobro snano, s takim vefeljem ga fpofhtovaje, opevali, je v zhafi miru vfelej shelel, na fvoji grajfhini kmetijftovaje, od fvojih venzhanih smag odpozhiti fe. Viktorija, mlada in lepa angleshka kraljiza, ktere mozh in oblaft vfih pet delov fveta vezli ali manj obzhutijo, ima pri fvojim gradu Vindsor kmetijftvo, na kterim vfe reje rasumezhi, nar raji s fvojim ljubim Albertam kratkozhafuje. §villi knes Meternih, pervi pooblaftenik nafhiga 18 138 prefvitliga Z e farja in njega defna roka, domovuje na Dunaju vezhidel v nekim vertu, kjer fi nar bolj shlahtno fadje in lepe zvetlize, de ni isrezhi, ravnaje, in tedaj nar bolj po shlahtno kmetijftovaje, fvoje teshke ure fladi. Kaj bomo pa fhe le od njih z. k. Vifokofti Nadvojvoda Ivana rekli? Ali ni On varni be- fednik in nar vikfhi predftojnik z. k. kmetijfkih drushb na §hta- jerfkim, Kranjfkim in Korofhkim? Ali nima na sgornjim in fpodnjim §htajerfkim fvoje kmetijftva v zhiftim sapopadku te befede? In ravno na Njega kmetijftvih ga je pred nekimi tedni Njegov vifok brataniz prefvitli Z e far objifkal, kjer ga je Nad¬ vojvoda prezhaftitljiva Gofpa, kakor kmetovavka, fprejela in ) ludi v Mnihih, kjer bavarfki kralj fianuje, fo sazheli vifoki gofpodje, slafli vu- najni pooblafieniki hifhe , ne vezli po fiarim na kupu , teinozh nekoliko vun is nielia in fakfebe sidati, de je flednja v vertu vfred nekih lepih drevef in mno- goverllnih shlahtnih zvetliz; tako je slo prijetno domovati. — Marfiktere no- ti ajnoki anjfke dekleta fi pofkerbe sa drage denarje zvetliz is Teriia prinafhati, de jih fantain v fhope sa klobuk v fpomin ljubesni ali vfposnanja darujejo; ne- kasen fant nizh ne dobi, pa tudi ne bi fe predersnil, faj pri naf ne, noiiti ga. »akaj bi jih pa farne raji ne ravnale, in fi jih sredile? Ali bi ne bil tak dar potem veliko drashji zdne ? —Kdor zvetlize ravna in fe nad njimi rasvefeljuje, po kasne de ni fpazheniga — de je miliga ferza. Zvetlize ravnati in fi jih lepe urediti je nedolshna, je vefela kratkazhafnoft, fe od dela odpozhiti. — Prizlia Inio uh mnogih drasih in flavitnih vefeliz, s kterimi fo Ilirzi v Ljubljani, erfii in Gorizi prefvitliga Zefarja in Zefarizo zhattili, pa nizh, narav- noii jo povemo, nam ni bolj dopadlo in naf bolj ganilo, kakor de fo Gorizhanje pri rasfvetljenju fvojga meha, po vfih oknih fkoraj vfake hifhe kar lepe fhope mnogovertinih zvetliz vifokimu obifku podarili; taka molzhezha, tiha, nedolshna daritev, fpomin zhifie ljubesni in nepremakljive svetlobe, je prizhakovala poli¬ jemo na odperlih oknih na blagomili pogled vifozih prijatljev! — tjharlčten- jurga, nar lepfhiga terga , kar fmo jih koli vidili, ne bomo fvoje shive dni posabih. ho fe gre is meha fkosi flavne Berlinfke vrata, fe pride v tako imenovani sterinjak, zhes zhetertin ure dolg, kar lep drevefen vert, v kterim le pa ne vidi vezli nobena sverina; s vertam fe fprime terg in konez terga je le e diugi kraljev drevefen vert s palazhcm , ki mu har 1 d t en b u rg pra- tu< li /dietertin ure dolg, ima pa le-dve verfli hifh, 12 do 18 e» njev akfebe; hifhe ali hifhize imajo verh pritlizhnih, vezhidel le fhe po am rei to lamz, fo pa fploh vfe tako zhifie, polepfhane, njih vrata in dkniki a o po ai am, de ko bi sa fiavo fhlo , bi zhlovek ne mogel fkorej drugazhi v •’ mo - iliri tel ' hifl,iz fl,e le vzheraj likof ali flavo imeli. „. p ' J® ? * a * * * . fl,e » de Pred vfako hifho, kakor je dolga, je šali, s po- ‘ ' 'ki ? ,'.'i"" ’ a 1 telesnimi remeljni ali latami niško sagrajen zvetlizhen 01 aj P“ jergi — v kterim Berlinfka vifoka gofpoda navadno po- l-i.h J ; .um i al ' ? rc ’ iinil " a (,efn0 >" lev0 pogled kar fnashnih hifh in ,"‘ 1 . ~ Slovenzi! faj vi, ki pofainesno domujete, ali imate ,' ' ,p ™! ‘7 mi ' , hl( ,ami ♦"ke zvetlizhne vertize , ali faj kako lepo fenzhno ' x n ■ Z ri k fvojmu in memugredozhih odpozhitku in rasvefelju? - Na Dunaju vfako leto po tri ali fhtiri rasllave zvetliz dershe. Kdaj bo tak duh m zhut do zvetliz (Jlovenze navdal? Ljubesen do zvetliz fldzhi zhloveku ve„.l. k , nr . J i e * * * * * * * .', IVJ e Sa ei ln S ^ lv,nfkl s a in m " Oblazhi silo zhloVezhnoft. O debi el’ rci oven J a s naI> shlahtnejfhimi zvetlizami opletena, in s nar lepilu difhezhim fadam zhlovezhnofti venzhana bila!! — 139 goftila; in pretezhene dni Mu je z. k, kmetijfka drushba na §hta- jerfkim, 25. leto fvojga bitja prasnizhno obhajavfhi, in vfe Njegove dolgoletne prisadevenja, kmetijftvo boljfhati, vfposnavfhi, v fpomin ferzhne Iivaleshnofti slati kosarez 18 fto goldinarjev frebra vrednofti podarila. Ali je mogozhe kmetijftvo bolj fposnati in pozhaftiti, kakor ga taki gofpodje zhafte? oni rasftavljajo tudi fvoje po timu obdelane in ofkerbljene kmetijftva okoli po deshelah, de fo drugim kmeto- vavzam v ogled, isgled in pofnembo. To je jelo terdoglavniga kmeta mezhiti, vefelite fe prijatli! nova sarja mu je sazhela fve- titi! Lep dan fe mu prizhenja: Kmet je sazhel dobro fpos- navati in rasumeti, de drugi od kmetijftva tudi kaj, de fhe vezli ko on umijo, in de je v letem vezhkrat fhe daljezh sadej ; mika ga she, kaj vezh svediti; ko fe bo pa le enkrat dobro rasgledal, je upati, de ne bo vezh sadej oftal, temozh bo fhel naprej; sakaj nar vifokeji modroft fledniga zhloveka, nej fe na nar vifokeji ali nisheji ftopnji »najde, je, ko fposna, de zlo malo ve, in de kar ve bres pomote, je v primeri proti temu, kar ne ve — nizh! Ako pa taki gofpodje vam pot kasheje, naprej gredo, ako Nadvojvoda Ivan, Zefarjev ftriz, s nevtrudljivim prisadevanjem is daljnih deshel sa drago plazhilo mnogoverftno fadno ali tertno pleme v deshelo fpravlja, sa fvoje nograde, jih pogoftama obho- dovaje, pofkerbuje, ali ne bote vi — vi mladi vinpredniki! taziga gofpoda isgled pofnemovaje, s mnoshenjem shlahtnih tertnih ple¬ men, s umnim obdelovanjem, kakim sagnojenjem, grobenzhanjem ali sasemljanjem sa fvoje nograde fkerbeli? Po vlili vifokih Iho- lah kmetijfke uke raslagujejo; gofpodje, ki fo is inefa in krivi ravno kakor vi, fe jih nifo nauzhili bres prisadevanja in napen¬ janja; prebirajte tudi vi vinorejfke uke, pa ne po otrozhje, prebi¬ rajte jih, kakor umni moshje, s premiflikam in pogoftama; ko vam tega po leti zhaf n C pripufti, pa po simi, flednjo posimje faj po trikrat, de fe s njimi navdate, de fe s vami sraftejo, in de jih bote popolnama rasumeli, tako, kakor fodnik zefarfke poftave, po kterih mora fodbe fklepati. — XV. Od terganja ali bendime. ^^eliko vednofti je treba vinoredniku, de bi shlahtniga in sreliga grosdja obilno prideloval, pa nizh manj jih ne potrebuje, ko hozhe 18 * 140 vina prav narejati. De bi ga ferfheni, ofe in drugi merzheli pri srelim grosdju prevezh ne pofhkodovali, naj sa zbala pofkerbi fam, ali naj pa po paftirjih.sa njih gnjesda sve in jih pokonzha; v fu- hih in gorkih letih fe vel’ takmerzhef mnoshi in pri grosdji fhkodo dela, de ni srezhi; ima tako tenak ndf, de vfelej sve, kje in na kteri terti je nar shlahtncji in nar bolj srelo grosdje. Zhe fponi- ladi kako dfo ali ferfhena vmorifh, imafh vediti, de li jo ob eno gnjesdo pripravil: le matere od taziga mcrzhefa zhes simo v nekakim fpijozhim Hami oftanejo , na fpomlad pa sazhne vfaka, od sardda nekoliko otezhena in tedaj debelji, kakor v jeleni fvoje gnjesdo s nevtrudljivo marnoftjo delati, dokler li drushinizo sredi, de ji pomaga gnjesdo fhiriti in sa sarod fkerbeti. Umni vinoredniki vlili desheljo s enim glafam terdijo: de gre grosdje takrat tergati, kadar je srelo; srelo je pa, kadar pri pri¬ jetnim vremenu njegove petlize oblefenujejo; kadar ima grosdje flednjiga plemena po fvoji vlaftnofti lep duh in prijetno, ne vodeno fladkobo; kadar fe perlli po njegovim loku kakor po beliku ali tizhjim limu fprijemljejo i. t. d.; in vender je fhe fkoraj vfako leto in sna biti v vfakim kraju, ko fe ima bendima fkleniti, pri tem vezli ali manj befedenja; bojezhi in vinoshelni jo komaj prizha- kujejo, bolj umni bi jo pa radi fhe nekoliko odloshili. V po- flednjih zhalih fo pa sazheli ljudje fploh po vlili vinfkih deshelah fe preprizhevati, de je bolji nekoliko kafneji, ko presgodaj tergati. Pred nekoliko letini fo neki udjenafhe z. k. kmetijfke drushbe miflili, de je Ilirzam pripufheno tergati, kadar bi koli hotli: nek- dajne ftare zefarfke poftave — tako fo fklepali — fo bili Fran- zosje overgli, novih pa nifo sa bendimo dali, tedaj fo rekli: ni¬ mamo jih zlo nobenih. V tem le fo fe pa motili; po franzoskih poftavah, ki fo tazhaf tudi pri naf veljale, mora shupan (Maire) neke rasumne moshe okoli na ogled grosdne srelofti poflati, in potem, ko jih saflifhi, v fofefkim sboru bendimo fkleniti, in dan nje sazhetka sa vfo fofefko osnaniti. Dobro fe/pomnimo, de v tiftih zhalih fmo jo enkrat v nafhi shupanii dva dni popred imeli, ko nishej v ipavfki. Od nekdaj, pravi §haptal, fo po vlili krajih, koder jim je bilo mar fvojim vinam lepo ime ohraniti, gofpofke pofkerbele, de fo, po preprizhanju od grosdne srelofti, bendimo sa žele kombije ali vezhi shupanije s ozhitnimi osnanili odpirale, in ko bi fe bil kdo predersnil, nafproti ravnati, fo ga tudi hudo pokorile. Po tazih krajih, 141 koder fo semljifha in nograde na majhne kofe rasdelili, bi ne bilo prav ne, ko bi flednji tergal, kader bi hotel; takim, ki bi fvoje grosdje dalje srejali, bi fe od majhnih, pa tudi velikih merzhefov kar velika fhkoda delala. — Pri naf fe daje semlijfkim gofpofkam defetina od grosdja in v grosdju, kdaj bi jo neki, in kakofhno vkup fpravile, ko bi vlak tergal, kader bi hotel? — V Bregu tergajo po sv. Miheli, v Profeku o fv. Teresii, v Gorifhki kneshii pa fo pred Franzosmi dershavni ftanovi, kakor fkorej edini in nar vezhi vlaftniki, bendimo fklepali, sdaj pa, ki dershavnih ftanov vezh ni, jo osnanujejo komilijfki ofkerbniki v imeni krelije, potem ko semlijfke gofpofke in fofekne prifeshne moshje v sbor fpravljene saflifhijo. Tako je bilo tudi, od kar fe pomni, v nafhi ipavfki komilii dershano. V nafhi ipavfki dolini imamo bendimo vezhidel po fred Ki- movza; letal'je bila 23. dan imenovaniga mefza, bolj prav bi jo ne bili mogli sadeti; dvakrat jo pomnimo perve dni Kosoperfka, in enkrat po malim §hmarni ta dan. Rasun Dalmatinzov fino nar hitreji, pervi s bendimo v želim zefarltvi; to nanefe, ker v tako globokim kotlu ftanujemo, in po ndgradih in njivah slo pritlizhno terte redimo. V blishnjih gorifhkih komilijah jo imajo vezhidel s nami, pri Gorizi pa, ki terte obilo vifhej rede, je nekoliko ka- fneji, v Frijulu pa fhe kafnejfhi. Neki vfakdajni ipavfki vinoredniki pravijo, de je bolji grosdje nekoliko krepko tergati, kakor de bi prevezh fosrelo. V tem fe pa mozhno motijo; grosdje ni nikoli prevezh srelo; druga je pa, ko je prevezh fufhe in folnzhniga opeka terpclo; njegovi sloshni deli nifo v taki primeri, kakor bi imeli biti, jih ni moglo pri po¬ manjkanju shivesha na fo potegniti; tako grosdje plefhi, in je flabiga pokufa; po vlih gorkih deshclah privofhijo in prolijo tazimu bolnimu grosdju tihiga ali faj mirniga deshja kakih 8 dni pred bendimo, debi osdravelo; prav bi bilo vezhkrat, de bi taziga pred deshjem fhe zlo ne tergali. Ko bi ti shena napravila kruh pre¬ malo ali prevezh okvafen, premalo ali pa prevezh lian, premalo ali prevezh pezhen, ali ti bo vfhezh? — sloshni deli kruha nifo, kakor bi mogli biti. Naj tedaj grosdje prevezh lakoti in sheje, ali prevezh mokrote terpi, ne eno, ne drugo mu kar teknilo ne bo, kakor tudi ne nobenimu drusimu fadu. Taki raslozhki v primeri sloslmih delov grosdja snajo nanefti, de ismed dvajfetletnih pridelkov is cniga in enaziga nograda 142 nifta dve vini, ako ravno dobri, pa vender ne enazih laftnofti, kar fkufhani vinoredniki prav dobro vedo. Velikrat fe taki med feboj, in prav radi menijo od raslozhnih vinfkih laftnoft ninogoverftnih let. Letafhno grosdje ni terpelo ne fufbe, ne opeka, ne mozhe pri naf, fpravljeno je bilo popolnama srelo in v lepim vremenu, njegovi sloshni deli fo tedaj v taki primeri, kakor bi ti jih zhlovek fam shelel, zhe ne bo letaf vino is njega zhes vfe navadno dobro, ne bo vezh nikoli po njemu prafhati! De fe pa Ipavzi s bendimo nekoliko burje boje , jim ne gre preveliko sameriti, zhe bi huda zhes srelo grosdje vftala, bi ga faj po nekterih krajih pofhkodvala, de bi ne bilo dopovedati! V pretezhenih zhafih fo vinoredniki po vezh vinfkih krajih, tako tudi pri naf, bendimo fklepaje, na luno gledali: bolj prav bi bili opravili, ko bi bili pri tem na dobro fosrejenje grosdja pasili. lama je v svesi s nafho semljo, pa tudi s vfhni vidljivimi in drugimi bresfhtevilnimi svesdami, ki jih svesdogledi v neismerljivi globozhini neba le po kukalih, in vezhkrat fhe zlo rudezhe, plave, selene, rumene i. t. d. vidijo; zel fvet je edin, fe vkup dershi, en ud podpira in flushi drusimu. De bi pa luni veliko mar bilo sa nafhe grosdje, vino, feno i. t. d. bi mi zlo teshko verjeli. Kupze vidimo vfake lune vino polniti, tedaj tudi prasniti ga, in ko ga do- briga polnijo in ne predrago naftavijo, kar hitro ga potozhijo, in po drugo, nizh fe na luno ne osiraje, pridejo. Zhe je lila feno fpravljati, in zhe fhtiri tedne fkoraj saporedama deshuje, ne vi¬ dimo kmeta, ko lep dan naftopi, ne vezh na luno pasiti — ni sdaj zhafa ktemu — temozh sa kofo prime, in gre kofit. Dela, ki jih letni zhali naverftijo, opravljaj jih, kakor pridejo, kar je mogozhe v lepim vremenu; gledavfhi na luno, te sna fpezhati, bo mokra, in jih ne bofh vezh mogel prav ftoriti. Neumen je, kdor koli na luno pasi in pri tem fvoje dela samudi! Pri nobenim doniazliim, poljfkim ali nografhkim delu nifmo fhe fvoje shive dni na luno gledali, pa nizh, zlo nizh fe nimamo pri tem pritoshiti; ravno tako ravnajo tudi vfi umni kmetovavzi okoli po deshelah; ko bi fe na velikih pofeftvih s luno motili, bi jim vfelej , ker fhe flabe vre¬ mena vmef naftopajo, kar poloviza del saftajala. Vezh bi sa bendimo in druge kmetijfke dela sdalo, ko bi kmetovavzu dano bilo, naftopne vremena svediti. Vifoko uzheni žele Evrope fo jo v ninogoverftnih vednoftih in snanoftih prav daljezh prignali, v fposnanju naftopniga vremena pa fe 143 fhe na zlo niški ftopnji snajdejo; marfikteri ovzharji po vifozih planinah, grajfhinfki ftrelzi, ribzhi ali mornarji fkorej od tega vezh vedo, kakor nar bolj uzheni; pa vender, zhe hozhemo refnizo terditi, moramo rezili, de vfe snaminja, po kterih ljudje prihodne vremena prerokujejo, v refnizi le od prizhijozhiga vremenfkiga ftanu prizhujejo, in ga ni fhe snaniga zhloveka na fvetu, kteri bi samogel vreme sa 24 ur naprej vfelej verjetno osnaniti, ali ga sagotoviti. *) §vezhan, pravijo, ima devet mifel na dan; kdo pa neki sa-nje ve? Nam Ipavzam osnanujejo velikrat pri hudih fufhah po tri dni jushni svondvi, ki ljudi k profhnjim molitvam vabijo, sasheleni desh; vfe snaminja fo sa-nj dobre, zlo vrata ali duri she fhkripljejo; od juga fe sdaj prikashejo oblazhizhi enaki zhedam pepelnaliih janzhikov, oblak fe sa oblakam kopa, megle fe gori prijemljejo, nebo fe sagerne in otamni, flifhatj je od juga grom in kanzhiki she od neba padajo, in glej! burja fe oglati,**) in fkorej, ko de bi s ozhefam trenil, vfe oblake raspodi, in žele tri dni she foshgano semljo, fhe bolj pofufhi. S Bogam desh! vli tolashi fo fhli po borfhti! Ali fe nam ni flednje leto, ravno kadar bi she prav radi deshja imeli, kaj taziga prigodilo? Take le fo snaminja vremen! Srelo grosdje gre potergati; neumno bi bilo flarji lune zha- kati, in flabiga vremena prizhakati. V bolj gorkih deshelah malo de, zhe fe bendimatudi želih 14 dni zhes navadno odloshi; grosdje v manji nevarnofti fognjiti, fosreje, in is sreliga fe dobro vino naredi, zlo is fladkognjiliga fe dajo fhe povfod pitne vina narediti. Vfe drugazhi je pa to v bolj merslih krajih; zhe je v leteh fpom- *) Le po veliki pomoti tedaj, in ne drugazhi, fe je primerilo, de v pratiko sa leto 1845, ki fo jo na fvitlo dali v imeni z. k. kmetijfke drushbe , fo fe na pofa- mesne dni snaminja vremen pofiavile. Vifoko veljavne drushbe pokliz in namen je , kmetovavze , kar fe da, s refnizo rasjafnovati, ko pa kake rezhi farna ne ve, jo ne more ne farna, ne drugi v njenim imeni osnaniti. Tudi na mefti tihih neb e (likih snaminj , v ktere fe Inna premikuje , ki jih je pratikar pod dneve tedna pofiavil, in ki nifo kmetovavzu k nobeni rabi, priporozhimo in lepo popro- fimo, kake kratke moralne ali vefine in kmetijfke sreke natifkovati; Ljubljanfki uzheni bi prav lahko jih prefkerbovali. Ne režite ne : kmet ne bo pratike kupoval, zhe vezh vremen v nji ne najde; ni vezh tako sarobljen , de bi v tem le pratiki, ki fe mu je she tolikokrat slagala, fhe verjel, pa tudi nobenimu ni pripufheno ptujo ncvednoft v fvoj korih obrazhati. Kar naf pod belimi gorami domuje , prizhakujemo mirni in rodovitni desh le od juga. Kadar sa gorami deshi ali fneshi, imamo pri naf , pri Poftojni in v Terftu velikrat hudo burjo , pri Gorizi pa je neka bela mreniza zhes nebo ras- tegnjena in imajo tihi, nemfhki mras , ki jim shuga ufhefa in nof odgrisniti, v tako kratkih daljavah, pa tako mozhno raslozhne vremena! 144 lad kafna, poletje hladno ali jefen premokra, pridejo s terganjem v hude klefhe; seleno ali tudi kiflognjilo grosdje ne da vina, zhe ga pritiljeni predolgo srejejo, snajo flane na-nj padi, ali ga fneg sakriti , kar jim tudi ni vfhezh. V tazih krajih bi bilo dobro, ko bi fe kaj od naftopniga vremena svediti moglo. Kmetovavza vfelej vefeh' obilnoft letne fpravljati, plazhilo je njegove fkerbi, marljivo!!! in truda, grosdje pa nar vezli dela potrebuje in je fkorej od vfaziga drugiga fadii nar dalj zhafa v nevarnoftih, lahko je tedaj verjeli, de vinorednik s tolikanj ve- zhjim vefeljem obilnoft sdraviga, lepiga in sreliga grosdja fpravlja. Satorej fo she od ftarih zhafov feni ter tje po deshelah, pofebno bogate bendime s ozhitnimi vefelizami, s ftrelanjem, musiko, plefam, pojednjami i. t. d. prizhenjali ali faj dokonzhevali, take navade pa zhe dalje bolj vgafvajo. Umni vinoredniki vlih deshel priporozhujejo v lepim vremenu in pri fuhih tleh tergati, hozhejo fhe zlo , de bi fe imelo s ter¬ ganjem pozhakati, dokler bi fe jutrajna rdfa pofufhila. Taki nauki fo dobri, in fpolnovati jih mora, kdor hozhe kake pofebno sbrane in shlahtneji vina narejati; lizerpa, ko zhlovek najine, v deshelah, kjer fe dofii vina prideluje, po 10, 20 ali fhe vezh tergazhov, .jih shivi in plazhuje, fe ne more vfake rolize ogibati; tudi pravijo, de, zhe je kaj take, pofebno na foshganim grosdji, fe vfa pri vrenju ali kuhanju vina pofufhi. Tergazhe najini, kar je mogozhe domazhe, ali faj vender is vinfkih krajev; vfe bendimfke dela bolj rasnmejo, in fo na grosdje manj gladovni; dobro jih ravnaj in plazhuj, de ne bodo grosdja, in lizer nar boljiga, sobali. V vezh krajih, kodar shlahtneji vina pridelujejo tako tudi v Profeku je ojftro ga sobati prepovedano. Neki vinoredniki prepovedujejo fhe zlo vfako jed v nogradih pri terganju, de bi ki kaka krufhna inerva v grosdne pofode ne pa¬ dla in kvaf prihodniga vinokifanje ne poftala; ta fe nam sdi pre- ojftra, ker tergazhi vender lahko pofkerbijo, de kruha nad grosd- nimi pofodami ne mervijo. Via bendimfka pofdda naj fe hrani okoli leta na fuhim kraju; sa bendimo fe mora dobro nabiti, oprati in s zhifto vodo fplah- niti; fnaga, lepa rezh! Ko bi kiflino v nji hranil, potem pa ben¬ dimo va-njo fpravljal, ali hi to vinu teknilo? — Nikdar fe ni- mafh podflopiti v nji kako drugo rezh, rasun ko je prav fuha, hraniti. Ko bi vinoredniki fi vfo bendimfko pofodo okovali, po- 145 febno to manjfhi, kakor brete, brantazhe i. t. d. s vlezhenim she- lesizam, bi fi zlo pri naf, ki fo obrozhi in obrozhki zhe dalje drashji, veliko denarja prihranili. Letaf fino pervikrat dali okovati fvoje bretein brantazhe; sa funt shelesiza fmo dali 10 kr., in dobili fmo is njega na dva brantazha, na vfaziga po tri obrozhke. Kovazhi in kljuzharji bi fe pa mogli na to delo navrezhi, de bi fe od dela vezli ne plazhevalo, kakor fe sa sheleso da. Novih bret in brantazhov pa nikar okovati, naj flushijo s fvojmi obrozhmi dokler gre, potem pa, ki fe sa 3 ali 4 leta dobro vfufhe, jih daj okovati. Po nekih deshelah narede is grosdja eniga ndgroda po troje vino, tershejo (tergajo) namrezh trikrat: pervizh nar shlahtneji in nar bolj srelo, potem frednje in sadnjizh flabfhi. Zhe fe jim to plazhuje, naj le oftanejo pri fvojih navadah. Po drusih deshelah pa tershejo po dvakrat in steni raslozhkam, de pervikrat poberejo, kar je sreliga, in pulte, kar je seleniga; zhes 10 ali 14 dni kafneji potershejo pa fhe to, kar fo bili pervikrat pultih. Ko bi take tertne plemena imeli, de bi njih grosdje fosrejelo ob enakim zhafu, bi taziga dvojniga terganja treba ne bilo. Kjer fe pa po veliko vina prideluje, fe fploh is kraja in sa poredama terske, pri takim terganju je treba vender pasiti: 1. De vfe merzhefe, kakor fhkdrshe in fmerdenze, ki tako sopemo difhe, fhkarjize. pajke in vfe kar grosdje ognufi, je treba is grosdov pofebno ftifnjenih jagod fpraviti; prav neumno je rezhi: de vino nizh taziga ne terpi, de vfe is febe vershe. 2. Jagode od tdzhe pobite in zhifto fuhe fe obirajo in prozh mezhejo, de bi, vmef tergane, kafneji s mofhtam fe ne napivale. §itno in samudljivo je tako delo, pa vender potrebno. 3. Kiflognjilo ali plefnjevo in kofmato grosdje fe popufha, take jagode pa , na fizer dobrih grosdih, gre istrebiti in prozh vrez hi. 4. Na kakih mladizah od fufhe prevenjeno grosdje, ki je kiflo, mora fe popufhati, tudi shmihelz na mladizhizi, ki ni is lanfkiga, ampak she is letafhniga ozhefa sraftel, je vezhidel ki- fel in ne fhe dognan, ravno tako v bolj merslih krajih vfe fhe seleno ali prekiflo grosdje. Vinorednik naj dobro v fpominu ohrani, de s kako mero do- briga vina ne bo nikoli, poftavimo pet zhebrov flabiga tako po- boljfhal, kakor s enako mero flabiga pa enako dobriga poflabfhal. 19 146 Ko imafh 50 ali 100 zhebrov vina fpraviti, in ga pa 3 ali 6 zhe- bar prav flabiga vmef denefh, kaj ti bo neki pomagalo? ali bi ne bilo bolji, zhe ga hozhefh fpraviti, de bi ga sbe pofebej fpravil? Vsami fi vender k ferzu, de fe malo kifa potrebuje, okifati veliko falate, in de je peft kvafu sadofti fzhafama pokvatiti 2, 5, 10, 50, tudi 100 polovnikov moke, ali pa, ko bi ga zblovek v krajih, kjer fe ne da vezli grosdje savoljo soperne jefeni fosrejati, sa 20 ali 30 zhebrov vina sbral, in ga kot frednje dobro vino prodal, bi ne bilo bolji, kakor ga 40 ali 60 zhebrov napraviti, pa taziga, de ga nihzhe in po nobeni ženi nozhe kupiti, in de fe fhe sadnjizh fpridi? Po raslozhku krajev in deshel, ali pa vin, ki jih je zhlovek namenil delati, ali snafhajo shenfke v jerbafih rahljo grosdje domu, ali pa ga fpravljajo v mnogih drusih pofodah rahljo ali tlazheno na moshkih herbtih, na konjih, oflih ali vosehvbendimfke hrame; v Dalmazii fmo vidili v mehovih bendimo domu prinafhati. Grosdje marfikterih plemen fe prav lahko s perftmi odtershuje, od drusih pa ima krepkeji ali zlo lefeno petljo; tako gre odresati — pa tako, de petlja ne na grosdu ampak na mladiki oftane, de bi maftazhu nog ne oprafkalo, pri naf s folzhem (Krumm-Messer) : sa bendimo jih imajo manji, sa terte resati nekoliko vezhi; she fantizh 7 let ima fvoj folzhik. Nam fe sdi, de sa kmetovavza fploh ga ne more biti pripravnifhiga in sa vfako lilo in potrebo gorfhiga rešila ali nosha, kakor je nafh ipavfki folzh. Pred 10 letmi fmo bili dva z. k. Dunajfki kmetijfki drushbi poflali. V mnogoterih franzoskih krajih she v ndgradih s nekimi le- fenimi, triroglatimi vilizami, s ktermi na hitrama v brantazhu grosdje pomefhajo, grosdne jagode ofiijejo in hlafline samezhejo. Med njimi je pa preprizhana refniza, de vino is tazih ofutih jagod je veliko ljubi hi in prijetnifhi, pa manj ftanovitno. Jagode sven- jeniga grosdja, sa pofebno shlahtne vina, gre tudi oberati, pa od eniga in drusiga fe bo kafneji kaj vezli v mifel vselo. V Sjhampanji na Franzoskim, kjer fploh snano vino, §ham- panjer imenovano, narejajo, tershejo sa tako vino ne mozhno sreliga grosdja in sjutrej , dokler je fhe rofno; ko pa rofa sgine, popufte terganje do drusiga dneva. Na mefti 24, dobe pri takim terganju, po fprizhevanju ^haptala, 25 fodov vina. 147 XVI. Kako gre is grosdja mofht narejati? Is grosdja mofht narediti, ne potrebuje nobene pofebne uzhenofti; grosdje smafti, kar je mokriga od tropin ozedi, tii imafh mofht. pednji bo tudi lahko rasumel, de bolj vodeno grosdje da tudi bolj voden mofht, is bolj zukreniga grosdja pa fe bo tudi fladkeji mofht zedil. Od nekdaj fo pa kmetovavzi fkerbeli in li nevtrudljivo per- sadevali, fvoje pridelke po mogozhnofti poshlahtnovati; sa jerbaf brefkev fe vsame 20 kr., pa tudi 20 petiz; ovza fe proda sa 2, pa tudi sa 50, ja sa lOOgold. in fhe vezh! Tako fo fi tudi vino- redniki she pred vezh, ko 2000 letini glave belili, de bi po po- febnih umetnoftih is nar bolj sreliga in zukreniga grosdja veliko shlahtnejfhi pa tudi ftanovitnifhi vina narejali, kakor bi bile , zhe bi jih bili po vfakdanjc delali. Ko fe grosdje potershe in smafti, je v flednjim, tudi nar boljim mofhtu veliko vezh vodeniga kakor fladine; po meri pa, kakor bi fe vodeno is mofhta odlozhevalo , bi mogla tudi fladina bolj vkup iti, fe ftifniti ali sgoftiti. Zhe bi fe is 16 jerbafov sreliga in zu¬ kreniga grosdja 4zhebre mofhta naredilo, ko bi fe pa is leteli sa dva zhebra vodeniga odlozhilo, bi prifhla vfa fladina v 2 zhebra, ko bi fe pa sa 3 zhebre vodeniga odlozhilo, bi fe sgoftila vfa fladina v en fam zheber; de is tako vezh ali manj sgollene fladine fe dajo kar pofebno shlahtne vina narejati, bo flednji lahko verjel. To odvodenje fe da na mnogotere vishe dofezhi. Plini pifhe, de fo she v njegovim zhafu srelim grosdju petljize uvijali, kakor je she dan danafhenj v Kor si ki navadno, de bi pofufhene ne bile vezh foka is tert vlekle, in de bi fe bilo vodeno v grosdju dobro pofufhilo. (Ut dulcia praeterea fi.erent, asservabant uvas diutius in vite, pediculo intorto). V nekih mozhno gorkih deshelah potershejo grosdje in ga h tertam na tla devajo, de bi fe vodeno is njega fkadilo; v drusih ga pa na dom snafhajo, in is enaziga namena pred hifhami po vezh dni na kakih plahtah rastegnjeno, ga vezhkrat obrazhaje, na folnzu fufhe. V Tokaju na Ogerfkim imajo neke tertne plemena, na kterih jim jagode raspo- kajo in potem, bres de bi gnjile, jim dobro svenejo: tergazhi, proti ki tershejo, take uvele jagodize is vfaziga grosda oberejo in jih v neke jim na tirani vilijozhe pofodize ftavijo; drugo grosdje fe 148 fpravlja domii, in na kako miso rasgcrne, de fhe okoli nje fedijozhe dekleta take jagode is njega porepkajo; is tazili jagod narejajo Ogri fvoje nar shlahtneji vino, ki mu To kaj er pravijo (Tokajer- Essenz). Nar bolj navadno je pa, grosdje fuho, to je ne rofno pri le¬ pim vremenu v jerbafih donni snafhati, in ga v vezhih, odtalnih in dobro fapnih ftanizah, ali na niti narobe obeliti, kar je nar bolj prav, ali pa na lefe (Hiirden), ki fo na mreslie narejene, raste- gniti, in lete v nalafh ftorjene vddre vtikati. V tako flanizo fe ga da po umetnofti gofpodarja, bres de bi grosdje v fhopili ali v preveliki gnjezhi bilo, prav veliko fpraviti, tudi fevnji veliko lefa od vodrov vidilo ne bo , v taki itanizi gre okna s mreshnim plat- nam sagerniti savolj vezlifortnih raerzliefov, ki tako grosdje po bendimi hitro saflede; okna morajo pafizerbiti nozli in dan, rasun deshevniga vremena, odperte; tudi je treba dobro pofkerbeti, de podgane do grosdja ne pridejo, ktere, od grosdja lite, is kratko- zhafnofti niti in mreshize prejedajo, de grosdje doli pada, in fe tako dvojna velika fhkoda dela. Po ti fhegi, ki je po Ipavi in v želim Primorju sa pofebno shlahtne vina navadna, fe da grosdje vezh tednov ali mefzov svenovati, in tudi is frednjiga inplantniga grosdja kar dobre vina narejati, le to je velik sadershek, de vino- redniki nimajo po tih krajih proftora ali ftanifh sa td. Tudi na Ilajnu fo jeli mozhno po ti fhegi grosdje svenovati. Ko bi pa bilo pred bendimo mozhno deshevalo, in de bi ne bilo fhe grosdje v lepim vremeni vfiga popred preobilno poferkaniga shivesha pre¬ kuhalo in povshilo, ne gre taziga delati; grosdje bi prevezhgnjilo, pofebno pa fhe, ko bi po bendimi zlo mozhno deshevalo. V mnogih deshelah prek frednjiga morja, na Gerfhkira, Na- politanfkim , pofebno pa na §hpanfkim fo obdershali drugo fhego is zhafov Kolumela, fladino v mofhtu sgoftovati; frov mofht v velizih ponvah na ognjenim voglji, ne na sublju, dobro fpenijo in vodeno is njega fkade, de imajo, poftavimo, is fhterih zhebrov 3, 2, ali zlo en fam zheber mofhta. Po primeri sgoftenja, ali narede is taziga mofhta vino, ali ga pa perlivajo drusim po vfakdanje nare¬ jenim dobrim vinam, kakor neki shivesh, de jih veliko zhafa dalje obdershe. Kar vam koli zhes morje is v mifel vsetih deshel vin pripelujejo, kakor Zipro, Malvasija, Malaga i. t. d. fo vfe s tazim sgoftenim mofhtam oflajene, in sa fvoje dalje zhafno shivljenje dobro previdene. 149 V nekdanjih zhafih fo v nafhih krajih pridne gofpe in kuha- rize po takifhegi mofht sgofiovale, in ga kuhano vino imenovale; prilagale fo ga med letam mnogim jedilam namefti zukra, kije tazhaf fhe drage žene bil, sdaj pa, ki fo vfe obogatele, in jih njih moshje na niške žene s zukram lahko previdvajo, jim ni treba vezli s takim delam fe pezhati. Marfikteri Franzosje prikladajo vfakdanjimu dobrimu mofhtu zukra, in po primeri, kakor mu ga vezli priloshe, fladino v njemu bolj sgoftijo, in is njega tolikanj mozhneji vino naredijo. V desheli Hordo (Bordeau.v) pa, tudi na Franzoskim, zhe hozhejo kaj boljiga vina narediti, jagode oberejo, kadar jih je v badnji fKufeJ na 13pavzov vifoko, vlijejo na-nje po 6 bokalov nar hujfhiga shga- niga zveta, na vfazih drusih 12 palzov jagod vifhej , vlijejo po ravno toliko enaziga zveta, dokler je badinj poln: potem ga dobro s plahtami sagernejo, de fe mofht, ki fe fam is jagod zedi, s shganjem dobro pokuha, kafneji pa fhe jagode smaflijo. Take vina napravljajo Franzosje sa bolj mersle Angleshe, §hvede in Rufe, de jih kaj ogrejejo ; pa tudi tiftim, ki fe po drusih deshelah s shganjem nalivajo, bi fe morde s tazim vinam vftreglo! — Ko bi fe shlahtno in srelo grosdje v kaki vifhji pofodi farno tlazhilo, ali, ko bi ga kdo s kakim ploham po lahkama pritifkal, bi fe fpodaj pri kolkunu nar fladkeji mofht is taziga grosdja zedil; ko bi is famiga taziga vino naredil, bi bilo bledo, mozhno ljubo in prijetno, pa ne kaj ftanovitno. Rimzi fo fhpogali take vina in jih Protopan imenovali. Musturn fponte defluens, antequam calcentur uvae. Tudi Bakzi fprizhuje, de fo nekadaj Talijani take vina delali: qui p rim us liquor n on calcatis uvis de- fluit, vinum efficit virgineum, non inipiinatum faeci- bus, lacrymam vocant Itali, cito potni idoneum fit et val de uti le. Nar vezli grosdja smaftijo okoli po deshelah ob terganju moshki navadno s nogami: v nekih krajih imajo k temu nalafh narejene zhevlje, nam fe pa posdeva, de ravno v tazih krajih bi bolj prav opravili, ga s golimi nogami maftiti, de bi tako selene in terde jagode bolj žele, oftajale, od kterih ni zlo nobeniga dobizhka dobriga vina prizhakovati. De bi ti maftazhi pri takim delu fvojih oblazhil ne ogerdili, in savoljo priftojnofti, fmo omiflili 6 parov ohlapnih, pa le do pol ftegna feshejozhili fvitiz ali podhlazh is beliga platna, ktere fe po 150 vfazim takim deli opero , de jih maftazhi drugi dan fnashne oble- zhejo. Take fvitize, ki li jih she nafhi bolj umni in framljivi fantje dajo lami narediti, priporozhimo vlim vinorednikam, ki dajo gros- dje najcmnikam mafliti; de fi morajo tudi vli maftazhi noge zhifto omiti, treba bi ne bilo tukaj opomniti. Vinoredniki fo fi feni ter fje po deshelah, fhe zlo she v Ameriki mline ali mafhine omiflili grosdje mafliti. Obftoje vezhidel is dveh valerjev, ki fespomozhjo kljuke nafproti vertita in grosdje, ki od sgoraj med nju pride, med feboj smezhkata; ko je grosdje srelo , sna to prav biti, ko bi pa veliko selenih jagod vmef bilo, bi valerja tako malo, kakor lefeni ali fhe zlo okovani zhevlji, take jagode smezhkaje, k dobroti vina pripomogla. V Ipavi je gofp. Matija D o len z, velki shupan in ud z. k. kmetijfke drushbe, dal tako mafhino narediti, in jo prav rad vfa- zimu, ki bi fi kaj taziga domifhleval, pokashe. Nar iitnifhi je pri tem le, breto natlazheno grosdja, kakor fe pri naf domu vosi, ki je slo teshka, tako vifoko nefti, grosdje is nje v predal nad ma¬ fhino f-fiiti. Nemzi ali faj vinoredniki v bolj fevernih krajih, kjer je bilo tesheji vina pridelovati, in fe je drasheji prodajalo, fo fe pervi smiflili s torklami ali prefhami mofht od tropin zhifto odlozhiti, ali po mogozhnofti ozediti. §tari Rimzi nifo prefhali, ampak potem ki fo mofht spod tropin ozedili, fo po nekoliko vdde na-nje vlili, in tako vinzhek sa fvoje fushne naredili. Tako delajo fhe dan danafhenj fem ter tje po bolj gorkih deshelah; po Lafhkim ga bolj ubogim ljudem tozhijo, in ga vin pic colo imenujejo; fhe zlo v nafhih krajih vlije v flabi vinfki letni kak kmet po nekoliko vode na nefprefhane tropine in fi napravi is tega resno pijazho, ki do fv. Jurja, in mu pravi shonta. Is neprefhanih tropin delajo Lahi slo veliko shganja, in ga, ker je veliko shlahtneji od krom- pirjevza, na dobro ženo zhes bele gore prodajajo. Vinfke prefhe fo po raslozhku krajev zlo mnogoverftne; v nekih krajih jih imajo mozhno velike in slo nepripravne, vezhkrat sa zelo vaf le eno, de grosdje vfih fofedov mora okoli nje v vlih vremenih, snabiti tudi flabo sagernjeno , verfte zhakati. Pri naf jo ima she flednji frednji kmet fvojo in pripravno v bendimfkim hramu,’ali faj bliso pri rokah, de mu ni treba tropin va-njo daljezh nofiti; bolj ubogi pri bolj premoshnih prefhajo. Baron Babo vshivo priporozhuje prefhe— kadar je grosdje 151 seleno in prekiflo — nikar prevezh in do sadnjiga pritifkati; tak voden, pult in kifel prefhenik ali prililjenez ne more dobriga vina flori ti; ko she revni famomafhzhi fhe take berljusge per- lijefh, bofh imel vino sa zheva prejetih Od sreliga grosdja pa fvetuje tropine do shiviga fprefhati , in tako fizer grenko in sa- goltno — in ko fe je mofht na tropinah kuhal — tudi slo mozhno prefhenino k vinu priliti, de ga naredi krepko in veliko ftanovitnifhi. Ko fc hozhe is grosdja, ki je vezli mefzov svenovalo, kaj pofebno shlahtniga vina narediti, gre dobre jagode oberati, fuhe pa s hlaftinami vred prozh metati. Take fuhe jagode fe ne dajo s nogami prav smaftiti, fe fpodmikajo; nar bolji je napraviti sha- kelj is konopljeniga platna, de dershi okoli 15 bokalov, tak fe napolni s jagodami in prav dobro sveshe, dajo fe v njemu jagode popolnama sdrosgati. Ko jih junak simfki dan pet do fheft tazih shakljev smafti in okoli 40 bokalov mofhta naredi, je dovelj. Tudi v Tokaju na Ogerfkim svenjene jagode v shakljih maftijo. Tropine fe fpravljajo, in sadnjizh', ne v majhnih k temu nalafh narejenih prefhizah, ki premalo sdajo, temozh v navadnih velikih, ko fe zhes fredo pregredd, do sadnjiga kanzhika in fkosi vezli dni — ki fo tako maline ali she shlesafte — fprefhajo. Naj fe pa grosdje po ti ali uni fhegi smafti, ftlazhi ali fprefha, to fe flori ti mora, fizer bi fe ne dal grosdni fdk nikakor v vino fpremeniti. XVII. Od vino-vrenja. A. Obzhinfki sapopadki raspadenja in trohnenja ali kipenja (Gahrung) shivalfkih in raftljinfkih rezhi. ^loshne dele vfake shivali in raftljine kaka velika , zhudna in vezhno nesapopadljiva mozh veshe ali vkup dershi, to imenujejo nzheni: shivljenja mozh; zhe mozh shivljenja vgafne, raspade shival in raftljina v sloshne drobze, pervdele, ali pervine (ElementeJ, •n td ali hitreji ali kafneji, dokler ne oftane sadnjizh ne od ene, ne od druge, ne tiru ne fledu. Ko mozh shivljenja v neki rezhi vgafne, ne bo fhe farna od febe raspadla, temozh neka vunajna rezh jo mora dregniti, faj nektero ali nektere drobze v nji obgugati ali obmajati; to obgu- ganje pa gre od drobze do drobze dokler fe vfe obgushe in potem 152 raspade; to je kakor de bi zhlovek navogelni kamen ali lleber, na kteriga fe zel turen opira, fpodkopal in obgugal, til bi fe zel turen obgugal inraspadel, ali ko bi sernize kakiga rastrefheniga tlrelniga pralni (pulfraj obgugal ali sashgal, bi fe snale vfe druge serniza ubgugati in sgoreti. Kifliz*}, ki je vsraku pod podobo gasa vedno prizhijozh, fi prisadeva po fvoji vlaftnofti v mertvinah shivalj in raftljinj neke drobze vogelza obgugati, fe s njimi sdrushiti in jih pod podobo vogljenokifliga gasa odnefti, poglej sazhetek raspadenja! Obguganje drobiž in raspadenje pa gre smiraj naprej, kakfhenkrat zlo hitro. Ko bi srelo in sdravo grosdno jagodo na hlaftini f-hranil, pravi flavni gofp. Liehig, bi fe snala pofufhiti, kifliz fe nemore fkosi lupinzo va-njo sariniti; ko bi jo pa s nar tanjfhi iglizo baznil, fe bo po taki majhni luknizi va-njo fpravil, bo neke drobze v nji obgugal, obguganje drobiž bo fhlo hitro naprej, in jagoda bo fog- njila, bo raspadla. Ga ni raspadenja niertvih shivalj in raftljinj, de bi kifliz vezh ali manj, faj v sazhetku v to ne dresal, pri vfa- zhn takim raspadanju fe fprijemle s vogelzam in beshi' pod podobo vogljenokifliga gasa. H takima raspadanju je pa potrebna: 1) Primerjena ftopnja gor kote: ko je premerslo, nizh ne ras- pada; na §hvajzarfkih fneshnikih je bil padel mladenezh snabit v 40 feshnjev globoko ledeno poko, po 80 letih ga je istajena voda fpodaj viin pahnila, pa tak je bil, ko de bi bil pred ta dan popred v vodo padel. V §ibirji na Rufovfkim fo nafhli pred ne veliko letmi nekiga Mannida — pofebno veliko forto flonov, ki fe vezh na fvetu shiva ne najde — globoko v ledu sakopaniga; de li ravno je she veliko tavshent let v ledu leshal, je imel fhe mefd in kosho, de fo prifhli volkovi in ga tergali. Ko je pa pregorko, tudi take rezili ne raspadajo, ampak fe pofufhe. Velika gorkota, kakor je vrele vode, samore vfako rezh, ki she raspada, v raspa¬ danju vftaviti. Ko bi gofpodinja vfak dan fmetano savrela, jo sa- inore žele tedne ohraniti, bres, de bi fe ji fkifala. 2) Potrebna je neka mera mokrotnofti; v mokroti fe dajo drobzi loshej obgugati; ko je zlo prefuho, fe ne morejo obgugati in raspafti. Egipzhanje fo she pred 4000 letmi umili, fvoje iner- *) Drage bravze pri.jasno poproflmo, nafhe kemijfke opombe gor na 101. Hrani s vfo pasljivolijo fhe prebrati. 153 lizhe in njih truge tako pofufhiti, de fhe dan danafhenj fe zeli najdejo s trugami vred, pravijo jim: ni umije. 3) Potreben je tudi priftop sraka, vkterim fe kifliz snajde; nobena mertva shival ali raftljina ne bo raspadla, zhe kifliz do nje ne pride. V vezh meftih prek morja fo napravili velike ktihnje ali fabrike, v kterih napravljajo innogoverftne mefene in druge je¬ dila, kakor gre sa gofpodo, in kadar fo gotove, napolnejo s njimi kofitarjeve pofdde do verha in pokrove na-nje privarijo-, potem jih devajo v rasbeljene pezhi, ali v vrelo vodo, in jih notri 4 ure pufte, de jih do frede gorkota, kakor je vrele vode, preshene. Kar savre, vezh ne raspade ali ne gnjije, ko nov kifliz poleg ne pride. Take jedila, ki fo sa veliko let narejene, kupujejo morfki barkarfki vladarji (kapitani), in jih feboj vosijo. Take jedila, ko fe sa vezh let is pofdde vsamejo in fogrejejo , fo ravno tako dobre in prijetniga pokufa, kakor de bi bile ravno takrat narejene: — kifliz ni mogel do njih. Drage flovenfke gofpe! v Frankfurtu in Darinftadtu fo she sazhele mnoge fkerbne gofpodinje slilahtne in slo prijetne, poletne jedila, kakor poftavimo seleni grah, poti fhegi sa simo prihranovati. Ko je raspadanje shivalj in raftljin pozhafno, dolgo terpezhe, imenuje fe troh nje nje: poleno bi samoglo v mokrotnim hramu 50 do 100 let trohneti. Ko bi pa kaka mertva shival ali rallljina hitro raspadla, bres 'le bi na ognju gorela, imenujejo to gnjijenje. Gnjiliz, ki ga je veliko v shivalih, manj pa v raftljinah, je tudi nekako prav nepokojno selize; ki ga —kakor v mertvinah —shivljenja mozli vezh ne bersda in ne kroti, in kakor hitro kifliz v njih nektere drobze obguga, fe tudi gnjiliz sdrami, s vodenzam sdrushi in pod podobo gasa amonjaka prozh leti: vodenez fe sdrushi ali fprime fhe od fvoje Hrani tudi s shveplam, in beshi pod podobo shveplovodeniga gasa, obadva gasa sopemo difhita, fmerdita in nafliim nofam osnanujeta, de neka rezh, ko je ravno ne vidimo, gnjije. Zhe poleno veliko l'“t trohni, saniore vftreleni volk pri hudi poletni vrozhini v nekterih dnevih fognjiti. Kaj je belenje platna? $lrohnjenje. livih in rujavih drobiž, ki jih zhlovek nozhe na njemu imeti. Vbeleno platno manj tehta od pred, veliko livih drobiž je na njemu ftrohnelo ali sgorelo; prav bi tedaj ne bilo ga predolgo beliti, velika flikoda ali sguba bi snala pri njemu hiti; sadnjizh bi vfe platno ftrohnelo ali sgorelo. 154 Gnjijenje je hitro trohnjenje, trohnjenje pa pozhafno gorenje: isidi ali nafledki fo enaki: oftane nekoliko zlo malo perfti ali pepela, kteriga fapa rasnefe ali voda fpere. Med trohnjenje in gnjijenje fe vverftite, kakor pofebne podobe raspadenja: vino vrenj e in kifanje. Raspadanje mertvin , ko jih shivljenja mozh vezh ne veshe, le pokashe tedaj pod mnogoterimi podobami, ktere vfe je flavni gofp. Liebig pod fplohni sapopadek trohnjenja fpravil, ali tudi kipenja (Gahrung); drobze obgugane in rasvesane, ki nifovezh pod oblatijo in vladanjem shivljenja niozhi, fe sdaj sgol po kemijfkih poftavah v nove rede fprijemljejo in vezhidel pod podobo gasov fkipijo ali sginejo. Mnogoverilne podobe raspadenja fo li pa v shlahti, vezhkrat fe ena v drugo fpremeni, tudi fo kakfhenkrat v neki kipezhi rezhi po dve ali tri ob enim prizhijozhe; gnoj ti od ene tirani gnjije, od druge pa trohni; v badnji mnogiga nemarljiviga gofpodarja vre od fpodaj mofht in fe vino dela, vifhej fe pa v tropinah mofht she kifa in fhe vifhji morde tropine she trohnijo, ker fplefnjujejo, ali pa she gnjijejo. Poglej trojno ali zhveterno podobo raspadenja! in kako bliso fkupej! *) Kdor bi shelel od kipenja in vinovrenja vezh svediti, — ko mu tukaj ponudimo, in fploh s fvojo rasumnoiijo na prizhijozho fiopnjo vednofii organfke kemije povzdigniti fe, naj fi omifli: Organische Chemie vom Dr. Justus Liebig« Professor in Giesscn, und dessen chemische Briefe. Kemikarji fo she vfe, kar je od rude, to je, kar fe is semlje fkoplje, natanjko prefejali, ni ga vezh kam- nizhka, de bi ga ne bili raskrojili v njegove pervine, in ne pokasali, is koga je sloshen; fpod semlje tedaj malo vezh noviga prizhaku jejo 5 satorej fe je njih bifiri pogled obernil na organfke rezhi, to je, na shivali in rafiljine. Gofp. Dr. Jnfht Liebig je poftal ozhe take organfke kemije, in fi je? s gori imenovanimi bukvami in s fvojrni od žele Evrope s velikim vefeljem in hvaleshnofijo fprejetimi XXV kemijfkimi lihimi, neumerjozhe ime pridobil. Ke¬ rn ikarji fo she popred dobro vodili, de fe s pridelki vezh gnjiliza is njiv domu pripeljuje, kakor le ga s gnojem na-nje fpeljuje, vedili pa nifo od kod fe nje¬ govo pomanjkanje nadomeftuje; gofp. Liebig je pa pervi fprizhal, deje gas amonjak, ki ob hoji is 83 ftotin gnjiliza in 17 fiotin vodenza, v svaku vedno prizhijozh , in de ga pofebno poletne plohe, de fi je ravno gas, kakor neko v a odi prav mozhno rastopljivo fdl, is sraka pograbijo, in na semljo, ki nad njim pomanjkanja terpi, nadomeftujejo. Ker je pa fam v vodi mozhno rastopljiv, rastopljive pa tudi vfe druge foli, v kterih je amonjak sloshni del, jih povodnji po delani semlji in tudi is gnoja, jih rastopivfhi, hitro pobero, satorej gre tudi gnoj v nogradih in poverfhno semljo , ki fe je is sraka s njim dobro napila, globoko sakopovati. Sakaj neki pri poletnih hudih vrozhinah vfe vertno salivanje malo , ali nizh ne sda, ko pa od neba desh pride, vfe oshivi? deshevna pofebno poletna voda je polna amonjaka, in s njim semljo tudi pognoji, druga voda jo le ras¬ ni ozhi, pa ne gnoji. V gnojnizi je fizer obilo amonjaka, pa prevezh lushnih foli, ko bi fe s njo salivalo, bi vfe fhe bolj sgorelo. 1O9 B. Vinfka mozh ali alkohol. Vfi raflljinfki loki snad ali fpod semeljfkiga fadti, ki fo fladki in zukreni, ja fhe zlo mnogi loki, is ktcrih raftljine shive — kakor poftavimo , bresov lok — ki Ib zukreni, fe dajo po vrenju v pi- janzhljivo pijazho fpremeniti, in is njih, kakor is vina, pijanzhljiva mozh islezlii ali odlozhiti. Pijanzhljivi niozhi, pa zhifti, de ni nizh vode vmef, pravijo kemikarji v vlih jesikih is Arabfkiga: alkohol. Te befede fe bomo tudi mi sa naprej poflushili, in nameili de bi rekli: vinfka mozh ali shganje, bomo rekli: alkohol, to poprofimo dobro v fpominu ohraniti. Na Prajfovfkim in pofebno na Rufovfkim umijo fkofheno in s vodo smefhano shito, po veliko drusih deshelah pa tudi krompir po vinovrenju v pijanzhljivo rezh fpremeniti, de is take, jo shgaje, alkohol islezhejo; pervi delajo tedaj shitnjevez, drugi kr o m p i r j e ve z. Vlaka moka, ali mozhnata rezh fe da po pofebnih umetnoflih v zuker, zuker pa v alkohol fpremeniti. Ko je shito drago, ni pripufheno na Prajfovfkim in Rufovfkim alko¬ hola is njega shgati. Mleko fe pri navadni gorkoti fkifa, pri vifokeji pa od 30 ftopin, pravi Liebig, po vinovrenju pijanzhljivo pofiane, in fe da alkohol is njega islezhi. Tako li nomadi v jutrovih deshelah, ki fe s fvojmi zhedami is deshele v deshelo prefelujejo, is kobiljiga mleka — kobilje viz napravljajo. Uefi ravno fo mnogoverftni fadni loki lladki in zukreni, ven- der malo vin is njih delajo, nar bolj navadno je grosdne, hrufhkove •n jabelzhne foke po vrenju v vina fpremenovati, ladje pa druge bashe vezhkrat sdrosgajo, ga pulte po vinovrenju na vinfko ober- niti, de ga shgaje, alkohol is njega potegnejo ali odlozhijo; tako delajo flivovez, brinje ve z, z hefhujevez i. t. d. Is vfaziga Prizhijozho jefen je bil gofp. Dr. Liebig v Glasgovu, in angleshki na- ravoflavzi in kmetovavzi, kterih veliko drufhtvo je bil obifkal, in kteri fe vfelej pervi in koj rasumijo, kaj njih koriflu 1'lushi, fo mu 11. dan kosoperfka v kneshnimu gradu podobni, in s zvetlizhnimi fhdpi bogato opletem' hifhi, li zhafii pjegove organokcniijfke nzlienolti, vefelizhno goltovanje prasnizlino napravili, in mu napivali, de je bilo kaj! Kar fe pomni, nifo Angleshjc fhe nikoli ne do- mazhiga, ne vunajniga uzhcniga mosha s enakim fposnovanjcni inzhaltjo fprijeli, ko njega. Oh.' de bi fe vender faj bolj uzheni, flovenfki kmetovavzi s Liebigavo organfko kemijo fosnanili! Rekli fmo she — posdeva fe nam, v pervim odlozhku — de, kadar bo kemija kmetijfivo navdala ali ga pokvafila, de bo fhe le dobro f-hajalo, kipelo, in dober kof kruha dajalo. 20 * 156 zukreniga fadniga foka, ki fe pod nebam snajde, fe da po vino¬ vrenju na pijanzhljivo oberniti, in alkohol is njega odlozhiti. De predaljezh ne saidemo, vernimo fe k grosdnim foku; grosdna jagoda obftoji is mnogoterih mefhizhkov, inehurzhikov, mofhniz i. t. d., v nekih imenovanih pofodizah fo taki, v drusih pa drugi loki ali sloshni deli: pa v jagodi vfelej od unih odlozheni. Taka žela jagoda bi vtegnila fognjiti, pa ne nje fok vino poftati. Ko fe pa jagode smaftijo, de fevlinje foki in obftonjfki deli sme- fhajo, mogozhe je pa potem is taziga sniefa vino narediti. Mofht, is kterga bi fe samoglo vino narediti, obftoji: 1) is vodeniga; ko je mofht tudi is nar shlahtnejiga grosdja na¬ rejen, je na mero nar vezli vodeniga v njemu; *&) is zukra, kteri pa ni zhift, ampak smefhan, sdrushen in svesan s neko drugo shlesafto ali opolslo fladino, ki je, ko je grosdje srelo, fhe fladkeji od zukra, in ki fe fploh firup imenuje. Ko ni zukra, ne bo alkohola, ko pa ni shlesafte fladine, ne bo vinovrenja; obadva zukra fta k vinovrenju potrebna: 3) is grampe, ali is obftojnih delov grampe; tudi leti podpirajo vinovrenje. Rastni imenovanih sloshnih delov je fhe v inofhtu vezli ali manj grenkosagoltnofti, farbe, difhezhevne, tudi mnoge kiflobe in lushnih foli, ktere pa k vrenju mofhta nizh ne pripomorejo. De voda, zuker, shlesafta fladina in grampa fo poglavitnifhi sloshni deli mofhta, fe uzheni lahko preprizhajo, ker, ko take rezili v primeri, kakor jo je she Lavoisier snajdel, sloshe, fe taka smef v primerjeni gorkoti vname, in po vrenju pijanzhljiva poftane, de fe da is nje, kakor is vina, alkohol islezhi. Po taki fhegi fo jeli nekteri Franzosje, bres de bi kanzhik grosdniga foka v mef deli, goljufne vina narejati, in njih meftne gofpofke fo she feni ter tje po vezli fodov taziga vina sapezhatile in rastozhile. C. Potrebni pogoji ali okolllave k vinovrenju. De bi fe mofht vnel, vrel in vino poftal, je treba, de je 1) v neki primerjeni gorkoti: defeti grad ali ftopinza gorkote na Romirjevim gorkomeru je nar flushezhnifhi dobrimu vino¬ vrenju. Ko je premerslo , bi fe mofht prekafno vnel, prepozliali in premalo vrel; ko je pa pretoplo, bi vrenje prenaglo bilo, kar tudi ni prav; v prehudim mrasu in preveliki vrozhini bi zlo ne vrel. 157 Premrasheno grosdje, ko fe vreme fpremeni, fe veliko hitreji na tertah fhe vifijozhe, kakor potergano, v kaki pofddi vgreje. Kar fo nam lanfko lete pervi prav mersli dan natergali in smaftili, leje fhe le komaj peti dan potem vnelo in vrelo; kar fo nam pa drugi dan, ki je veliko gorkeji bil, fpravili in smaftili, je slie drugi dan vrelo. V fevernih krajih pridejo kadaj s bendimo v kafno jefen invmras, in fe jim primeri, de potershejo, smaftijo in v fode f-hranijo, bres de bi fe jim pred simo vnelo, na naftopno fpomlad jim sazhne flie le vreti. Uzheni vinoredniki pravijo, de bi ne bilo prav ga tako zemariti, ampak treba mu je k vrenju pomagati; bodi li, de fe ga nekoliko na ognju fogreje, ali bodi ti, de fe mu drusiga vreliga prilije, ali zlo kletu kaj sakuri, in de je vfelej bolj prav, zhe pred simo is vezhiga savre. Ipavzam damo tedaj fploh fvet, de, ko bi ob zhafu terganja pregorko bilo , naj odpirajo , faj ponozhi, fvoje bendimfke hrame, in naj jih tako hlade; ko bi pa merselo, naj jih dobro saperte dershe, de fe ne bo mofht ne prenaglo, ne prepozhali kuhal. Kadar jim . na bolj hladnim Rajnu mofht ali tudi vino poletu prenaglo vre, mozhijo fdde s hladno vodo, ali jih pregrinjajo s v hladni vodi pomozhenimi plahtami; tako ravnajo tudi po nemfhkih deshelah; 2) ^perviga je nekaj sraka, to je, kiflogasa potrebno, de vrenje mofhta fpodbode in sdrami, potem bi pa samogel, zhifto pred srakam sapert, naprej vreti. Kar fe vin okoli po deshelah fploh dela, vrejo vfe pri priftopku sraka, de va-nj fapo ali vo- gelnokifli gas, ki is njih puhti, oddajajo. Kadar pa v nafhih krajih is mozhno svenjeniga grosdja kaj mofhta narede, nalijejo s njim fddez, pa tako, de ga sa dlan prasniga oftane, potem ga sa- bijejo, safmolijo in vezhidel pod hifhno ftreho poliavijo, kakor fo sgoftene mofhte tudi nekdajni Rimzi pod tirehami hranili, kjer je poletu mozhno gorko. V lazih fddzih vre pozhati, in poftane vino veliko bolji, ker ni nizh, ne difhezhevne, ne alkohola sgubilo. 3) Ko fe hozhe is mofhta kaj dobriga vina narediti, ga ne fme premalo vkup biti; vezh ko gaje, bolj shivo fe vname, gor¬ keji poftane, bolj zhverfto in fhumotljivo vre in mozhneji vino da; zhe hozhefh pa vinu bolj lep duh ohraniti, in ga Ijubfhiga in ne premozhniga imeti, naj ti vre v manji meri. 4) Vodeniga ne fme v njemu prevezh biti, tizer bo premalo vrelo, ali pa zlo nizh; vodeni mofhti, flabe, neftonovitne vina. — 158 5) Bres zukra, nobeniga vina; bolj zukreni mofht da mozh- neji vino ali vezli alkohola. Grosdje, tudi nar shlahtnejfhih tert- nih plemen, ima v sazhetku, kadar mehko poftane, de fi je ravno fladko, fhe malo zukra, pa veliko shlesafte fladine v febi, kadar pa fosreja je v njemu v primeri veliko vezli zukra in manj shleso- fladine , ali lirupa. Mifliti bi bilo, de v jagodi is shlesofladine zuker rafte. Obadva fta is enazih pervin: is kifliza, vogelza in vodenza, rasun, de lirup je tudi fhe is gnjiliza. Teshko je zuker od lirupa lozhiti; v zukerfabrikah je to njih edino delo, in potem, ki ju lozhijo, vfaziga pofebej prodajo. Zuker in firup fta k vinovrenju potrebna; zuker le fpreineni v alkohol; lirup fe tudi fpreineni, de ni vezli tako fladak, nekoliko ga oftane fhe v vinu, kakor vidljiva ali ncvidljiva megliza. 6) Grampa je tudi potrebna k vinovrenju; kakor zukrenifhi grosdje, tolikanj manj grampe v febi ima. Ko bi mofhtu v pri¬ meri , kakor gre, zukra in grampe pridjal, bi na mero mozhneji vino is njega dobil. Mozhno zukrenim mofhtu, pravi Ijhaptal, gre grampe pridjati. Popolnama fmo pa is laftnih fhufhinj pre- prizbani, de, ko bi fe dobro sagrampani fodez s mofhtam svenjeniga in mozhno zukreniga grosdja nalil, vfa grampa is njega sgine. Dr. Liebig pravi: v zhlovefhki oblafli je, bolj zukreniga grosdja pridelovati; kravjek —, fo njegove befede —, obftoji is veliko lushnih foli, ko fe s tem tertam gnoji, mnoshe lete foli zuker v grosdji i. t. d. Kaj bodo k temu rekli, kteri pravijo, de je is pog¬ nojenih tert vipo flabfhi? Od zhlovefhkiga gnoja pa pravi, de ima veliko gnjiliza v febi, tak bi fe mogel tedaj fpeljati na njive, de bi fe shito in fozhivje, ki veliko gnjiliza potrebujeta, na njemu pridelovalo. D. P r i k a s i k i v i n o v r e n j a. Ako imafh v kakim badnju fKufe, Biitte) is v gorkim vre¬ menu vterganiga grosdja smaften mofht s tropinami vred, bo fper- viga od sgoraj lam mofht, tropine pa na dnu leshijo; sa malo zhafa bodo jeli mehurzhiki, majhni ko senofovo sernje, is fred mofhta fe vsdigovati in na verhu raspokovati, njih mofhtne lupi¬ nice fkazhejo vezli palzov vifoko zhes mofht in nasaj va-nj pa¬ dajo; njih fhtcvilo je zhedalje vezhi in poftane neismerljivo — v fteklenimu kosarzu je td biftrimu ozhefu lep prikasek. Ker fe me¬ hurzhiki od fpodaj gori vsdigujejo, vef mofht med feboj mefhajo, 159 pelki, tropine in hlaftine sazhnejo le vsdigovati, fkakaje in ple- faje po mofhtu fe loviti, dokler jih sadnjizh mehurzhiki vfe gori in vezhidel zhes mofht vsdignejo, in fe tako mofht lam kakor Franzosje pravijo, s dobrini klobukam pokrije. Med tem le dobro ziniti neko fhumotljaiije, mofht fe napne, dobro narafte, de gaje na mero obilo vezh. Mehurzhiki, sdaj fhe v’ vezhirn fhtevilu, predirjajo fem ter tje klobuk ali tropine, in narede veliko pen. K temu, de fe je mofht napel, nifo farno mehurzhiki, ki fvojiga proftora potrebujejo, temozh je tudi gorkota pripomogla, sakaj med to igrazho fe je mofht vnel in je dobro gorak poftal, gorkota pa po fvoji laftnotti vlako rezh rasganja in vezhi naredi: sdaj fe sazhne gorkota s alkoholam sdrushevati, beshi s njim prozh in ga okoli badnja rastrefa, de ga flednji ndf obzhuti in ljudje pravijo: shc dobro defhi! Ko je vrenje dokonzhano, gorkota vgafne, fhumljanje neha, mofht vkup pade, de ga je toliko, ko pred vrenjem, ali fhe manj: ko bi fe ta rezh dolgo zhafa v badnju puftila, bi fhe sadnjizh tropine na dno padle. Vinovrenje je bolj ali manj mozhno, dalje ali manj zhafa terpezhe po raslozhku mere mofhta, grosdja, is kteriga fe je naredil, in vremenfke gorkote; neki mofht savre v nekoliko urah, drugi pa potrebuje vezh dni, tednov ali fhe zlo mefzov k fvojimu savrenju. Pri temu fe vsdigne gorkota na 12, pri drusimu pa na 21 do 38 ftopin na gorkomeru. Rekli fmo she sgorej, de na vezhi mero, kije mofhta, bolj fe vname in dobro pokuha, tudi je ena vfim uzhenim vinorednikam preprizhana refniza, de, zhe mofht s tropi¬ nami in fhe zlo s hlaftinami vred vre, bolj fe pomefha, bolj vna¬ me, gorkeji poftane, veliko bolj fhumlja in mozhuejfhi vino da. E. Isidi in nafledki vinovrenja. Is vreliga mofhta puhti neka fapa, ta je vogelnokifli gas, enajftkrat teshej od navadniga sraka; ko fe ti tedaj v le na pol napolnjenim badnju mofht kuha, bodo mehurzhiki, ki fe is mofhta vsdigujejo in ki fo vogelnokifli gas, navadni srak odrivali, gori vsdigovali in sadnjizh badenj s vogelnokiflim gasam napolnili, de, zhe ndf va-nj vtaknefh, te salopniti shuga. Ko ga je badenj poln, gre zhes njegov rob in pada na tla. Tak gas fe da pri prav tihim vremenu lahno is pofdde v pofddo, de li ravno ni nizh viditi, prelivati, od kar fe zhlovek lahko s luzhjo pre- 160 prizha, ktera s tazim gasam v napolnjeni pofodi ne gori. Ko bi fe v kaki podsemeljfki kleti pri prav tihim vremenu veliko mofhta kuhalo, bi fe vtegnila žela klet s vogelnokiflim gasam napolniti, v kterim bi pa luzh vgafnila in vfaka dihajozha livar umerla; v tako klet gre vezli vode, v ktero fe je apno pomefhalo, raskropiti ali politi, apno tak gas na-fe potegne. Poglavitnifhi umetnoft gomesljive ali fpenljive vina — fham- panjer — narejati, obftoji v tem, de vino ki polovizo pred simo, polovizo pa kafneji, v gufhtare prefneto, in kar dobro samafheno, vrenje dokonzha; v tazih gufhtarah fe naredi veliko vogelnokifliga gasa, kteri, ko fegufhtara, nekoliko fogrejena, odmafhi, na naglim vun plane, fpremenivfhi vino v bele pene. Nar zukrenifhi mofhti ne dajo vfelej nar vezh vogelnokifliga gasa , in is tazih ne gre fhampanjerja delati. Po vinovrenju fe v mofhtu zuker fpremeni v. alkohol, in lizer po primeri, kakor vezh je zukra v mofhtu bilo, tolikanj vezh je potem v vinu alkohola ali vinfke mozhi; alkohol je poglavitni sloshni del vina, bres alkohola — nobeniga vina, nobene pijanzhlji- vofti. Is froviga mofhta ne bofh naredil ne kanzhika alkohola, ali shganja, is kuhaniga pa, ali is vina ga samorefh narediti, in lizer po primeri, kakor fe je v njemu vezh ali manj zukra v alkohol fpremenilo. Tudi firup ali shlesafta fladina fe po vinovrenju mozhno fpre¬ meni; nekaj jo gre kvifhko, fe pokashe pod podobo pen in da sgorne droshje, to je neki kvaf — v fddzih nalitih s mofhtam is svenjeniga grosdja, ko fo salopnjeni, fe naredi is tazih pen neka terda kosha verh vina; — nekaj jo pade s kiflizam sdrushene in nafitene doli, in da fpodnje droshje; in nekoliko jo oftane fhe potem v vinu, kakor vidljiva ali nevidljiva megliza; leta megliza, ki obftoji tudi nekoliko is nepokojniga gnjiliza, da vezhkrat tazim, ki vina hranijo, veliko opraviti. Ko bi mogozhe bilo tako nepokojno meglizo is usorjenih vfakdajnih vin popolnama odlozhiti, bi fe dale veliko dalje zhafa hraniti. §tare vina, ktere nimajo vezh zlo nizh takiga nepokojniga gnjiliza v febi, bi fe, tudi na srak dalje zhafa poftavljene, vezh ne fkifale. Sgorne droshje, ki jih tudi pene imenujejo, ko bi jih (pravil, oftanejo fhe dalje zhafa v nekim guganju, kipenju ali fpremenlji- vofti tako, de samorejo druge mokrotne in zukrene rezhi k vino¬ vrenju obgugati, fpodbofti ali sdramiti, kafneji pa tako laftnoft 161 sgube in sazhnejo gnjiti. S mofhtnimi penami samefovajo po vfih tih krajih hifhne gofpodinje in krufharze moko is ftariga profa, ji prilagajo nekaj hmeljiiiga: is lezhka in ti napravljajo kravojze (Dampfeln), ki jih dobro pofufhe ; tako imajo dober kvaf okoli leta sa pfhenizhen kruh pofebno dobriga pokufa; nemfhkute pa samefvajo s sgornimi dhiimi droshmi ali penami okoli pulta fanzle, de jim mozlino f-hajajo in slo rahlji pohajajo. Vlako, tudi Zhernoplavo grosdje, ko fe prevezi) ne tlazhi, da bel ali bled mofht, zhe fe pa ta na tropinah kuha, fe pofarba, in fiz er bolj srelo ali tudi svenjeno grosdje da vezli farbe, in dalje zhafa, ko mofht na tropinah vre, bolj fe pofarba; tudi je vfaka prefhenina, naj bo slie is frovih ali kuhanih tropin, bolj farbana od drusiga mofhta. Is tega je ozhitno, de je farba le v grosdnih hipinizah, in de jo alkohol, kadar fe mofht she mozlino vgreje, is lupiniz poferka, in dalje, ko mofht na tropinah vre, veziljo na-fe potegne. Ravno tako je difhezhevna — neko sginljivo olje-— vezhidel v hipinizah f-hranjena, sakaj vino, ki fe je na tropinah vezli ali manj kuhalo, bo vfelej lepfhi difhalo od uniga, ki je le v fddu vrelo. Grenkosagoltnoft (Garbestoff, adstringirendes Princip) je neka mozhna rezh, ktera kosho v ftroju tako mozlino vkup ftifnc, in zhlo- vefhkimu shelodzu kar mozlino tekne in veliko k obdershanju vina pripomore; vfelej fe da pri vrenju mofhta na tropinah po alkoholu is lupiniz in hlaftiniz bolj islezhi, kakor bi jo somogla koli prefha vun fpraviti. Kadar fe mofht na tropinah dobro vname, gorkoto rasganja in vezhi naredi vfe luknize v lupinah in hlaftinali, de gre alkohol va-nje, in vun potegne farbo, difhezhevno in gren- kosagoltnoft. Nepotrebne lugafte foli fe sdrushvajo s vinokiflobo, in fe prijemljejo'pofdde , v ktcri mofht vre, ali padajo na dno ■— to je grampa. Kar jo na dno pade, fe s droshmi smefha. Med vrenjem niofhta fe nekemrenize is njega odlozhujejo, to je shlesafta fladina, skiflizam nafitena: take mrcnize fhe tlazhijo doli drugo raftljiniko shleso in drobze, is kterih fo nefhti vilni predalzhiki v grosdni jagodi obftali. Droshjc fo tedaj neka smef zlo mnogoverftnih rezin, ki fo fe is mofhta med vrenjem odlozhile. Kuhan mofht je od froviga v vfih fvojih laftnoftih, rasun 1110- krotnofti, raslozhen; popred je bil goft, sdaj je redek in bolj zhift; popred shlelaft ali opolsel in oljnat, sdaj jekerhek, de, ga prelivaje, 162 rovfhta; popred je difhal po neki frovini in fladini, sdaj difhi' po alkoholu , ki v nof vdari; popred je bil fladak, sdaj pa resen, prime sa jesik, in je, ko fe je na tropinah kuhal, tudi nekoliko grenak, sagolten in bolj farban: popred bi ti bil k vezhimu drifto naklonil, sdaj pa, ko ga zhes mero pijefh, kar metala fe bota. — Ozhitnoje, de je vinovrenje raspadanje mofhta v neke sloshne ali perve dele, is kterih je obftal; zuker fe je v njem raskrojil in raspadel: nekaj ga je prozh beshalo pod podobo vogelnokifliga gasa, nekaj ga je oftalo pa pod novo podobo, pod podobo alkohola: zuker in alkohol fta is enazih pervin — is kifliza, vogelza in vo- denza — pa primera sloshenja je v nju drugazhna; kolikor je vogelza in kifliza is mofhta pod podobo vogelnokifliga gasa fpuh- telo, toliko je bilo tih dveh pervin popred v zukru vezli, in jih je sdaj v alkoholu manj, vodenz premaguje fedaj v alkoholu, satorej alkohol tako rad gori. §irup je raspadel v sgorne pene — neki kvaf, v droshje in v neko meglizo; fhe druge rezhi fo fe is mofhta odlozhile, is njega padle in v nove svese llopile. To enkrat sa- zheto raspadanje bi pa smirej naprej fhlo, dokler bi nizh ne oftalo, ko bi fe mu po mogozhnofti ne branilo; kadar bi vinovrenje do konza prifhlo, bi vino sazhelo ali kifati fe, ali po okoliftavah tudi gnjiti, dognani kif ali jelih bi sazhel gojiti. To fo pa vfe le nove podobe raspadanja nekdajniga mofhta. V prav gorki bendimi smaftipol zhebra grosdja v mali pofddi, poftavijo na folnze, in pred ko bo 14 dni, bofh vfe te podobe raspadanja v pofddi vidil, in fe prav lahko od njih, s ozlnni, ndfam in uftmi preprizhal. Ako bi v kakim vfakdajnim mofhtu vfi sloshni ali obftonjfki deli v pravi primeri med feboj fe snafhli, de bi ne bilo nobeniga prevezh in nobeniga premalo, bi moglo vino is njega popolnama biti, kakor bi fi ga zhlovek privofhil. Taki mofhti fo pa redki, vezhidel je nekiga sloshniga dela premalo in drusiga prevezh, — prevezh je navadno shlesafte fladine, ki samore kafneji veliko sabavljati — in to nanefejo tertne plemena, fvet v kterih raftejo in deshevne vremena ali podnebje. Umni vinorednik bi mogel pa pofkerbeti, de bi take pomanjkanja po mogozhnofti popravil. Po vinovrenju fe mofht le is debeliga v vino fpremem', ker pa vezhkrat pred simo zlo premalo vre, jo naftavi snovizh h konzu prihodne fpomladi, in doftoji, kar je v jefeni samudil. V marfi- kterih bolj hladnih deshelah, pa tudi v bolj gorkih, zhe ni bilo grosdje dobro srelo, ali zhe je bendima prehladna bila, vrejo vina 163 bolj ali manj prihodno leto, kadar terta obseleni, zvete, ali kadar grosdje meza. Kavno v tiftih zhafih fe tudi gorkota mozhno fpre- minva; fpomladi, ko vfe obseleni, ob fv. Ivani, ko je folnze nar vifhej, in ob mezanju grosdja, ki je vezhkrat nar hujfhi vrozhina. Vfe tako vrenje je pa ozhitno, vidljivo in vezhkrat flifhljivo, po vfnn takim fe vino fhe le is debeliga dela. Poletno vrenje vina je pa vezhkrat nevarno satd, ker pri hudi vrozhini bi samoglo v kako drugo podobo raspadanja, to je, ali v kifanje ali pa v gnjijenje prevrezhi fe. V nafhi ipavfki dolini in doli po vli Gorifhki kneshii poftane vef mofht, naj bo bendima veliko poprej ali kafneji, vender na en dan vino, in lizer ob ave Marii ta vezher pred fv. Martinam, to ni nobena kvanta, je gola refniza! Kdor kupi mofht ob bendimi is badnja, dobi petnajfti del vezli, ko fe je smenil sa 15 zhebrov, mu ga dajo 16; po bendimi pa, ko ga vsame is foda, mu dajo do ave Marije vezher pred fv. Martinam 30. del vezh, nameft 30 dobi 31 zhebrov; to imenujejo: mafno mero, potem gre pa vino na zhifto mero polniti. Tako pravizo , ko ni ravno v poftavne bukve sapifana, terdijo tod prifeshni merzhini (VVeinmesser). F. Tiho vin o vrenj e. Kasun ozhitniga in fhumotljiviga vinovrenja, po kterim fe mofht is vezhiga ali debeljiga v vino fpremeni, je fhe drugo vrenje, pa tiho nefhumotljivo in popolnama nevidljivo, po kterim fe pa vino boljfha, bolj popolnama poftaja , dokler nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote in shlahtnofti dofeshe. Po letim tihim vrenju vfako vfakdanje vino, naj bo niško, frednje, ali bolj shlahtno, v nekim zhafu poprej ali kafneji, tako dobro poftane , de ne more vezh po fvoji laftnofti bolji biti. Na to fkufhani, pofebno vlaftniki vina tako nar vifhji ftopnjo dobrote dobro raslozhijo, in vedo, de tako vino bi bilo sa pijazho dobro. Po raslozhku grosdja, is kteriga — fhege, po kteri — in vre¬ mena, pri kterim fe je vino narejalo, ravno tako tudi po raslozhku pobendimfkiga vremena, hrama, v kterim fe vino hrani in zhloveka, pod zhigar varftvam in fkerbjo fe snajde, fe vlezhe tiho vrenje ali nektere tedne, ali mefze ali leta. Baron Babo pravi, de na Kajnu flednje navadno narejeno vino v dveh in do vezhiga v treh letih nar vifokeji ftopnjo dobrote dofeshe. Nar vezhi umetnoft 21 * 164 vina ohraniti obftoji v (cm, de tako tiho vrenje fe po mogozhnofti sdaljfha. Od taziga tihiga vinovrenja bi fe zhlovek lahko tudi po dru- sih potili preprizhal; ko med fhmarnimi mafhami fdd nar boljiga in biftriga nografhkiga vina prodamo, in s takim nektere gufhtare napolnimo , jih dobro samafhimo in na kaki ne ravno hladni kraj poflavimo , bo to, sdaj kod ftudenez fkusno in zhifto vino v dveh ali treh letih zhuda veliko novih droshij naredilo, veliko biftrejfhi, zhes up mozhneji poftalo in drugi fhe shlahtneji duh dobilo; ravno tako tudi, ko bi is fodza, pet let ftariga, fkusniga, de bi ne bilo po zhiftejim prafhali, is svenjeniga grosdja narejeniga vina 12 ali 24 bokalnih gufhtar nalil, in jih dobro samafhene na kako bolj gorko mefto pottavil, bo to vino v 8 do 12 letih ne lamo na gufhtarne dna ampak tudi na njih ftranize droshij is febe pahnilo, de ni verjeti: vino poltene pa zhes vfe vfakdanje sapopadke po vlili laftnoftih le veliko shlahtneji. Droshje taziga vina fe vezhkrat gufhtarniga dna tako primejo, de, jo narobe obernivfhi, fe vino v nji zlo nizh ne sblodi; s takim vinam bi fe Anglesham dobro vftreglo, kteri pravijo, de tifto je fhe le pravo vino, kteriga droshje fe gufhtarnimu dnu priraftejo. Is tazih prikaskov gre fkleniti: 1) De v flcdnjim, tolikanj vezli po vfakdanje narejenim, tudi nar tanjfhim ali fkusnifhim vinu, naj bo she vdarjeno (geklarf) ali ne vdarjeno, ko ni mozhno ftaro, jefhesmiraj nekoliko gnjilzhne rezin' is nekdajne shlesne fladine, in tudi fhe drusih sloshnih drobiž, pa v ras topljenim ftanu; taka gnjilzhna rezh samore pa fvojo rastop- Ijivoft sgubiti, in marlikako, danef kod ftudenez biliro vino, samore she jutri vezlii ali inanjfhi, nadleshno in zlo neprijetno meglizo pokasati. Taka megliza je snaminje nekiga noviga raspadanja. 2. De, ker fe po vidljivim in fhumotljivim vrenju vino le is vezhiga dela, fe po tihim ali nefhumotljivini vrenju nar niajnfhi in nar tanjfhi drobze v alkohol, ali fhe v druge veliko shlahtneji duhove fpremenujejo. Ko fe alkohol sdrushi s neko kifldbo in tazih je v flednjim — vinu vezhfortnih, kaj pa de, v nekih slo po malim — poltene td kar pofebno shlahtni duh, kteriga kemikarji eter imenujejo. Uzheni vinoredniki jo s enim glafam terdijo, de v do¬ brih ftarih vinah fe alkohol v eter fpremenuje, od tod tifti pofebni zhuda shlahtni duh mnogih ftarih vin. Toliko je ozhitno, de, ker nar biftrejfhi vino droshje is febe 165 paha, in veliko bolji pohaja, mora vender tudi v njem kaj fpre- menovati fe, in to je, kar tiho vinovrenje imenujemo. XVIII. Kako gre vina narejati? A. P r i p o m o z h 1 j i v o f t alkohola k z h 1 o v e f h k i m s h i v 1 j e n j u. Or. Liebig terdi v gori imenovanih kemijfkih knjigah, de zhlovefhko telo, in vfe druge shivali obftoje v permeri is vezli gnjiliza (JStickstoffj, ko drusih rezin'; gnjiljzhne rezin’ fo tedaj zhloveku in shivalim nar tezhnifhi shivesh; mefd obftoji is veliko gnjiliza, tedaj mozhno tekne; fozhivje in drugo sernje, kakor shita fo bolj gnjiljzhne od drusih raflljinfkih delov. Trava ali fond ima zlo malo gnjiliza v febi, krava ga potrebuje tedaj prav veliko na mero, de fe dobro redi; kar sda 80 funtov pfhenize ali 100 funtov reshi sa shivinfki shivesh, to sda komaj 300 funtov nar boljiga, 400 funtov frednjiga, 500 funtov kifliga fena, ali 700 funtov shitne flame, 700 ali 800 funtov korenja ali krompirja, 1600 funtov repe i. t. d., po primeri tedaj, kakor manj is gnjiliza obftoji. Zuker, alkohol, vfe mafti ali olja obftoje is kifliza, vodenza in vogelza, nimajo nizh gnjiliza v febi, in tedaj zhloveka zlo nizh ne rede, vender fo mu potrebne, kakor dreva na ognjifhi; s tazimi fe potika, de v zhloveku subelj shivljenja ne vgafne, de fe drugi shivesh, de fe gnjiliz v njemu sgotovi, v telefno rejo fpremeni in telo podpira. Ko fe prav kuri, vfelej tudi prav gori; ko bi fe pa prevezh v zloveku s alkohdlam sakurilo, bi subelj shivljenja pre¬ naglo gorel, in zhlovek bi vtegnil pred zhafam sgoreti. Pri bol¬ nikih, ki ne morejo zlo nizh jefti, podpira saldga njih laftne telefne mafti subelj shivljenja, dokler kaj sda. Kadar ni vezli olja v fve- tilu, luzh vgafne. — V merslih deshelah li morajo ljudje bolj kuriti, vezh poshiveti, de subelj njih shivljenja prav gori, v gorkih pa veliko manj; Angleshje, Riifje, fhe zid Nem z i veliko vezh fnedd inmozhnejih pijazh popijejo, kakor Greki, Talijani in Sjhpanjolzi, ki v bolj gorkih deshelah domujejo; pri naf fo ljudje po simi pri kratkim dnevu veliko bolj jefhzhi, ko poleti pri dolsimu; bolj ubogi ti po simi s vinzam kurijo — to njih natora terja — poleti pa s vodo. 166 V slo daljnih fevernih in grosno merslih deshelah fne zhlovek po 8 funtov mefa, priloshi po 6 funtov loja in poleg tega fpije po tri bokale ribje mafti , tako ti je tam ravno prav podkuril. Na fpodnjim Talijanfkim pa ali na §hpanfkim fne zhlovek na dan sa 3 ali 4 kr. kako ribizo, zhebulo, kake serna koftanja. kako frovo ali fuho figo, fpije kosarzhik vinzhika (vin pic col oj, pa je sado- voljen. V bolj merslih deshelah ljudje bolj pijanzhvajo, v gorkejih fo pa bolj tresni. Prifhli fmo bili na fvojim lafhkim popotvanju neki nedeljni vezher na Milanfkim v prav lep terg, ki fe mu Ki ari (Chiarij pravi, kteri ima 8000 dufh, in ondi fmo bili na velki ofhtarii, zel borjazh in vfe ftanize, fhe zid tifto, ki fo jo bili nam v prenozhenje srozhili, s pivzi natlazhene nafhli; de ti ravno fo pivzi, ki fo, kakor Talijani, bolj gorke krivi, veliko mozhneji shoborali in shvergoleli, ko vrabzi, kadar shupana sberajo; ga vender ni bilo, ne eniga vvinjeniga med njimi. Talijani pijejo sa prav, in vfa lafhka gofpodaneve zlo nizh od kake vezherje! Tudi v hladnih deshelah fe nekteri rasumijo, de bi jim vino vtegnilo pre¬ naglo sakuriti, ga torej vfelej raji le po maflizhku klizhejo. Ko¬ der vino ne rafte, fo ljudje bolj mersli, satorej pa tudi bolj na-nj nagnjeni in nagli. §everne vina zhloveku le podkurijo , rede ga pa ne, ali zlo malo, ker ti tam vfe prisadevajo gnjiljzhne rezhi’ po mogozhnofti is njega pahniti in jih odlozhiti; v jushnih vinfkih deshelah pa vino ne podkuri farno, temozh tudi zhloveka nekoliko redi; v tazih deshelah fe fhtir petine vina pred hudo vrozhino popijejo, in tedaj popred, ko bi samogle gnjiljzhne rezin’ kaj sabavljati; kar pa vina sa hudo vrozhinfki zhas vtizhe, treba jim je po mnogih vishali v bkom priti, de bi ne sabavljale. Is leteh tukaj rasjafnjenih sapopadkov je tudi lahko rasumeti, de frovo vino je vfelej manj fhkodljivo od shganiga; v frovim je fhe vender vfelej nekoliko shivesha, in na mero manj alkohola, v shganim je pa sgol alkohol s vodo. Tifti, ki fe s vinam vpijanijo, fe fhe kadaj nekoliko obrede, kteri fe pa s shganjem nalivajo, fe pofufhe; in vezhkrat fe od tazih bere, de nifo sjutrej vflali, ko fo jih hotli ljudje sbuditi, nafhli fo pa ftanizo napolnjeno s grosno ftrafhnim fmradam , od pijanzov pa, polebno shenfkiga fpola, le konzhizhe od rozhnih in nognih perftov, drugo je bilo pa vfe sgorelo. — Alkohol, vinfka mozh, je v zhlovefhkim telefu to, kar je pe- 167 pel na fenosheti; ko le le prav po-nji rastrdfi, sdrami nje mozh, de lepo rodi ; ko bi fe pa prevezh in pogofiama s pepelam potro- fhala, vfe bi vgafnilo, bi fe pofufhilo ali sgorelo. V Hib er n ii, kjer fo vezhidel katolfhki, in v Britanii pa luteranfki kriiijani, ki fte domazhe angleshke kraljeftvi, kakor pri naf Ogerfko in Zhefko, je bilo prav veliko pijanfkih ljudi; pater M a te v sli, duhoven franzifhkanarfkiga reda, jim je na¬ pravil tresnofti drushbo, h kteri jih je priftopilo, na njegove okoli po deshelah imenovanih kraljeftev dershane pridige, zhes 3 mili¬ jone katolfhkih pa tudi vezli luteranfkih kriftjanov, kteri fo Bogii in patru Matevshu obljubili, fvojeshive dnine vezh alkohola, to je, nobene pijanzhljive mokrote pokufiti, in kakor fe flifhi, jo tudi svefto dershijo. Koliko samdre zhlovek, zhe le hozhe! Na fe- vernim Nemfhkim, kjer fe s shitnjevzam vpijanvajo, li tudi veliko prisadevajo , take drushbe vpeljati. Mofhkovitarji ali Riifje, hudi pijanzi, fo flavijanfkiga naroda, ali jih ni tudi drugej fjllovenzov pijanofli podvershenih, de bi fe jim sa veliko potrebo drushba tres¬ nofti napravila? Kar koli Bog dobriga da, samore predersneni zhlovek s sa- nizhljivo nehvaleshnoftjo v flabo oberniti. Vino je pofeben dar Boshji, k rasvefeljenju —■ po befedah fv. pifma — zhlovefhkiga ferza : naj ga pije zhlovek s mero in o pravim zhafu, k oshiv- Ijenju fvoje dufhne in telefne mozhi, de fe bo v njem, kakor s oljem v fvetilu, subeljz shivljenja k poterjenju sdravja in sdalj- fhanju shivljenja, podpiral. B. Bolj feverna ali nemfhka fhega vina narejati. Veliko milijonov ljudi je, ki od vinoreje shive, kako bi fhlo tedaj vina narejati, de bi tem, ki jih pridelujejo, in drusim, ki jih popivajo nar bolj teknile? Is sreliga grosdja shlahtnih plemen, dobre vina narediti, ne bo nobena pofebno teshka rezh. Ko imafh fam febi vino narediti, naredi ga tako, kakor ti nar bolj dopade, pa vender, de bo sdravo; kd ga drusim delafh, pofkerbi tudi, de jim s njim zhes in zhes vftreshefh. Od ftarih zhafov fo slie v mnogoterih deshelah is mnogo- verftniga grosdja, po mozlino raslozhnih fhegah, vina narejali; to nanefd vinfki kraji, tertne plemena, pa tudi umnoft ali neumnoft vinorednikov in ufta pivzov; kupzi in pivzi fo v takih rezheh ve- likrat prav famoglavni. Kaj bi tebi pomagalo, po novi fhegi bolji 168 vino narediti, ko bi ga pa nihzhe ne hotel kupiti? Kadar tedaj hozhefh is laftniga preprizhanja po kaki novi fhegi bolji vino na¬ rediti, naftavi ga fpervizh od 6 ali 10 fodov, en fam fdd, in ko fe ti ta prav fponefe, de ga lahko in dobro prodafh , ravno tako ravnaj drugo leto s dvema fodama ali tremi i. t. d. Dve nar poglavitnifhi fhegi fte navadne in vfakdanje vina narejati; perva bolj v fevernih, druga pa bolj v jushnih deshelah; pervo bi lahko nemfhko, drugo pa franzosko imenovali; po pervi fe bolj flaftne ali fladkafte, po drugi pa bolj grenkljate vina narejajo. Perva je slo hitra fhega: grosdje fe potershe, smafti, fprefha, fod fe s mofhtam nalije, in v njem vre, vezhidel pred simo, kak- fhenkrat pa tudi po nemarnofti vinorednika, fhe le proti konzu prihodnje fpomladi. Ta fhega vina narejati ni nar ftarji, smifhljena je bila v fe¬ vernih vinfkih deshelah , kjer jih je v terganju vezhkrat sima prehitela, de fo slo merslo grosdje tergali in maftili, ki fe jim ni moglo pri mrasu v badnjih vneti in vreti, f-hranili fo mofht v fdde, de bi bil kafneji vrel; ker fe jim je pa to vezhkrat primerilo, fo tako fhego fzhafama jeli pofnemovati. Po ti fhegi delajo po vlili hladnih krajih ne le farno nemfhke, ampak tudi franzoske deshele fvoje bele vina; ravno tako jih rav¬ najo tudi v Primorju in namrezh Breshanko, Rebdlo, Zivi- din in po fpodnji ali gorifhki Ipavi; tudi mi in mnogi drugi Ipavzi fo she fkufhali po ti fhegi bele vina narejati, tode fo jo sopet jeli opufhati. Od ene liram’ je ozhitno, de gre po ti fhegi 1) delo veliko hitrejfhi, in fe manj zhafa samudi; 2) de fe potrebuje veliko manj bendimfke pofdde; sadofti je nekoliko pofdd imeti sa mafhzho, de bi pa mofht v njih vrel, tazih fe ne potrebuje; 3) po ti fhegi narejene vina fo bolj flaftne, bolj prijetne; ko jim ravno Nemzi prefhenika prilivajo , vender ga ne dobi taziga grenza, kakor zhe bi fe bilo na tropinah kuhalo; 4) fo tudi bolj bele, blede ali selenkafte, ko zhlovek hozhe ali sheli ravno take imeti. Od druge ftram' fo tudi preprizhane refnize, ki jih nihzhe ne more tajiti, de 1) po ti fhegi narejene vina imajo manj shlahtniga duha, ki ga nifo is tropin dobile; 169 2) de fo veliko flabeji, kakor, zhe bi fe bile na tropinah ku¬ hale, torej dajo tudi manj alkohola; 3) de imajo malo grenkobe, nifo tedaj tako sdrave, in bole- haftim ne tako flushezhne. Dr. Ritter priporozhuje v fvoji rajnfki vinoreji vfim, ki fo preboleli, le terane, taki fe mo¬ rajo she savolj farbe na tropinah kuhati, in satorej imajo v febi veliko vezli grenkosagolfnofti. 4) Ker imajo manj alkohola in grenkobe, fo tudi manj ftano- vitne. Kar jih v Primorju gori zhiflanih narejajo, fo flaftne simfke vina, ktere — rasun Zi vidi na, kije po fvoji vlaft- nolti she bolj krepek, resen in grenak — po letu premehke poftajajo. Ker jih je veliko , de fo na-nje navajeni in jih radi kupujejo, sa take naj jih le vfako leto napravljajo. §he na ^htajerfko fo fe she velikrat oddajale. Kadar pa huda vrozhina naliopi, takrat bolj oprafhujejo po krepkih vinih. De po vlili bolj hladnih deshelah imajo s nishejfhimi po ti fhegi narejenimi vini vezhkrat kar veliko opraviti, tega ni treba tukaj opomniti. Sjhaptal pa vender pravi, de vfe niške bele vina gre po ti fhegi delati. 5) Take vina, zhe morajo farbane biti, jih po pofebnih limet— noftih , narvezh pa s shganim zukram na slato ali fhe bolj sagorelo farbo obrazhujejo, to je nekoliko drago, pa vino ravno od tega to dobi, na zhem nar vezhiga pomanjkanja terpi. Dr. Ritter fvetuje rajnfkim vinorednikam v prekifle bele mofhte , dokler fo fhe zinilo frovi in fhe nizh ne vrejo, nekoliko apna primefhati, de bi kiflobo na-fe potegnilo, potem pa, ko fe vfe vleshe , mofht snad apna potozhiti, fod s njim naliti in mu zukra pridjati, de bo vino is njega veliko bolji podalo. Baron Babo poterdi tudi, de bo tako vino veliko mozhneji, tode ne bo imelo shlahtnejiga duha satorej pravi, de zuker shlahtniga duha dati ne more. C. Odshlesovanje frednjih in niških mofhtov. prednji in niški mofhti vlili deshel, pofebno is tako imenova¬ nih mehkih tertnih plemen imajo le premalo zukra, in prevezh shlesafte fladine, ali gnjilizhnili rezin' v febi; ref je. de teh gnji- lizhnih rezin' jih gre pri vrenju nekoliko v pene in nekoliko jih pa v droshje pade, pa vender jih fhe smirej prevezh v vinu oftane, in popreji ali kafneji bi vtegnile kaj sabavljati. V jnslinih deshe- 22 170 lab fe take vina vezhidel pred popijejo, ko bi nagajati jele, v bolj fevernih pa, koder fo vinfke letne bolj redke, bi tudi frednje vina sa flabe letne radi prihranovali, de bi jih drashji prodajali; prav bi tedaj bilo, ko bi fe dalo she is froviga mofhta, kar je take shlese, ali gnjilizhnih rezin prevezh, odlozliiti. S^htajerzi, pravi baron Babo, fo fe pred vezh letini smi- flili tako shleso is mofhta odlozhovati, in fo tako delo odshle- sovanje (Entschleimung) imenovali; gofp. Funke na Rajnu je to, pofebno pri rudezhih vinih, ali teranih fknfhal, in prav fe mu je ta fkufhnja obnefla in po njem rasglafila in dalje po Rajnu saplodila, V letu 1835 je fam baron Babo to pofkufhal, in potem vfako leto neprcnehama fvoje bele in rudezhe frednje mofhte od- shlesoval, in od takrat mu nifo vezh vina v njegovih, dobro gor¬ kih kletih sabavljale; take vina, pravi on dalje, fo vfelej sdrave, fkusne ali biftre, nikoli meglene in nobenim fpremenenju pod- vershene, in ko fe naftavijo — tudi pri kmetih, kjer fe td dalje vlezhe, — fe dajo do sadnjiga dobre potozhiti. Po uku baron Bab o ta gre takole mofht odshlesiti: napravi dober fdd, nakadi ga kar fe koli da, s shvepljam, potem ga nali s lovim mofhtam , in zlie fe bojifh , de bi ti vtegnil pred zhafam vreti, pogugaj dobro fdd, kadar je do polovize poln , in ga fhe enkrat sakadi, potem ga pa napolni, ako ravno ne do verha, nizh ne de; sa 3 dni je mofht dovolj zhift, pretozhi ali prefnemi ga snad shlese, ki fe je v tem zhafu vlegla, v drugi nesakajeni fdd, in tukaj bo mofht , ki je dovelj shlese obdershal, pri priinerjeni gorkoti, ne prenaglo , ampak le lahno savrel, in dobro, prijetno inftanovitno vino dal; vlesheno shleso pa pertozhi is perviga foda in jo pufti v kaki odperti pofddi, td je, na sraku vreti, de dobifh fhe is nje, kar je vina. Ravno tako fe odshlesujejo rudezhi niofhti, ker pa morajo mozhneji farbani biti, fe njih fprefhane tropine v kad dobro ftlazhijo in s nekoliko shganjem polijejo, de bi bolj farbo is njih potegnilo; kadar je mofht sadofti zhift, fe tropine srahljajo in ras- zunijo in , kjer badnjov nimajo , v kak fpredaj oddnitjen in po- konzi poftavljen fdd vershejo, in fe odshlesani, nekoliko rndezh- kafti mofht na-nje vlije; napravijo fe fhe grablje v fdd, de ne samore mofht tropin previfoko vsdigniti, in fod fe pokrije s vun vsetim dnam ali s kakimi plahtami: kadar je mofht savrel, fe 171 mora prefneti v drugi po navadno v kletu leshijozhi fdd. Gofp. baron pa nizh vezli v inifel ne vsamejo, ali take, she v moflitu odshlesane vina, kafneji fhe tepejo in kade ali ne. Doli po kneshii imajo feni ter tje vezli pofebno belili pre- shlesaftih vin, prav bi bilo, ko bi kak gofpod, ki ga ima po 30 do 50 fodov, faj s farnim ali dvema fodama tako odshlesanje po- fkulil, in tako vino zhes navaden zliaf hranil, de bi fe vidilo, kaj bi to sdalo. Dobro vemo, de v kraju, kjer ni navadno vin s shvepljam kaditi, je slo teshko, kaj taziga she pri moflitu prizheti, pa priftaviti vender moramo, de, po befedali baron Babota in tudi gofp. Liebiga, vfe tako shvepljo fe pozhali v moflitu in vinu s shleso in drugimi gnjilizhnimi rezlimi fprime in v droslije pade; fperviga difhita fizer pokajeni mofht in vino po shveplji, s zhafam pa tak duh sgubita, ker vfe shvepljo v droslije gre. D. Franzoska alijushna fhega vina narejati. Po drugi teshko zhe ne flarji in po jushnih krajih bolj na¬ vadni fhegi fe grosdje popolnama ali nepopolnama smafti, in potem ki inofht dalje ali manj zhafa na tropinah vre, ga fhe le v fod fpravijo. - Po ti fhegi fe potrebuje vezhih bendimfkih hramov, in slo obilno vezh bendimfke pofdde, de mofht v nji na tropinah vre. Premoshni franzoski vinoredniki imajo lem ter tje k temu velike is kaminja fosidane, od snotraj s opekam ali zeglam oblezhene po- fode, ki jih fhe kakfhenkrat od snotraj s apnam pobelijo, de, ko bi bilo vmoflitu prevezh kifldbe, bi jo apno na-fe potegnilo; fizer imajo po Franzoskini in po dnisih deshelah k temu namenu badnje (Kufen, Biitten); kodar pa nimajo badnjev, oddnijejo kaki fod od fpredaj , in ga pokonzi poftavijo , de fe v njemu mofht na tropi¬ nah kuha; kadar je kuhan ga potozhijo, kakor is badnjev v na¬ vadne fdde. Po ti fhegi je veliko vezh fkerbi, in veliko vezh s mofhtam opraviti, pa vino poftane 1) veliko bolj difhezhe, ker, kakor je bilo she rezheno, vrozhi alkohol is tropin difhezhe olja na-fe potegne; 2) vino poftane is enaziga vsroka nekoliko grenkljato, in tedaj bolj sdravo, de pofebno bolehnim ljudem bolj tekne, pa tudi ftanovitnifhi, ker ga grenkosagoltnoft veshe; 3) zuker fe da po ti fhegi bolj v alkohol fprenieniti, de 172 poftane vino veliko inozhneji; od take refnize fo fe Franzdsje po fprizhevanju Jjhaptala po velikih krajih in po vezli ftorjenih fkufli— njah popolnama preprizhali in lizer de, ko fe mofht na tropinzah ali lupinizah , kadar grosdje oberajo , kuha, vino veliko inozhneji poftane, in de je fhe mozhnejfhi, ko fe grosdje ne obera, deje vino na lupinah in hlaftinah vrelo Vli umni ipavfki vinored- niki dobro vedo, de, kakor dalje zhafa je inofht v primeri na tro¬ pinah vrel, tolikanj inozhneji vino is njega poftane; satorej fo 4) take vina veliko ftanovitnifhi; alkohol in grenkoba nar vezh k ftanovitnofti vin pripomoreta; po vtih vinfkih deslielah fo nar inozhneji vina tudi nar ftanovitnifhi; in 5) po ti fhegi fe vino s srelim grosdjem pofarba, kakor zhlovek hozhe; satd delajo in morajo delati po ti fhegi povfod rudezhe in zherne vina ali terane. Zhe fe na to visho vina narejajo je prav in pripravno , de fo badnji v fvoji velikofti vfelej fddain po mogozhnofti primerjeni, de fe fdd, ne s niefhaiiim, ampak enakim in enako kuhanim mofh- tam nalije. Po Ipavi jih imajo badnje, de merijo 20 do 40 zhe- brov. Umni gofpodarji pofkerbe, de fe med letam na fuhim hra¬ nijo , v drugo rabo ne obrazhajo in jih pred bendimo s vezh vo¬ dami opero. Tudi bendimfki hrami, v kterih mofht vre, morajo biti fnashni in s dknokami prevideni, de fe pri hladnim vremenu lahko sapro pri vrozhimu pa odprd. Kifave ne fmefh, faj v ben- dimfkim zhafu, v njih hraniti; kifanje, podoba raspadanja, fe pri¬ jemlje kot kuga. — V nar vezh krajih kuhajo mofht v odpertih badnjih, v drugih jih pa s nalafh narejenimi pokrovi pokrivajo. Eni potlazhvajo po enkrat ali dvakratna dan tropine nasaj v mofht; drugi jih pa pufte smirej kakor jih mofht vsdigne; nekteri narede zlo v badnje ali v pokonzi poftavljene fdde neke grablje, in jih kam gori vprejo, de ne dajo tropinam na verh in de fo tedaj smirej s mofhtam sakrite; tako fe vino nar bolj pofarba. Kdaj gre pa mofht is tropin vseti ? Neki ga pufte na tropi¬ nah 24 ur, drugi 36 do 48, pa tudi po 3, 5, 8, 10, 14 do 30 dni; vli po raslozhku grosdja, is kteriga fe vino nareja, gorkote, *) B. Babo terdi, de fo bili tudi v nekterih krajih na Rajnu jeli zhernoplavo grosdje oberati. to fo pa sopet opuliili, ker fo fe preprizhali, de ni bilo vezh vino is njega tako krepko in ftanovitno, kakor, zhe fo ga tudi na hlaflinah kuhali; on pravi, de fe je fam od tega tudi pri belih vinah preprizhal. — 173 pri kteri fe je tergalo, ali mofht vre, in po raslozhku deshelnih navad in vezhi ali nianjfhi umnofti vinorednika. Umni vinorednik bi mogel vino, kakor ga liozhe ali more imeti, vedno pred ozlnni oh¬ raniti, in na grosdne in vremenfke okoljftave dobro pasiti: nekteri fo pa v temle mozhnozhudni in famoglavni, drugi pa polni dvom- nofti, in miflijo, de na dveh ali treh urah, vezh ali manj, je kar vfe leshezhe. Zhe fo mofhti slo niški, ali ko bi zhlovek hotel bolj flaftne, ljube in bolj difhezhe vina imeti, popred naj jih is tropin vsame- zhe jih pa sheli bolj grenkljalle, terde, mozhne in bolj farbane koriti, naj jih dalje na tropinah vreti puki. Vfe take vina, ki nifo na tropinah savrele, dokonzhajo fvoje vrenje v fodih, kjer briklajo de je zhutiti, po 3 dni in kakfhen- krat do petih tednov, po raslozhku, kakor fo is bolj ali manj zu- kreniga grosdja, in kakor fo dalje ali manj zhafa na tropinah vrele. E. Ipavfko vinonarejenje. Sgorni Ipavzi fo tudi od nekdaj na to visho fvoje bele vina narejali; she tergazhi tlazhijo grosdje v brantazhih, kafneji v bre- tah; zhe fe s lazim grosdjem badenj nafuje, je vezhkrat v njem mofht do verlia; grosdje pube s mofhtam vred po 2 do 8 dni vreti — vidili fmo she vezhkrat v lazih badnjih , pri mokrotnim vremenu, grosdje na verhu, vun is mofhta, plefnjevati, to je, gnjiti — kadar fe gofpodarju sdi, po njegovih sapopadkih, de je gotovo, mofht fpolje in prezedi fkosi refheto v manji badenj, ki mu pra¬ vijo: plavnik; grosdje potem po trikrat maki, in dve mafhzhi tudi fhe viin fpolje, na tretjo pa vef mofht nasaj prelije, tako ima v badnji polovizo gotoviga in polovizo froviga mofhta: potem ga puki fhe 21 do 48 ur na tropinah vreti, in potlej ga fpolje kakor pervikrat, ga fkosi refheto v plavnik prezedi in is plavnika ga nolijo v brantazhih v fdd. Bog ve! Ali fe je tudi ta fhega is Franzoskiga sanefla? Tudi tam in po Lafhkim fo taki kraji, de, pofebno terane na polovizo s mafhzhenira grosdjem kuhajo, nar hitreji miflijo, de mu tako vezh farbe dajo — ali pa zlo nizh ne miflijo ! — To fhego fposnamo flabo in fhkodljivo. Je ni mokrote snane, de bi hitreji od alkohola v puli fe fpremenila, in prozh beshala; ko bi td ref ne bilo, nihzhe bi ne mogel kar kanzhika shganja narediti; alkohol pervi is kotla beshi, potem pa voda. Kako hitro 174 bi fe poleti pri hudi vrozhini vino v kaki fkledi svefhilo , to je, alkohol ali mozh sgubilo! Ko tedaj gorak mofht is badnja poljefh, ga na refheti na tavshent zurkov prezejafh in nasaj v badenj prelivafh, mu fain dafh kar veliko priloshnofti, fe vefhiti, in ker, ko ga hozhefh v fdd fpraviti, vfe te dela s fhe bolj gotovini in vrozhini mofhtam v novo opravljafh, ni zhudo, de ti kar veliko mozlii is njega fpuhti. ^lednji, ki bliso tvojga hrama pride, bo vedil, bres notri pogledati, kaj delafh: nof obzhuti alkohol, ki fe is tvojga mofhta kadi. To je taka fhega, kakor de bi li zlilo vek vfe nalafh prisadeval, fvoj mofht kar dobro svefhiti. She pred 20 letini fino po fvetu ^haptala novo in gorfhi fhego vino narejati naftavili: marfikteri jo she pofnemvajo, eni vezli, drugi manj; teshko je vfazimu pofebej kaj takiga v glavo vteptti. Najmemo delovzov , de nam do vezhera po dva badnja natershejo; po vezherji jih tergazhi sinaftijo; frov niofht prelivaje, nizh ne sgubi, ga nima fhe zlo nizh alkohola. Kadar fo badnji smafhzheni in nasaj naliti, fe pokrijejo s nalafh narejenimi po¬ krovi : zhe jih kafneji tropine sa 2 ali 3 perfte zhes rob badnja vsdignejo, nizh ne de, vogelnokifli gas loshej vini gre. Kadar fe sazhne alkohol narejati in kvifhko beshati, fe bolj hladnih po¬ krovov prijemlje, in v vezhih kanzhikih nasaj v tropine slesva. De je td ref, fe is tega vidi, de nam nafhe tako pokrite tropine, ko fe ravno kafneji na vfo mozh fprefhajo, vezli sbganja, ko druge drugim dajo. Pokrovi branijo dalje, de kiflogas is sraka ne more do tropin, in de fe ne morejo nikakor fkifati, fhe manj gnjiti; kar na hvalo pride, pofebno fhe, ko fe nisheji mofht kafneji na-nje vlije, poboljfhati ga. Vfim vinorednikam, kteri mofht v badnjih kuhajo, pokrove na-nje, omifliti, vshivo priporozhimo, in jih sagotovimo, de fe bodo od te korifti preprizhali in pokrovov nikdar vezli opuftili. V nafhih badnjih je tedaj vef niofht enako, ali vezli ali manj kuhan; sa 4 do 7 dni, kakor ravno okoljnofti uanefd, flednjiga v fddu fpuflimo; is tega namena imamo dva perila nad dnam vfaziga badnja kolkun, od snotraj pa, is žele kolitarjeve pldfhze, iitize, dobro v badenj na pol okroshja napeto , s ftrefhizo od sgorej — kakor vejaniza bres rdzhe — de fhe pelik fkosi nje lukuize ne more. Na lefeno zev, ali, kakor pri naf pravijo, na kanelo fe priveshe, is rujavo vftrojene koshe, narejeni, fheft feshnjev dolgi mefhizh ali zhevd, de nam feshe od vfaziga badnja, fkosi neko luknjo, v flednji sod podsemeljfke vinfke kleti, ki je ravno 175 pod bendimfkim hramam. Treba ni drusiga, kakor urno naftaviti s pomozlijo kake niške pa fhiroklate latvize, de fe nizh neraslije; v eni uri istezhe is badnja tiftih 25 do 35 dunajfkih zhebrov. Kakor mofht is badnja odteka, lesejo tropine pozhafi doli in potlazhijo droshje na dno, de fe s golo zhiftim mofhtam tod na¬ polni. To pride ob prefnemovanju mozhno na hvalo: pri poprejfhni fhegi fmo imeli ob prefnemovanju is foda po 10 do 14 brantazhev droshi in kolniga ali motniga, sdaj pa po tri in k vezhimu po fhtiri brantazhe; droshje oftanejo tedaj v badnju, fe s tropinami pomefhajo, fprefhajo in sadnjizh foshgd, de fe fhe alkohol is njih islezhe. Po nafhi fhegi ga ne pride ne kanzhika kuhaniga mofhta na srak, de bi fe vefhil, in po primeri, kakor ti drugi po nevednofti in nerozhnofti veliko prisadevajo fvoje kuhane mofhte svefhiti, pofkerbimp mi nafproti jim vib inozh, vef alkohol ohraniti, zhudo bi ne bilo ne, ko bi she od te Hrani nafhe vina nekoliko bolji bile. Koblarjeve, k temu pripravne litiza nafhe snajdbe, delajo v §hturju, in jih she veliko po 30 kr. prodajajo. Ipavzi fe sgo- varjajo, de imajo preniske bendimfke hrame, de jim ni mogozhe vifhjih badnjev poftaviti, fpodaj is njih tozhiti. Prasni sgovori! Oaj li naredili mefhizh, 3 pednje dolg in ga priveshi na kanelo, tako bofh mofht is vfaziga badnja prav lahko potozhil. Drugi mefhizh 4 ali 5 pednjov dolg priveshi pa na tlavo lija, de feshe na dno fdda, tako fe ti tudi v fddu mofht nizh ubival in vefhil ne bo. § pomozhjo teh dveh mefhizhev samorefh fkorej vfimu tvojima iizer navadnimu vefhenju mofhta nafproti ali v bkom priti, in to sa tolikanj vezli, zhe bofh vtergano grosdje prezej frovo in po- polnama smaftil. Nografhki mofhti, is pofebno dobrih leg, dajo [pavzam, ko jih nekoliko manj kuhajo, vina pofebno shlahtniga duha: na tako lepo difhezhe nifmo fhe nikjer drugej fe namerili; kdor jih mifli tedaj do konza Velkitravna oddati, naj jih le nekoliko manj kuha; po fv. Ivani pa oprafhujejo bolj po krepkih, grenkljatih in mozh- nejih vinih, take pa poftanejo, ko jih nekoliko dalje zhafa kuhafh; tu bo alkohol, v vezhi obihiofti prizhijozh, shlahtni duh nekoliko smagaval in sakrival; pa take, dobro kuhane vina fe tudi prezej po bendimi in fkosi zelo simo prodajajo, kjer jih je veliko, ne fladko, ampak grenkoulinikov, de jih raji od flaftnih pijd. Na nografhke tropine, ko je mofht fpod njih potozhil, vlije Ipavz navadno planini ali poljfki mofht; to je umni vinoreji po- 176 polnama primerjeno: take tropine imajo po nafhih poprejfhnih be- fedah, kar tudi b. Babo poterdi, obilo alkohola v tebi, fp tedaj mozhne , lepfhi od pianinih difhe, kar vfak fposna, in dajo nar hitreji tudi vezh grenza; ozhitno je tedaj, de fe mora plantna kar veliko na njih popraviti, ko jih niti po nemarnofti puttil fkifati; kadar je kuhana, jo fpravijo v fod in tropine fprefhajo. Poprav¬ ljena plantna fe obilo drashej od nepopravljene proda. Prefhnina ali prefhnik je veliko grenkeji od drusiga poto- zheniga mofhta, sdrava je in veliko pripomore k obdershanju vina; mi dolijemo s njo vfe fdde , in fhe nikoli fe nam ni primerilo, de bi bile vina po nji pregrenke poftale. Savoljo farbe, pa tudi grenkobe kuhajo marfikteri Lahi fvoje terane po želih 14 dni v badnjih. F. Kako tropine v k o r i ft o b e r n i t i ? shganje, k i f i. t. d. Sdelo fe nam je nar bolj pripravno tukaj le nektere uke, ki tropine vtizhejo, vverftiti. Tropine fe dajo na vezh vish h korifti oberniti: 1) Zhe hozhefh shganje is njih shgati#), treba jih je, ka¬ kor hitro fe is prefhe usainejo , de bi fe ne vefhile, vnele in nekifale, srahljati, v kaki baden , kar dobro ftlazhiti in jih fhtiri do fheft perftov vifoko s mokrim pefkam sagerniti. Ipavfke shganjarije fo otrozharije, farno sa pokasati, de fe sna in samore shganje narediti. Kotli dershe po 30 do 40 bo¬ kalov, kaj fe pri tazih derv pokvari! Ko bi imel zhlovek 4 ali 5 kotlov, de bi flednji dershal faj po 60 bokalov, vsidanih v verfto, vfaziga v fvoj predal, pa tako, de, ko bi zhlovek hotel, bi luknjo is predala v predal fizer dobro saperto, vender lahko odprel. Ko bi drugej, kjer fi bodi, vodo kuhal, nje puh vjel in po kaki zevi ali roru v pervi predal pod kotel napeljal, ga bo puh vrele vode kod ogenj rasgrel, de bo shganje is njega teklo ; ko she is per- viga dobro tezhe, fe odpre luknja is perviga v drugi predal, in kadar tezhe is drusiga kotla, fe odpre tretji i. t. d., s puham vrele vode tedaj, ki fe drugej kuha, bi fe samogli vfi kotli gnati. Ta shganjerija bi fe pa ne fmela zhes nozh uftaviti. flednji kotel *) Pervi. ki fo fe nauzhili, nar hitreji od .A rab z. lian o v, fhganje narejati, fo ga, kakor fhe dan danafhenj tresni Tali.jani, vodo shivljenja imenovali; delali fo ga fkrivaje in ga v lekarijah ali apotekah, kakor drage sdravila prodajali, sdaj ga pa marfikteri v ftrup fvojga shivljenja obrazhajo. 177 bi mogel imeti fpredaj fkosi zeglov sidiz pipo fpufheno, po tifti potozhiti, ko bi febila kaka mokrota shgala; tropine bi fe pa mogle od sgorej fkosi gerlo vun jemati. Sa kotli bi fe naredilo veliko korito, de bi fe voda va-nj nofila, fhe bolji napeljala, shganji puh v zevih ali rorih kaliti. Verhpoljzi nadlpavo Ib letaf snabit zhes 200 vos fprefhanih tropin okoli po komilii pokupili, jih dobro vefhivfhi v kdfhih, doimi vosili, in v tazih majhnih kotlizhkih shgali; zhe bi vkup ftopili in fi tako umno shganjarijo po mojftru dali narediti, bi she faj zhes 150 vos derv manj poshgali! Koliko manj poti v gojsd, koliko manj dela doma! Na fushinah je tak mojfter ali tehnikar gofp. Nufsbaum. 2) Drugi vlijejo na tako ftlazhene tropine vode, in jih pri¬ hranijo v simfko shivinorejo. 3) Kdor hozhe repo pofebno shlahtniga pokufa jefli, naj je dene po verfti v kako kad, na-njo pa lego tazih vinfkih tropin tri perlle vifoko, potem novo verfto repe in drugo lego tropin in tako dalje, dokler fe kad ne napolni in s vodo nalije; v treh tednih je repa kifla; ko jo je treba, fe vun vsame, olupi, sreshe ali sriblje in pripravi; jo ni zhes tako repo ! 4) Take vinfke, dobro fllazhene in obilo s pefkam sakrite tropine fe dajo na hladnim kraju zelo leto ohraniti. Ko bi ti pri hudi vrozhini kako vino kaj nagajalo, ga lahko s tazimi tropinami hitro v kif ali jefih fpremenifh. Poftavi kak ftar badenj, s kolku- nam pri dnu, na prav gorak kraj — pri 22 do 28 ftopinzah gor- kote na gorkomeru fe kif dela — naredi v fred badnja fhe eno dno is kake redko fpletene lefe, pa vender, de bi tropine prevezh fkosi ne fhle, ga v badnju dobro vterdi; vsemi tri ali fhtiri zhebre tropin, dobro jih rasrahljaj, pofkerbi, de bo obilo hlaftin vmef, deni jih polahkama in rahlo na lefo in polij jih pozhafi s dvema ali tremi zhebri nekasniga vina in s pokrovam badenj po- kri. Kakor hitro fe tropine dobro vnamejo in fe sazhnejo kifati, potozhi vino ispod njih in ga sopet na-nje poli, tako imafh trikrat ali fhtirikrat na dan polivati. De bi pa to fhe hitrejfhi fhlo, pre- vertaj badenj prezej pod lefo na 4 ali 6 krajih, pa nekoliko po- vifhev proti fpodnjim dnu, de bi nizh mokriga is lefe po luknjah vun ne folselo, in de bi po tih luknjah kiflogas is sraka od fpo- daj fkosi lefo v tropine prifhel, in jih fhe bolj fkifal. Po ti fhegi fe lahko na enazih tropinah 20 do 50 zhebrov 23 178 vina v kil’ fpremem'; ni ireba zliakati, de bi le vino na tropinah popolnama fkifalo, sadofti je, de fe vgreje in kiflafto poftane, v lodu pa, tudi na gorko poftavljenim, kamor ga gre slivati, fe bo popolnama fkifalo; pa ga ne fniefh do verha naliti, tudi ne sa- vefhiti, marvezh mu fhe na obeh dneh gori pri verhu dve po palzu fhiroki luknji prevertaj, de bo kiflogas od vlili Hrani va-nj fhel, in ga fhe bolj kifal; kadar bo pa popolnama hud poftal, sa- mafhi fodu vfe dufhke, in ga na bolj hladno poftavi. Zhe mu vezhkrat vina prilivafh , ga lahko obdershifh, kakor dolgo zhafa hozhefh, fizer bi fe pa, pofebno na gorkim kraju fpridil, to je, bi jel gnjiti. Vezhkrat fe primeri, de fe sa kil’ ali jelih — ko je ravno na tropinah savolj hude vrozhine mozhno vgorel, de feis 24zhehrov vina le 20 zhebrov jefiha dobi — vender vezh vsame, kakor bi fe bilo sa vinovselo: dober jelih je namrezh velikrat veliko drashji od niških vin. *) Drage bravze vinoreje, kterim bi mar bilo od vinohranjenja kaj vezh rasumeti, poprofimo naflednje kemijfke opombe pasljivo prebrati. Vinokifanje je neka nova dalna podoba raspadanje nekdajniga mbfhta; nar popred fe je zuker po vinovrenju v alkohol fpremenil, mofht je pijanzhljiv, je vino poftal, alkohol pa samore po novim vrenju v jeflhokiflobo fpremeniti fe. Kakor zuker in alkohol, fia tudi alkohol in jeflhokifloba is enazih pervin : is vogelza, vodenza in kifliza, njih primera je pa drugazhna. V 100 lotih alkohola je 52'4 lotov vogelza, 13 lotov vodenza in 34 '/ 2 lotov kifliza; zhe bi fe imelo tih 100 lotov alkohola v jeflhokiflobo fpremeniti, oftane vogelz vef, in ga je 52'4 lotov, vodenza fe pokvari 4'4 lotov, fe fprime s 36 lotov kifliza in poftane voda, de ga ne oftane vezh v jefihokiflobi ko 8'/ 2 lotov; kifliza fe pa pridrushi fhe is sraka novih 34 lotov, de ga je vflga sdaj 68'4 lotov, in de je tako is 100 lotov zhiftiga alkohola, sdaj 129'4 lotov zhifte jeflhokiflobe; alkohol je te¬ daj sgubil 4 '/ 2 lotov vodenza, pridobil pa 34 lotov kifliza in je poftal jeflhokifloba. Kemikarji raslozhijo kar veliko kiflob, ktere fo v nekih laftnoliih vfe enake, po drusih laftnoftih fe pa flednja od vlake druge raslozhi, tako tudi je- fihokifloba; poglavitnifhi sloshna pervina vflh, rasnn ene, je kifliz. i?am zhilt alkohol fe ne more fkifati, smefhan mora biti v primeri s vodo in kako shleso, gnjilizhno rezhjo ali s kakim kvafam. Zhe smefhafh bokal shganja s 9mi bokali vode , in ko prilijefh nekoliko dobriga jefiha, ali pride- nefh nekoliko v jeflhu dobro namozheniga kruha, ali kaj kvafii, in ko fddez, previden od sgorej s potrebnimi odufhki, ne prepoln, na kraj 22 do 28 flopiniz gorkote poftavifh, fe bo kar hitro fkifal. Mlade vina fo pa she ravno taka smef, kakor je potrebna sa alkohol fkifati, ali jefih delati, pa vender hitreji fe vino fkifa v fodzu, ko mu kaj jefiha prilijefh, ali kaj kvafii priflavifh. Ko fe pa jeflh, kakor fmo gori rekli, na tropinah, ki fo she farne dobro shlesafte, dela, ni treba nobeniga drusiga kvafii pridjati. Kakor mozhneji vino-, ali vezh alkohola, tolikanj hujfhi bo jeflh poftal, in kakor gorkeji kraj , kjer fe dela, in vezhi priftop kiflogasa, tolikanj hitreji fe bo fkifalo; satorej morajo biti badnji od fpodaj in fodi od sgoraj dobro s odufhki prevideni, de ima kiflogas vezhi prihod; satorej je tudi dobro, de tro¬ pine, na kterih fe jeflh dela, fo dobro hlaftinafte in tedaj bolj rahlje, de pride kiflogas od vfih tirani loshej do njih mokrote; gnjilogas pa, ki nima vezh ki- 179 o) Ko fe frove ali kuhane, to je, vinfke tropine nekoliko s vodo rasmozhene, fkifajo, fe da, jih prefhaje, nekoliko flabiga jefiha is njih dobiti. 6) Ko bi fe nekoliko pelkov is vinfkih, to je, nesliganih tropin odtrebilo, pofufhilo in f-hranilo; bi fe snalo s tazimi — ko bi jih polizh ali bokal ftolkel v kaki shakljizhik svesal in jih v fod obefel — kakiniu premehkimi! ali mlakaftimu vinu nekoliko grenkosagoltnofti dati, de bi krepkejfhi, terdnejfhi in ftanovitnifhi pollalo. Koder imajo slo mehke vina, bi bilo prav, de bi po letu kaj takiga faj pofkufhali, mnogi uzheni vinoredniki td priporo- zhujejo. 7) Tropine, is kterih fe je shganje isleklo, fpravljajo, hlaftine prozh metaje, v ftare badnje, in jih s vodo nalijejo: po simi s ta- zimi prafizhe prerede. 8) Pelki is tropin Ib kokofhim, razam in pofebno prefhizhem prijetna reja. 9) §haptal pravi, de 4000 funtov foshganih tropin, da 500 funtov pepela, pepel pa 110 funtov lugafte foli, kiji Kali ali Potafhe pravijo. flizavfebi, beshi od sgorej pri pokrovu, ki fe dobro ne prileshe ali kaki odufhik ima vim is badnja ali foda. V fevcrnih deshelah, koder vino ne rafte, de bi vinfkiga jeflha predrago ne plazhevali, fi kupijo namefli 10 barigel (Gebinde) jefiha, le farno bariglo shganja — fi prihranijo tedaj vosnino 9 barigel — in fl narede is barigle shganja, ji vode in nekoliko jeflha prilivlhi, ali kaki drugi kvaf pridjavfhi, 10 harigel jefiha; narejajo ga v vifokih v kurjene hrame ali lianize poftavljenih kadili — ker nimajo tropin — pa na bukovim oblanju (Hobelspiine). Poglej: Essigfabrikation von Dr. F. J. Otto, Professor der Chemie in Braunsohweig 1840. Gofp. Dr. Liebig je fhe drugo podobo kifanja saposnal; on pravi, de mnogotera rezh fe samorc v fvojih pervinah ali sloshnih delih obgugati, in de pervine ali sloshni deli fe snovizh sdrushijo in fprimejo v nove rede, bres de bi drobzo kake pervine ali sloshniga dela sgubile ali pridobile; is enazih pervin kakor popred fo tudi potem sloshene in v enaki primeri, njih laftnolli fo pa vfe drugazhne in nizh vezli poprejfhnim podobne. Kakor de bi, pollavimo , prav umni kamnar is resaniga kamnja, is lepih marmornaltih Itebrov in karnishev i. t. d. kar lepo kneshko hifho fosidal pa tako, de, zhe bi jo poderl, bi is ena- ziga kamnja lepo zerkev naredil, bres de bi en farn kamen prevezh ali premalo bil. Mlezhni zuker , pravi on , fe po ti fhegi v mlezhno kifldbo fpremeni; tak zuker in taka kifloba tla is enazih pervin in v enaki primeri. Pri kifanju repe in selja fe nekaj taziga godi. Baron Babo pirhe, kako jim na Kajnu vezhkrat. pofebno v letu 1834 polni, dobro samafheni fodje nar boljiga vina na drenj potegnejo ali zikajo (stichig); on pravi, de fe pri tazih primeri, ki imajo fhe veliko zukra, ki fe ni pri vrenju v alkohol fpreincnil; is taziga zukra, pa ne is alkohola fe taka kifloba naredi; ali je pa to jefiho- ali kaka druga kifloba, tega pa nizh ne pove. Taziga prikaska, de bi zeli fodje na drenj potegnili, nifmo. fhe v tih krajih doshiveli. Zhe je v nekih fodih ali lodzih malo vina, in de fo fhe flabo samafheni, zhudo bi ne bilo, ko bi pri veliki vrozhini na drenj potegnilo, kiflogas ima sadofli prihoda s alkoholam sdrushiti le. 23 * 180 10) Tropine fo sadnjizh kar dober gnoj , pofebno tertam s njimi gnojiti je prav koriftno delo. G. Nova od gofp. Liebiga slo priporozhena fhega vina nar e j a ti. Na Bavarfkim Ib fodze s dlani nalivali, kakor drugej, de je v njih vrel in metal; v poflednjih zhafih fo fe pa smiflili, slo ve¬ like pod semeljfke kleti, nar bolj , ko je mogozhe, v kamnitnim fvetu narediti li; omiflili fo fi va-nje tudi zlo velike badnje; take odperte nalijejo s dlani, de v njih slo pozhali vre; gorkota namrezh v takih kletih nima biti vezhi od 7 do 8 ftopin na gorkomeru. 01 obftoji, kakor niške vina, is veliko shlese ali gnjilzhnih rezhi; kiflogas, ki pride povfod, pri odpertih badnjih do dla, sgrabi gnjilzhne rezhi, fe s njimi sdrushi in jih na dno v droshje pot- lazhi. Kadar je dl dovelj kuhan, ga potdzhijo zhiftiga sverh droshij v fodze, in fe hvalijo, de tako kuhan dl je veliko fkusnifhi ali tanjfhi, boljiga pokufa, veliko mozhneji in ftanovitnifhi; sakaj gnjilzhne rezhi, ki bi vtegnile tudi pri dhi sabavljati, fo od njega po ti fhegi odlozhene bile, in de v tako hladnih kletih in pri tako pozhafnim vrenju ne more dl nad alkoholam, ali mozhjo, nobene pofebne sgube terpeti. Dr. Liebig vshivo priporozhujc v fvojih gori imenovanih bukvah, in fhe pofebno v 24. pretezheniga 17. Roshnizveta v obzhinfkih Augfhpurgfkih novizah osnanjenim kemij- fkim liftu — po ti fhegi tudi vina narejati, in priftavi, de baron Babo, eden — kakor ga imenuje — nar umnifhih vinorednikov v Badenfkim velikovojvodttvu na Rajnu — mu je po pifniu mefza Malitravna 1843 na snanje dal, de fe mu je rudezhe vino, po ti fhegi kuhano 1841 in 1842 kar pofebno dobro fponeflo. Nar hitreji je gofp. baron s kakimi vpertimi grabljemi tropine v mofhtu vtopljene dershal, fizer bi ne bil mogel kiflogas popolnama do mofhta priti, in tako fe je tudi vino bolj pofarbalo. Dr. Liebig pravi: 1. De kakor pri dlu, mora tudi pri vinu, ko po ti fhegi vre, kiflogas od verha doli vfo shleso ali vfe gnjilzhne rezhi v fpodnje droshje potlazhiti; on imenuje tako vrenje: fpodnjo vrenje, na- fproti fizer navadnim, ki ga imenuje sgorno vrenje, pri kte- rim dl in vino od sgoraj fkosi veho nekaj droshij vim mezheta. 2. De fe je po nesnanju in veliki nevednofti primerilo, de fi 181 nifo she sdavnaj vinoredniki po ti fhegi dobizhkov naklanjali, ki fe dajo od nje prizliakovati. De vina, po ti fhegi kuhane, fe mo¬ rajo v slo kratkim zhafu vsoriti in dobroto dofezlii, kakor de bi bile she vezli let ftare. To govori pervi kemikar Evrope! — 3. De fe ni pri ti fhegi vinovrenja malo in dofti kakiga vi- nokifanja bati, de pri takim hladu, kakor je 7 ali 8 ftopin gor- kote, fe vino kifati ne more; ravno tako tudi, de pri takim hladu fe ne bo vino veliko vefhilo, ker slo po zhafi vre, in ko bi fe tudi od ene ftrani nekoliko vefhilo, dobi pa od druge veliko, od vtih vinorednikov sashelenih laftnoft. Zhe kiflogas v tazim vinu vfe gnjilzhne in shlesafte rezin' — bres kterih ga ni tudi nobeniga je- tihokifanja— doli v droshje potlazhi, ne more vezh tako vino kafneji, ne v jefihokiflobo fpremenili, ne, ko fe dobro hrani, po drugi vishi fpriditi fe. 4. Vinoredniki na llajnu in v vtih bolj fevernih krajih, ki pridejo s terganjem vezhidel konez kosoperfka she v hlad, dru- siga k temu ne potrebujejo, pravi on, kakor hladnih klet; v tazih kletih in v tazim zhafu, fe jim kar lahko vlovi, de je nimajo v kletih ne vezhi, ne manjfhi gorkote, kakor jo ravno k tazimu vinovrenju potrebujejo. Vinorednik nima pa mifliti, de fe mu bo tako vrenje pervikrat kar popolnama fponeflo, fam Dr. Liebig — ki ni vinorednik, ampak le uzhenik kemije — priporozhuje, s tanjkim premiflikam vlili okoliflav je vezhkrat pofkufhati, dokler fe sadnjizh po vezh fkufhnah to pravo vjame. Tako opomni tudi baron Babo v fvoji vinoreji, kjer od taziga vrenja govori, de, ko bi v kleti prehladno bilo, bi fe mogla v nji gorkota s kur¬ jenjem do fedme ftopine povsdignili, in pri taki ftopini obder- shati. Sadnjizh jo Dr. Liebig fhe na vfe ulla pove, de 5. Koblarjeve zevi ali rdre, ki jih ftavijo fem ter tje v vehe fddov, v kterih mofht vre, — de gre vogelnokifligas po njih v neko s vddo napolnjeno latvizo briklaje — fo prasne glave snajdle, in de fe jih tudi prasne glave bres vliga premiflika po- flushujejo! — S temi befedami hozhe rezhi, debi venderbolji bilo, ko bi kiflogas fkosi veho do mofhta prifhel, in is njega faj nekoliko gnjilzhnih rezili v droshje potlazhil. On govori, kar protimo dobro pomniti, od hladnih krajev, ali faj vender od dobro hladnih klet. Martikteri puftijo v nafhih krajih fvoje fdde vezh tednov po bendimi na vehah odperte, potem denejo na veho kako tertno pero in kafneji, po tiari navadi kamnitno plofhizo, jo kakfhenkrat fhe zlo 182 od ene tirani s kakim lefzam podloshivfhi, de fe tikama na veho ne vleshe. Tako ima kiflogas smirej prihod do vina, in v tazih fddili fe vino veliko hitrejf lii vzhifti, kakor zhe bi bilo dobro sa- mafheno. Take vina fo kakfhenkrat, ko fe pri vehi vun vsamejo, nedopovedljivo tanjke in lepe, in ne podobne unim, ki fe pri zhe- pinzu is enazih fo'dov vtozhijo. Ali ni tukaj kiflogas meglo, shleso ali gnjilzhne rezin' doli potlazhil? Tudi vfakdanje fkufhnje ka- shejo, de v nepolnih fddih — kjer ima tedaj kiflogas vezhi prihod — fe vina veliko raji in hitreji vzhiflijo. To fprizhuje vender faj nekoliko refnizhnoft tega, kar Dr. Liebig terdi. — Ker je pa tudi ozhitno, de nižh ali flabo samafheno vino, ko fe pri vehi vun vsame, je pri naf veliko bolj svefheno od uniga, ki fe is enazige foda pri zhepinzu vtozhi; gre pri naf, in v vlili bolj gorkih krajih, fdde dobro samafhiti, ali jih savefhiti. Kakor hitro nehajo brikljati, jih salopnemo inlizer na to visho: na gladko veho denemo neke pole popirja na dve gubi, de jih je 10 do 20 liflov fkupej; verh popirja pride hraftova fhtirivoglata pripravna diliz ain verh lete kamen 2 do 3 funtov teshak. Ko je en lift vma- san, ga gre oberniti, de pride od sgoraj, drugi zheden pa fpodaj. Tako salopnjene dershimo fvoje fdde zelo leto, de fe nam, v na- fhili bolj gorkih krajih, vina fkosi veho ne vefhe. V kakim hu¬ dim, pa tihim mrasu, ko bi fe fddje na vehah odperli, bi morde tudi pri naf vinam teknilo, de bi hitreji, ali bolj zhifte poftale: nizh bi ne fhkodvalo, ko bi kiflogas kaj vezli gnjilzhnih rezin' — megle — v droshje potlazhil. Pri naf, in v vlih bolj gorkih krajih je bendima presgodaj, de bi samogli mifliti, po gofp. Liebigovi fhegi vina narejati. Umni in bolj premoshni vinoredniki pa po Dolenfkim in §hta- jerfkim, ki imajo hladne hrame, in veliko kafneje tershejo, naj ferzhno pofkufhajo nekoliko vina, ki 3 ali 4 leta po ti novi fhegi narediti. Bog ve! sna biti, de bi fe jo sa ftanovitno poprijeli. Gorizhanam damo pa fvet: de bi nad f^olkanam, nafproti fv. Gore zhes §dzho fi moft naredili, in fe v ojftri ofdjni v hrib fv. Valentina s veliko kletjo , ki sa 1000 ali 2000 fddov vina, sa- rinili. Ker nekoliko kafneji od naf tershejo in v badnjih terane she sdaj dolgo kuhajo, bi samogli morde fvoje, faj zherne vina ali terane, v imenovani kleti po gofp. Liebigovim fvetu na¬ rejati , in ko bi ravno tam shelesna zefta mimo fhla, kar bi jih po-nji v daljne kraje oddajali. Vef fmeh na Hran! vender ga ni v 183 želim Primorji sa premoshne vinorednike, kupzhijfkiga duha, gor- fhiga kraja in bolj na rokah, od v mifel vsetiga, fi dobro klet na¬ rediti. Po vtih fevernih deshelah veliko pofkerbe hladnih klet ti omifliti, ali bi kaj taziga vinorednikam v bolj gorkih krajih fhko- dvalo? ali bi Gorizhanam tako nadlegvalo, po lepi zefti dobo zhetert ure daljezh v fvoje hladne hrame vositi fe? — H. Rasne pofebne fliege vina narejati. Rasun dveh tukaj she rasloshenih nar poglavitnifhih fheg vfakdanje vina narejati, jih je fhe veliko drusih, vezli ali manj med feboj raslozhenih, po kterih fe pofebne, vezhidel bolj shlahtne vina delajo; od tazih fe bo pa tukaj le nekaj maliga v mifli vselo, satd, ker fmo sgoraj, kader je bilo od mnogoverftniga mofhtosgo- ftenja govorjenje, od tega she vezh povedali. Eno pripodobo tudi vfakdanje vina okoljnoftim primerjeno ravnati, ne gre tukaj le samolzhati. Napolitanfko leshi glo¬ boko doli pod Rimam in je slo gorka deshela, de tam malo od mrasa vedo. O n or a ti, neki uzheni Napolitanfki vinorednikpifhe:#) „Zhe je mofht pregoft, naj bo, hampanii sjutrej, dokler je fhe grosdje rofnd, ne, de bi vezli *) K. A. Hellenthal’s Hulfsbnch fiir Weinbesitzer und Wcinhandler ? verbesscrte sechste Auflage. Pesth 1838. 190 vina imeli, temozh, kar lizer nobeden ne pifhe, de bi fe jim pre- gorko grosdje prevezh ne vnelo, in mofht prevezh ne sevrel; v drusih krajih ga pa nekteri potergano na folnzu ali v hifhah neke dni svenvajo; eni ga oberajo, drugi pa ne. De bi jim mofht pre¬ vezh ne sevrel, ga eni na slo raslozhne vishe fazhejo (fdtriren); drugi odlozhijo od njega v odpertih badnjih, kar fe da v 30—40 urah, kakor v Profeku, sgorne in fpodnje droshje, po tem ga v fode fpravijo. fpufhza ga prefnamejo, vzhiftijo, gufhtare s njim nalijejo, de vfake2—3 perfte manjka, in jih terdd terdd samafhijo- Bogati prekupzi imajo vfvojih velikih kletih sidane fkladanze, va-nje fpraviti 200,000 do 600,000 tazih gufhtar, de leshe ena verh druge. Ko fe proti konzu poletja vino v njih, ki nifo bile do verha polne, napne, ali pa tudi, zhe jim sazhnejo dobro pokati, jih prav vefeli. Na jefen denejo gufhtare doli na tla, jih poftavijo na glave pokonzi, jih vezhkrat okrog gugajo, pa de je gerlo smiraj od fpodaj; tako slesejo pozhafi vfe droshjize na samoho, ali gobov samafhek; sdaj jih fede pet h kaki niški inisizi, in delajo, kakor Nemzi pravijo, eden drusimu v roke; pervi samoho odvershe, drugi jo vim potegne, pa tako, de vino le droshjize vim pahne, ko bi fe pa vender prevezh vina raslilo, ga tretji is druge she zhifte gufhtare dolijc; zheterti dobro samafhi i. t. d. sdaj je Jjhampanjer gotov, in dajo ga v kupzhijo. Vezhkrat fe jim pa zlo nizh ne fponefe, marvezh jim, kakor pravijo: prede, to je, fe jim sgofti, de fe jim kakor olje v dolge niti vlezhe, kar je snamnje njega slo niške bashe; tu ga is gufh¬ tar sopet v fode potozhijo, ga pretepajo, de fe Bogu ufmili! zhiftijo, in snovizh v gufhtare nalijejo; mu rastopljeniga in vzhifteniga predobriga zukra, ali pa tudi po potrebi alkohola ali vinfkiga zvetu v pravi, snani primeri dolijejo, in zhakati morajo drusiga leta, de fhe le vidijo, kaj de is njega bode i. t. d. Pri nafni tako rozhnih delavzov, de bi umeli K imovza drosh¬ jize is takih gufhtar fpravljati, satorej, pravi baron Babo: zhe li li nekaj malo gufhtar taziga vina naredil, fpravi tndi droshjize, po tukaj dopovedani fhegi, na samoho, in ob mozhnim mrasu, — pa bres de bi ti vino smersnilo —samorefh fam droshje vim fpraviti, bres de bi ti fapa hotla is gufhtar pobegniti; ni je namrezh tazhaf gorkote, de bi jo raspela; tudi bi samogel, ko bi bilo vino preojftro, kiflo ali preflabo po imenovanim poduku ga poboljfhati. Od drusih 191 fredftev take vina k fpenenju ali mutiranju prifditi, hozhemo mol- zhati. Pred vezh letmi je bilo rezheno, de je neki Franzds okoli 100 zhebrov Profekarja v Terfti kupil in fhampanjer is njega delal; vezh jo ne moremo sagotoviti, kakor de fmo flifhali to. Pili fmo pa Profekar she vezhkrat, de fe je kot fhampanjer fpe- nil. Martikteri gofpofki vinoredniki okoli po tih krajih naredi kake gufhtare fhampanjarja sa fe, in ne sa kupzhijo; tak pa nam ni fhe snan, de bi mu mar bilo droshjize od njega odlozhiti, ali de bi ga prav prijetniga naredil. Zhe fe ga naredi is premalo sreliga grosdja, fe ne bo bres kake prilage kar nikoli fponefel; s kifljatim in kalnim fhampanjarjem kar nobenimu fladkouftniku ali vifhejimu gofpodu vgodil ne bofh. Prav bi vender bilo, ko bi neki uzheni in bolj umni gofpodje, ki po Dolenfkim in §htajerfkim na fvojih grajfhinah, ali na farah domujejo, in s fevernofranzoskimi, kjer fhampanjar rafte, in s nemfhkimi deshelami enako podnebje in vina imajo, vfak po- febej ali sdrusheni, po vezh fkufhnjah jo vlovili, tudi take prav prijetne vina narejati, de bi vender veliko denarjev, ki fe sa-nje v ptuje deshele dajajo, fe sa vezh drugih potreb doma prihra- novalo. Preden fvoje ljube bravze v klet ali vinfki hram peljemo po¬ gledat, kaj je tii pofkerbeti in opraviti — kar bo morde ne farno vinorednikam, ampak tudi drusim, ki s vinam kupzhujejo, ga tozhijo, ali sa dom hranijo, vfhezh — moramo opomniti, de je mende ni na želim fvetu vinfke deshele, de bi v tako majhnim proftoru toli¬ kanj raslozhnih vin rodila, kakor ti kraji in kotanje okoli naf. Povedali fmo she, de fe tukaj rasne shlahtne, fuhe vina ali efenzi delajo, samolzhati jo pa ne fmemo, de bi fe lahko fhe marfiktere druge, nove bashe, in s ftaranjem veliko shlahtneji narejale. Kar pa po navadno narejene vina vtizhe — od sadufhenih fmo she sgorej govorili — je nafha ipavfka nografhna pritlizhne reje in is pervih leg, in pofebej is pafjiga repa v nafhi fari, pervo vino; faj fo nam zhifti prihodek orala tazih nogradov 4 goldinarje in 15 krajzarjev vifhej od vtih drusih v zeli komifii ženili; — sa pafjim repam in drugo ipavfko nografhno pervih leg poftavimo Ter- shafhke terane in neke Friulfke okoli Medeje, sa temi naftopi selenkljat Zividin, pa le okoli Kronberga, bela Pre¬ šli an k a in Rebola — dve simfki vini; potem pridejo vfe druge 193 frednje bele in zherne vina. Tudi fe v tih krajih, na pofebnih robeh in vifozhinah nekaj malo nishjih, kiflaftih vin prideluje. §vojiin dragim prijatlam pa na Dolenfkim popolnama profto puliimo, njih tudi mnogoverftne, in vezhkrat shlahtne vina Ilirfkim, kakor sa prav fposnajo, vverftiti, in rezhemo : Kakor je majhna Ilirja, podoba velike Evrope de fe najdejo v nji lepe polja in vifoke gore, lalhko, nemfhko in libirfko pod¬ nebje, trije poglavitnifhi evropejfki narodi in jesiki, vfi poljfki, morfki in gojsdni pridelki: tako tudi vfe evropejfke vina, od nar bolj kifliga do nar fladkejiga, od nar nishjiga do nar mozhnejiga; najdejo fe bele, rumene, rujave, slate in selene, zherne, rudezhe, mozhno plefhezhe, pa tudi grosno lepo difhezhe, in fhe zlo na ognju in v zhloveku gorezhe! — Uzheni menijo, de kadar fo bili Rimzi pod trdjomoshmi Pub. Scip. Nasikam, C. Flaminjam in L. M. Accidinam, 177 let pred Kritiufam, pcrvikrat veliko fvojih ljudi, in 4 leta kafneji novih 1500 drushin v Oglej prefelili; fo bili ti le pervi terte v deshelo sanefli; §trabo, ki je pa ob zhafu Kriftufa, flovil pifhe, de je bila v Ogleju she ob njegovim zhafu velika kupzhija, de fo fe tam Ilirzi s mnogim zhesmorfkim blagam previdvali, in vina v lefene fodze polnili, to je , de fo ga is Ogleja tovorili. Rimzi fo navadno fvoje vina v semeljnih ali lonzhenih pofodah hranili, ki fo jih anfore imenovali, kakorfhnih je fhe veliko v Ogleju, v ne¬ kim majhnim ajdovfkim tempeljnu, pred patrijarfhko zerkevjo vi- diti. V vfih ftarih zhafih fo fe vina is tih krajev zhes gore le tovorile, in Valvasor pifhe, de fhe v njegovim zhafu, pred 150 letini, fo bili Verhnizhani tovorniki, ki fo vina is Ipave na Gorenfko tovorili. Odkar fo pa v poflednjih zhafih gore na vfe kraje s zeftami prefekali in prederli, in gojsde, pa fhe prevezh, srejzhili, fe je vinoreja v tih krajih bres mere, pofebno na shitnih poljih, vezhkrat ozhitno k satiranju shitoreje, in h fhkodi vlaftnikov, povsdignila in poranoshila. *) She 1368 fo avlirijanfki Nadvojvodi prepovedovali tertorejo s Zatiranjem shitoreje mnoshiti. Zefar M akf im ili j a n II. je 29. Profenza 1565 prepovedal nove nograde nafajati. De je K or el vojvoda na §htajerfkim Ipiivzam in Ri h e n b e r z If a n a in prepovedal plante na njive faditi, fmo she popred v mifli vseli. Drugi dan .‘pulhza 1730 je bila pokora 10 gold. tem zhdgana, kteri bi fhe zlo kake pufhave snovizh nafadili. 25. dan §vezhana 1769 je bilo osnan- jeno, de, kdor bi nov nograd nafadil, mu ga bodo prodali, polovizo kupne žene dobi tihi, kdor bo ovadil, polovizo pa zefarfki saklad; in de vtem nefkerbne in sanikerne gofpofke bodo 100, semeljfke gofpofke pa, ktere bi farne nov nograd 193 V nafhi fari imamo fedaj 538 oralov nogradov zhifto pri- tlizhne reje, in 531 oralov njiv s tertami ali, kakor pravimo, s plantami; vzeli nafhi ipavfki komifii pa je 1433 oralov nogradov in 3573 oralov njiv s tertami; prideluje fe v nafhi komifii vfrednje, kakor fe nam posdeva, okoli 33000 dunajfkih zhebrov vina. V zeli Gorifhki kneshii — v kteri fte le dve komifii bres vinfkih pridelkov — imajo 8931 oralov nogradov, pa ne fploh pritlizhne, ampak vezhidel dobro odtalne reje, ki jo ronke imenujejo, in 57337 oralov njiv s tertami, in pridelujejo po ženitvi nekiga, pa ne zefarfkiga, perila ali semljomera vfrednje 386564 zhebrov vina. De fe tudi okoli Terfta veliko in dobrih vin prideluje, je fploh snano. Zhe bi fe v fedajnofti hotle vfe vina, ki jih zhes gore fpeljujejo, ftovoriti, kje bi fe tolikanj konj jemalo ? Dobre zefte — ravne in shelesne fhe bolj — odpirajo kupzhijo, kupzhija podpira kmetijftvo in rokodelftvo; vfe fe veshe, vezh ko je ljudi, bolj ko oprafhujejo po pridelanim ali isdelanim blagi, vezh fe ga prideluje, isdeluje in poproda. Od Ogleja je tedaj nafhim nekdanjim divjim ozhakam shlahtna tertiza dofhla; od Ogleja, ki je tazhaf fhe flovenfki bil nam nafadile, 200 rajnifh pokore plazhale. S tazimi poftavami fo hotli potrebnifhi shitorejo podpirati, in mnoshenju preniskih in flabih vin braniti. V bolj pos- nejih zhafih pa je bilo vlaftnikam popolnama pripufheno, na fvojih semljifhih rediti in pridelovati, kar bi fe jim sdelo, de bi jim nar vezh verglo. Zefarji fo menili in upali, de fo vinoredniki she pri pameti, pomolili fo fe pa v tem le, sakaj okoli po vflh vinfkih krajih jih je kar veliko tako neumnih, in s tertami fo v take kraje safhli, de bi fe jim, v teh rezheh le, sa prav prav veliko po¬ trebo snovizh ofkerbniki poflavili! — — *) Atti della Imp. Reg. Societa Agraria di Gorizia. 1841. **) Zhe v Oglej grehe, ne fldpite nikakor is nekdanje tiare Slovenije. Ni prav ne, de neki nemfhki uzlieni flavnimn gofpodu Janesu Kolarju, pervimu ^lavjanu na Ogerfkim samerljivo ozhitajo, de 11 je v fvojih bukvah: Reise durch Ober- italien ete. mit besonderer Riicksicht auf slavische Elemente , unternommen im Jahre 1841. Pesth 1843 — hotel prevezh fveta sa nekdanjo iiaro Slovenijo polafliti. Vnet sa flavo fvojiga, fem ter tje inozhno potlazheniga in satertiga, in na fvetu nar bolj rasproliorjeniga naroda, terdi v fvojih bukvah, de Be¬ netke ali Venetke imajo fvoje ime od Venetov, ki fo f^lovenzi bili. Oglejzi, in drugi tam okoli fo pred Atilam na otoke pobegnili, fe na-njih vfelili, in meliu Venetkam sazhetik poliavili. Bres komu fvoje preprizhanje tukaj vfiliti, terdno miflimo, de .Slovenzi fo pred Rimzi v »tih krajih bili. Rimzi fo she Terg nafhli, in fo ga Tergefle imenovali. Juli Zesar je prifhel 59 let pred Kriliufam s tremi legijoni vojakov v Oglej presimit. fposidal je Zhe- dad (Cividale) po njem Forum Julii, sdaj fe pa žela deshela po-njem Friul imenuje. Tudi bele gore, ki fe sdaj po-njem Julifke, fo fe popred, po fpri- zhevanju Marzelina, Venefhke, to je glovenfke imenovale. — V letu 568 je patrijarh Pavlin is ftraha pred Dolgobrada i v Gr si d o — ali ne v Grad? —- na neki otok pri morju, unftran mozhirja, ali kakor pravijo paludov, pobegnil 35 194 fe je tudi po fv. Moharju — ki ga Krajnzi isvoljeniga befed- nika pred Bogam imajo, ki je uzhenez fv. Marka, v letu 50 po Kriftufovim rojftvu pervi Oglejfki fhkof bil, in fv. Jelarja nafled- nika imel — - fv. vera sablifhala; satorej fo tudi od vlili ftarih zhafov vfe flovenfke deshele okoli do Drave oglejfkim vikfhim fhkofu, ki leje patrijarh imenoval, v duhovnih rezheh podloshne bile. Ko fe she vam, preferzhni Sjlovenzi! ljubi po boshjih potih fv. metla objifkovati, sakaj bi fhe raji, ali pa faj vender tudi na lepo in kar rodovitno polje — od kotlar fmo torte dobili, in kjer jih fhe tako lepo rede — v Oglej ne fhli, in v vlim ilirfkim in fhtajerfkim §lovenzam, nar ftarfhi in tedaj tudi nar fvetejfhi zerkvi, daritev hvaleshnofti sa rasfvetljenje fv. vere ne dopernefli? — Prizhijbzho zerkev je patrijarh P o pon v letu 1031 is po- dertin, ki jih je Atila v letu 452 v Ogleju populiil, dosidal. Ko v to fv. boshjo vesho tlopifh , te bo tiha, fveta groša velizhaftva boshjiga prevsela, de ollermifh; niti jo ne fhe vidiltakdkrafne zerkve, de bi molzhezha, pa vender tako shivo na ferzc ti govorila! Prav ni ne, — tudi vam bolj vifokim in uzhenim gofpodant naj bo re- zheno — de fe tako vlim §Iovenzam nar vezhi fvetifhe, ki gaje fhe zlo poboshni fvetliZefar Ferdinand sadnjizh objifkal, vne¬ mar puftl, in de fe na-nj sdaj —. ko zeli uzheni fvet po ftarinah hrepeni, tako zhifto posabi! — in is Ogleja vfe fvetinje in Iv. saloge tjekaj vhital. — Dan danafhcnj je okoli Ogleja veliko njiv, fcnoshet in drugih krajev, ki imajo fhe flovenfke imena, fhe zlo pozimi istok v morje, v fredi Friulzov, fe s doba klizhe; kdor tega ne verjame, naj poprafha brata nafhiga fofeda, shlahtniga gofp. L ud. !*> hi viz¬ ir of na, ki je v Žervinjani, kamor fe Oglej fhteje, z. k. komiftjfki fodnik. Ja fhe veliko nishej , doli nad Kodrojpo pravijo neki vafi Gorizhiza, drugi pa Gradifhka. Vft Karnjeli okoli (ludcnzov Tal j amen ta fo flovenfkiga naroda in oblizhja, in imajo flovenfke lafe. Dokler fo fe fhe pod Benelhkim vladlivam snafhli, fo kar radi k §lovenzam prihajali, in fe med njimi vfelivali. Kar je tod okoli po desheli kupzhevavzov fo vezhidel karnjelfke kervi ali rodovine; sdaj pa, odkar fo zefarfki poltali, ga ni goda in konza, kakor radi, vfako peletje in v velikih trumah , na Krajnfko hodijo, vezhidel sidarit; zhe kdo dve ali tri leta tukaj sidari, pa she flovenfhino sna, in jo zhifto srezhe, kar ni flzer nobe- nimu pravimu Talijanu dano, .‘“ilovenzi fe kar hitro drugih jesikov nauzhijo, satorej, kakor fo fe njih ozliaki hitro talijanfhine nauzhili in na flovenfhino posabili, fe tndi njih flnovi pri tvojim ftariin narodu hitro flovenfhine nauzhe. Dobro vemo, de flavniga gofp. Kolarja sagovarjavfhi, fmo tukaj predaljezh safhli, refniza je pa Bogu ljuba! in protimo nam td milo prisanefii; toliko oftane vender tudi ref, de, ko fo §lovenzi she pred Rimzi v Ogleji bili, fmo tolikanj loghej po-njih terte, in kar je fhe vezh, tudi fv. vero, sadobili. — m XIX. Kletijftvo, ali vinohranilftvo. Kletijftvo fe veshe s vinorejo ; kaj bi neki zhloveku pomagalo grosdje pridelovati in vino is njega narejati, ko bi ga ne umel hraniti? Kletijftvo ali vinohranilftvo objame tedaj vfe vednofti« fkerbi in opravila, po kterih gre vina hraniti, de bi fe, kar fe da, obdershale. S umnim djanjem pofkerbeti po mogozhnofti, de bi vino nobene tiftih laftnoft ne sgubilo, ktere fo fplohno obrajtane in sa prijetne fposnane, fe pravi: vino obdershati. Vinoobdershljivoft je pa neki le primerljivi sapopadek, fe rezhe: le v primeri ali s zhafam, ali s drugim vinam; tako poftavimo: to vino fe da toliko mefzov ali let, ali pa dalj ali manj zhafa, kakor uno, obdershati. f*>lednje vino je pa she po fvojim bitji v nekim raspadanju sapo- padeno; satorej ga tudi ni v nobeni, tudi ne v nar bolji vinfki desheli takiga vina, de bi pri navadnih okoljnoftih hitreji ali kafneji ne raspadlo, ali fe fpridilo, ko bi mu zhlovefhka vednoft in ume- tnoft po mogozhnofti v okom ne prifhla. Nifo vfe vina enako obdershljive ali ftanovitne, tudi ne vli kraji vinoobdershljvofti enako primerjeni ali flushivni; tako fploh govoriti, fe dajo po vfakdanje narejene in navadno hranjene vina — in tukaj le od tazih govorimo — v merslih krajih veliko loshej in tedaj dalj zhafa, ko v gorkih obdershati. Kar vinoobdershljivoft vtizhe, imajo lem ter tje od tega slo krive sapopadke; veliko je ^lovenzov in Nemzov — pa ne tazih, de bi farni vina pridelovali — in med njimi fhe zlo uzlieni, kteri s nekim modrim oblizhjem terdijo, kakor de bi bile vfe feverne vina od kraja obdershljive, bolj jushne pa neobdershljive; jushne vinorednike uftno, uzlieni pa tudi novize ah' bukve pifaje, v tem milvajo, in jim is vfe mozhi feverno fhego vina narejati, ka¬ kor edino fredftvo vinoobdershljivofti, priporozhujejo, s tem pa le fvojo veliko nevednoft v teh rezheh osnanujejo. Ne miflimo fe veliko pomotiti, zhe jo naravnoft rezhemo, de v bolj fevernih kra¬ jih ga gre v primeri vezh vina pod slo, ko v bolj gorkih. V g 01 ’ - kih deshelah, v kterih fo vinfke letine bolj ftanovitne, in vina ve¬ liko hitreji dosore, fe tudi, slafti nishji, bolj proti popivajo; tii ga ni vinorednika, de bi bil sa dve dobri vinfki letini s pofddo previden; le kadar prihodna bendima flabo kashe, verske bolji vina sa pri- hodno leto hraniti. V fevernih krajih je pa to vfe drugazhi; ko 2 5 ■* 196 jim mofht pred simo sadofti ne svre, imajo prihoduo leto pogoftama sabave s njim; vinfke letine fo manj ftanovitne, satorej bi radi tudi niške vina nekoliko ftarali, de bi jih v flabih letinah drashej pro¬ dajali; pri tem fe pa vezhkrat tako fpezhajo, de nimajo nekaj piti, ne kaj prodati. Ko je ravno po besedah Dr. Ritterja neka Franzosnja rekla: de Nemzi fhe ne vedo, kaj je srel grosd, in drugi Franzosje pravijo: de nemfhko vino hozhe zhloveku zheva prejefti; ni to vender nizh drusiga, ko famolaftna hvala, in franzosko bahanje; sakaj po vlih vezhih vinfkih deshelah po Nemfhkim raftejo v pofebno dobrih legah, zhe ravno nekoliko kifljate, vender shlahtne vina, in fo v nemfhkim podnebju dalj zhafa ftanovitne, de bi pa vfe nemfhke, ali fploh fevernc vina fe dale, kakor bi zhlovek shelel, obdershati, je kvanta. Pred 23 letmi fino brali v svesku z. k. kmetijfke drushbe na Dunaju fpifek nekiga avftrijanfkiga prelata, v kterini terdi, de fo po dunajfki desheli vinfki pridelki, lem ter tje želih komilij , ki nifo obdershljivi ali ftanovitni; tako je po vlih drusih bolj fevernih vinfkih deshelah, s eno bcfedo, po primeri, kakor fo v jushnih in fevernih krajih terte is prekfolnzhnih goriz bolj na polje slesle, ali v premersle kraje safhle, je tudi vino is njih grosdja na obdershljivofti sgubilo. Is shlesaftiga, vodeniga in pre¬ malo zukreniga grosdja fe ne dajo nikjer ftanovitne vina narejati; to je glas umnih vinorednikov vlih deshel. Kadar fo Parzi (Bavarzi) pred nekaj letini v vezhim fhtevilu na Gerfhko fhli, fo bili feboj vseli veliko shlahtnih rajnikih vin, sakaj miflili fo — kakor vezli drusih Nemzov — de ga ni vina zhes tega; te vina fo fejimpa bile, kakor pravi baron Babo, na Gerfh- kiin hitro fkalile, na drenj potegnile ali fkifale, — v Kamzhatko prepeljane bi bile bolj ftanovitne oftale. Ko bi ne bili posabili — pa tudi zhafa nifo imeli — kadar fo nasaj fhli, gerfhkiga vina feboj vseti, nar hitreji bi fe bili preprizhali, de bi fe bilo dalo dalj zhafa na Nemfhkim obdershati, ko nemfhko na Gerfhkim; sakaj vina is gorkih deshel fo farne na febi veliko mozhneji in te¬ daj tudi ftanovitnifhi, pa, zhe doma oftanejo, savolj gorkote veliko hitreji, kakor v kaki drugi bolj hladni desheli; dosorijo, in po naravopoflavi v drugo podobo raspadanja — v fkifanje prefkozhijo. V nemfhkim jesiku fe najde slo veliko vinohranilfkih bukev, pa vezhidel nifo vredne treh pifhkavih orehov, in denarji, ki fe sa-nje dajo, fo saversheni; sakaj ne uzheni in fkufheni moshaki, 197 ki vezhidel nifo vinoredniki in vinohramov nimajo, ampak gofpodje po vezherji lazhni, ki nifo nikoli vinohrama imeli, ali ga morde fhe nifo vidili, fo jih pifali, in jih v podftrehnih ftanizah, pri linini fvetlobi, in verzhiku vode — de bi faj kosarzhik vina li naklonili — fhe pifhejo. Po zheteme ali peterne bolj ftarebukve obropajo, in kar v njih najdejo dobriga in flabiga, neumniga in prasniga — bres prefejanja, kar ni njih rezh — vkup fpravijo, in nove bukve pod veliko pomenljivim nafldvam osnanijo; ni jo take file ali po¬ trebe pri vini, de bi fe pri njih poniozh sa-nj ne najdla, ni tako fkasheniga vina, take gnojenize, de bi te ne poduzhili, ga v pri¬ jetno pijazho oberniti, tudi ni ga vina vzeli Evropi, de bi ti ne povedali, kako samorefh is fvojga grosdja, ali fhe zlo is kakih drusih sloshkov, enako doma narediti i. t. d. Take bukve prebiraje, sazhne fe sadnjizh zhloveku tako gnu- iiti, de jih s nevoljo prezh vershe, in denarje pomilva, ki jih je sa-nje dal; ga ni namrezh v njih konza in kraja od kadil, mašil in sdravil, in drusih ozhitno velikih neumnoft. Tako najdefh v gori imenovanih Helentalovih bukvah, poftavimo sa nekepripo- dobe: de vino, ki ni napolnama, gre pri gorkim vremenu vfake 2 ali 3 dni, pri hladnim pa na 4. ali 6. dan, ssheplam pokaditi!.' Bog daj, de bi ga po-njem glava in perfi ne bolele! — de imafh vinohram v neki ogel vifezh, in v oglu obsidano jamo narediti, vino va-njo vloviti, ko bi fe kak fdd opozhil! •— de kanj samorefh is foda s neko palizo fpraviti, ko jo vezhkrat saporedama v vino potaknefh, in jo vfelej proti obrifhefh; — de vino samorefh med drugim tudi vzhiftiti, zhe vezli pol nelimaniga papirja fFhisspapier) zhes-nje rastegnefh, de fe tizhejo, in takdvfo meglo aligofhzhavo doli potlazhijo; kako bi fe pa fkosi poldrugi, ali dva palza fhiroko veho v fod fhlo, papirnate pole zhes vino rastegniti? to pa ni povedano. Tako najdefh v njih tudi moder in koriften uk, de is ftarih dog shgaj- narfkih fodzov, namefti jih na ogenj vrezhi, samorefh, kakor je neki na Mofhkovitarfkim fain sa fe od Zefarja pravizo ali patent sadobil, prezej dobro shganje narejati! — ■— i. t. d. i. t. d. Vfe to v snovizh popravljenih, v fhcftizh natifnjenih bukvah! —• inv letu 1838 berefh —! Kakor kovazhi konje sdravijo, fo tudi po vlili mellih nemfhkih deshel fddarji ali pintarji (Kiifner) vinosdravitelji. Ko fe komu kaj napzhniga ali neprijetniga pri vinu prigodi, hitro po-nj pofhle, in ta s nekim fkrivnoftipolnim oblizhjem poithe is saloge Tvojih 198 fkufhenj, in fpelje, kar fe mu sdi; naj fe mu fponefe ali ne, dobro plazhilo terja; on ne more nizli sa to, ko ga vino ni hotlo vbogati! — Kar fo pifatelji she v ftarih zhalih od tazih fodarjev svedili, naj bo prav ali napek, koriftno ali fhkodljivo , refnizhno ali lash- njivo, to gre fhe smirej od uft do uft, is flarih v nove bukve. Ozhitno je pa tudi, de v poflednjih zhalih fo jeli bolj umni in fkufhani inoshje vinorejine in vinohranilfke bukve pifati, ker fe pa nozhejo bahati, prevezh obetati, in nikogar flepariti, fe primeri, de fo njih bukve med Ijuftvam fhe malo snane. Tertoreja, slafti pa namenu primerljivo vinovrenje potrebuje velike vednofti in fosnanjenja s mnogoverftnimi naravopoftavami; tudi kletiftvo fe na-nje opira, in kdor hozhe prav vina hranovati, mora fosnaniti fe s vfimi naravopoftavami, ki fe s obdershljivoftjo vina v vezhih ali manjfhih svesah snajdejo, in tedaj k njegovi fta- novitnofti pripomorejo. Naravne poftave in kemijfke refnize, ki lino jih she pri ter- toreji ali vinovrenju vezli ali manj vmiflih imeli, ali rasloshili, ne bo treba tukaj pri rasjafnenju vinohranilftva po dolgama v novizh raskladati, sadofti bo biftrim bravzam, zhe jih le na-nje opomnimo. V nekim poprejfhnim odlozhku fmo rekli, de, zhe bi kdo ne¬ kaj grosdja v kaki odperti pofodi smaftil, in kam na gorko poftavil, bi fe mofht hitro v vino , vino pa v jelih fpremenilo, in jelih bi tudi hitro gnjiti sazhel; vfe td bi fe godilo po naravopoftavah; zhloveku je pa dano s umnoftjo vezli ali manj zhes naravopoftave gofpodariti, jih bersdati, krotiti, in namefti, de bi mu fhkodvale, v fvojo korift obrazhati. Vino, namefti de bi fe mu v jefih fpreme¬ nilo, ali fognjilo, fe samore 10, 20 do 100 let obdershati; ogenj samore po naravopofiavi zhloveka opezhi, mu Iiifho foshgati; umni zhlovek fe ga pa ogiblje, in ga kolikor more v fvoj prid obrazila; s ognjem slato , frebrd, fvinz rastopi, sheleso svari, in li s njim marfiktere prijetne, tezhne in sdrave jedila sgotovi. Vezli naravo- poftav ko zhlovek vkroti, li jih podvershe in flushivne flori, bolj tedaj ko zhes-nje gofpodari, bolj pokashe, de je v refnizi umen, in de dopolni voljo Boga, ki ga je she v sazhetku gofpodarja fveta poftavil; ali nifta vosovlak in puhobarka v veliko zhaft zhlovefh- kimu umu? — A. Od fddov, salivanja in prefnemovanja. Od kadarsazhneozhefzena terti, is kteriga ima grosdik srafti, 199 otekati, je grosdje; in od kadar fe grosdje smafti, fta mofht in potem vino, dokler fe ne fpijeta ali (pridita, v vedni §vesi s pod¬ nebjem, to je, s srakam, gorkoto, mokroto, i. t. d. Kar od tega grosdju ali vinu ne flushi, saniore umen zhlovek vezhkrat odver- niti, kar pa tekne, ima nakloniti. Is premersliga kraja prenefe zhlovek tertizo v bolj prekfolnzhen in gorak kraj ; is sraka, v kterim bi kiflogas vinu nagajal, v terdno saperto pofodo, is gor- kote v hladen hram i. t. d. Defiravno femtertje na G er f h kini, in nekaj maliga tudi na Franzdskim vino v nekih podsemeljfkih jamah, kakor v kap- nizah , hranijo; je vcnder po vfih krajih nar bolj navadno, obilne vinopridelke v fdde fpravljati. Is rasniga lefa bi fe lahko fddje narejali, nar bolji pa in nar navadnifhi fo hraftovi; pri pomanj¬ kanju hraftoviga jih narejajo tudi is koftanjeviga, nekoliko bolj redkiga lefa. Gofp. Gagliardo*) priporozhuje jih raji is kofta¬ njeviga lefa delati, ker imajo manj gavkokiflobe (Gallapfel-Saure) od hraftovih, veli jih is krepkih dog, in s vratzami narediti, de fe gre lahko va-njc oprat jih; jih dobro okovati, in ko bi fe imelo vino zhes poletje v mokrotnih hramih v njih hraniti, jih s kako s lanjenim oljem smefhano semljo pofarbati, de bi fe vino manj fkosi doge is njih kadilo. §Iifhimo praviti, de jih imajo v Bregu vezhidel jelove, pa ne velizih; ravno prav sa-nje, ki shelijo fvojebele vina hitro vsoriti. Pri naf raslozhijo tri plemena hraftov: gnjelz, graden in zer; le dva perva dafta terden lef sa fdde; vfi trije fe popolnama po perji lubadu , shelodu in lefu raslozhijo, zer ima dolge, ravne in globoke poke po lubadu i. t. d. Vfi fkufheni vinoredniki sedinjeno tcrdijo, de fe vino v vezhih merah, kakor fmo she pri mofhtu rekli, tedaj tudi v vezhih fodih is debeliga bolji naredi, in potem, ko je she is vezhiga narejeno in fe je dobro vzhiftilo, ga imafh, zhe shelifh, de bi fe ti popred vso- rilo, v vezh manjfhih fodizov prefneti. Ta nauk da baron Babo in pripifuje hitreji vsorjenje v manjih fodih nekoliko gorkoti, ktera majhne fode hitreji pregreje ko velike, nekoliko pa srak n, Kteri poftavimo , po dogah in dneh 20 po zhebrifhkih fodzov 3—4krat vezh proftora ima fkosi lef do vina priti, kakor pri edinimu fodu do 20 zhebrov. V nafhih Novizah je bilo povedano, de fo uzheni *) Del vino e del modo di fabricarlo e conservarlo, Napoli 1814. 200 naf hli na palz veliki, fhtirioglati, zhlovefhki koshi 1000 potnih luknizhiz, toliko in morebiti jih ima fhe vezli na takim proftoru hraftova doga. Uzheni samorejo fpod kake hraflove dilize srak popolnama odvseti, potem tezhe voda fkosi njo, kakor fkosi refheto. Ref je , de tazih luknizhiz navadno in bres pofebnih priprav ne- vidiino, pa vfakdanje fkufhnje naf uzhe, de gre vino fkosi doge, ker je treba smirej fode salivati, pa tudi tanek ndf tako fkosi fode fkajeno vino v hramu dobro zhuti. Neki grof Del Meftri is Kar- mina (Cormons), fam velik vinorednik, naf je bil pred vezh letini obifkal, in na vratih odpertiga hrama vftavfhi fe, je sazhel lep duh nafhiga vinohrama — v kterim rasun vina nikoli nizh drusiga ne hranimo — hvaliti, de je bilo kaj; kar bi bili mi norzhevanje imenovali, ko bi mu ne bili poprej in potlej rasni vinokupzi enako hvalo dali. Zhe pa vino fkosi doge gre, samore tudi srak, ki je SOOkrat loshejfhi in veliko tanjfhi od vode fkosi nje do vina priti. Ako zhlovek sheli, de bi fe mu vino vsorilo, in ako srak k temu, kakor gre mifliti, tudi nekoliko pripomore, ker gnjilzhne rezhi v njemu doli tlazhi, prav je, de pozhafi in kar v majhni meri fkosi ddsline luknizhize do vina gre; kadar fe je pa vino vsorilo , to je, nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote dofeglo, de ne more vezh bolji poftati, bi zhlovek slielel, de bi srak do njega vezh priftopka ne imel; sakaj nobeno vsorjeno ali dognano vino fe ne da nikjer vezh v navadnih fddih dolgo zbala s dobizhkam, bres kakih pofebnih fredftev hraniti. Ko ni pri prihodu kake gor- kote nizh hujiga, she farno na febi doli jemlje, vefhi fe, in flabi. Od nekdaj fo uzheni li veliko glave belili fodam take obleke omifliti, de bi fkosi nje srak do vina ne dofhel — tako bi fe ve¬ liko kafneje vsorilo — pa nifo fhe bili tako frezhni jo tako snaj- ti. She drugizh fmo dali vfe fvoje fode s oljnato rudezho farbo namasati, in preprizhani fmo, de laki veliko manj salivanja povshi- jejo. Kar fe manj posalije, bogato poplazlia na pofarbanje obern- jene ftrofhke. Ko fe ravno s farbo nekoliko ddshne luknizhize sa- mashejo, jih vender tudi fhe farna farba, zhe ravno manjfhi, ima. Ker ni tedaj nar manj dvomiti, de srak po ddshnih in dnojnih luknizhizah do vina gre, je treba vedno fkerbeti, de je v vinohrami smirej zhift in sdrav, ne pa kak fmerdljiv ali kushen srak. §dde delajo na vezh mer, vezhkrat fo v desheli navadni vinfki kupzhii nekoliko primerjeni; v mnogih krajih pa take narejajo, de jih s vinam vred prodajo. Odkar nozhejo vezh na Rajnu od 201 ftarih vin flifhati in vediti, terdi baron Babo, de fo zhifto opuftili fhego, velike fdde narejati, ki fo dershali po vezli fto zhebrov, in dan danafhenj delajo bolj pripravne; mendetudi tazihhraflov vezli nimajo. Po ftariin fo jih pri naf delali od 16 do 24dunajfkih zhebrov, sdaj pa, odkar fe po vezh vina prideluje, in odkar fo na vfe Hrani komifijfke zefie odperli, de fe ga lahko po vezh na vosu pelje, jih narejajo od 24 do 36 zhebrov, ali od 18 do 24 kvinzov. Kar jih je v nafhi komifii, fo vezhidel okovani, malo kak ftarfodez je fhe s lefenimi obrozhi nabit; tudi blishnji gorifhki Ipavzi jih dajo vezhkrat okovati, doli nishej pa jih ni vezh kovanih. !*>dd is ipavfke ali krafhke hraftove zhernjave narejen, de ni nizh bel- jave vmef — ki bi v mokrotnim hramu hitro strohnela — terpi, ko je dobro hranjen tako dolgo, de bi nobeni Ipavz ne mogel ze¬ niti , koliko rodov bi ga samoglo vshivati. Lepa verfla kovanih fddov je zhaft ipavfkiga kmeta in pervi saklad med njegovim hifh- nim orodjem; zhe on kogar pofebno zhifla, ga v vinohram peljaje pozhafti, de mu tii piti da, ali ko bi fe ne hotel s kom kaj pofeb- niga v prizho fvoje drushine pomeniti, fe pomeni v vinohrami, ki ga vfak pri rokah ima. Krajnfki in gorifhki Ipavzi! Kje bolte zhes 50 let hralie imeli, fdde is njih narejati? Vinorejo mozhno mnoshite, hrafto- rejo pa popolnama v nemar pufhate! Ali fe obadve ne veshete? Ni ga zhes terdnjavo nafhiga in krafhkiga hrafta, ki is terdih tal raketa; ni ga boljiga tudi ne sa ftefarftvo morfkih bark; kar jih ‘) Na 29. dan Kimovza 1842, sjutrej oh fhtirih je prifhcl zhes morje (irathen pilh, ki mu pravijo uzheni na morju: vodene, nafuhim pa: fapne hlazhe. V Terltu je potlazhil dve barki v morje, na Krafu pa rasun drusiga je isrul in rasdrobil v neki globoki dolinizi hrali sa 12 vos drev, bres de bi fe bil nad drugimi hraliizhi na robu okoli in okoli dolinize kolzhikaj rastogotil; tazih prikasikov je bilo kar veliko viditi, de pri vezhih isrutih ali raskrojenih dreveflh fe ni njih blishnjim in manjfhim zlo nizh shaliga primerilo. Is Krafa je prifhcl med Vrabzhemi in .^htijakam v fhirokofli pol ure zhes Berda, kjer je isrul in polomil vezh fin in 116 hrafiov — mendc nar boljih, kar jih je fhe v komilli bilo — doli v Orehovzo, .St. Vid in v Podrago, je pofhkodoval in po- konzhal veliko fadodrevja; v borjazhu ipavfke grajfhine je eno nar vezhih murv raskrojil, bres de bi bil okoli po firchah grada kake pofebnc fhkode lioi-il, in je Zherni Verh tudi mozhno pofhkodovavfhi, fe v gojsdih sgubil. K veliki frezhi je prifhcl , ne zhes tri minute firafhno fhumezh, fhe po nozhi, fizer hi bil morde tudi kakiga zhloveka, s fvojo neisrezheno inozhjo vsdignil in po sraku leteti uzhil. Kakor je bilo po fhkodi posnati, je bil nar hitreji v vezh vezhih in manjfhih vertinzov rasdeljen. — Ki pred 10 letmi je bil tudi is morja tak pifh k nam pribuzhal, vsel je pa v podobi vertinza, ravno in slo vosko pot zlo malo pofhkodovaje v gojsd, kjer fi je pa drevje ruvaje, manj samresheno tudi ravno pot delal. 26 208 is njega vTerftu tlefarijo, jih lahko, kakor naj terdnejfhi, po dragi ženi, tudi viinajnim zhesmorfkim ljudftvani prodajo. Sa milijone Irebra hi jih lahko v Terft oddali. Shelesne zefle delate, kupzhijo povsdigniti, de bi fe po njih vezli blaga vun in notri prepeljevalo; v kom bodo pa Tershashzhanje domazhe vini po morju, in vunajne notri pripeljevali, ko ne bo hraftov, bark is njih ftefariti? Nikar ne režite po oflovfko: nej trava rafte ali ne , kadar naf vezli ne bo! Vi hote tizer prefhli, vafhi otrozi pa, ki fo vafhiga mefa in kervi, ne bodo prefhli, v njih bofte tudi vi naprej shiveli; ali bi ne bilo prav tudi sa-nje kaj pofkerbeti? Dershavovladarftva bi imele po fvoji dolshnofti, nemarnim in tako sanikarnim kmetovavzam, kakor majhnim otrokam, ki fhc pameti nimajo, v hraftoreji po poftavah ofkerbnike poftaviti, de bi fhe prihoden rod is zhefar imel fdde in barke narejati. Gofp. K. Maj er fi j je dal v Pefhtu 1826 kamnat fdd sa 300 zhebrov , potem drusiga sa 3000, in fhe kafneji tretjiga sa 5000 zhebrov fosidati. Bliso imajo marmorno shilo , is ktere po sheljah velike plofhe rijejo. Zhe bi fodar naredil dolglat fdd, popolnama zilindraft, td je, bres vfiga vampa, zhe bi mu od snotrej vdelal fhe 2 ali 3 dna, in ga potem, ko bi fe dalo, po dolgama popolnama zhes fredo preresal, in flednjo polovizo na enako dolgo miso povesnil; tu imajo nafhi bravzi popolnama sapopadek tazih fddov. Narpred pollavijo vezli feshnjev dolgo plofho, jo terdno vsidavfhi na fpodnje dno, na-njo v potrebni primeri tudi sadofii fhiroko, pa druge v podobi pol kolobarja pokonzi — vezh ko jih je, vezli predalov bo v fddi — na lete ftavijo is plofh vresane fpod- njimu dnu enako dolge doge, in jih svunaj s drugim sidanjem proti opirajo: tako fosidajo fdd. de ima vezh predalov, in v flednjim lahko drugo vino. She 1835 fmo gofp. Jjhamfa, ki je fam v Pefhtu vino- rednik bil, poprafhali, kako apneni fddi vinu fhishijo, in vino fddam, ker ga ni vina bres vezh ali manj kiflobe? Defiravno fe je gofp. §hamf popred s lekarftvam (apotekarftvam), kotsvino- rejo pezhal, nam ni umel odgovora dati. Maj er fi j povsdiguje, v fvojim zhes take fdde na fvetlo danim svesku, njih laftnofti zhes vfo pametno mero: ko bi bil refnizo govoril, bi jih zhes-nje ne bilo, pa hvalusha jo fam pove, de ga ni fhe v tazih fodih vina nikoli zhes tri mefze hranil! — Baron Babo vsame v mifli, de v poflednjih zhafih fo fe od njih neflushilnofli preprizhali. 203 Nov fdd, ki mora is v pravim zhafu vfekaniga in vsorjeniga, to je, sadofti vfufheniga lefa narejen biti, fe ima 4 ali 5 tednov pred terganjem pri kakim kalu, potoku ali ftudenzu s zhifto vodo naliti, — drugi she popred doge namakvajo, ali jih v fkladenzah zelo leto svunej puftijo — bolj ko je vrozhe, bolj potegne voda na-fe, kar je v njem prevezh sagoltnofti, zherne farbe i. t. d.; zhes 14 dni fe perva in zherna voda is njega potozhi, in fe v drusih 14 dneh fhe 3- do 4krat s drugo zhifto nalije. Popred ko te s mofhtam napolni, ga gre sakuhati sshivim apnam, ali slugam ali s kako flanizo; potem ga. zhifto fprati in sadnjizh s nekoliko she kuhanim mofhtam, ali s vinfkimi tropinami, kterim fe nekoliko brefkoviga perja ali kakih lefnik ali jabelk pridene, fhe enkrat sakuhati. N ah’ ga sdaj pervikrat s nar nishejim mofhtam, sa na¬ prej pa lahko denefh va-nj nar boljiga vina. Vinfka mozli pre¬ maguje hraftov duh, in ko bi fhe kaj po hraftovni difhalo, fe ga kupzi nikoli ogibali ne bodo. §dde, ki fo vezh let prasni bili, gre s vodo in potem s mofh¬ tam dobro sakuhati, de bi vino is njih po kaki puftobi ne difhalo. Vfako sakulianje je treba vrelo v fdd vliti, veho salopnjeno sabiti in fdd dobro pogugati, de gre puli po vlili resizah. Operhnjene ali plefnjeve fdde iniafh s kako metlizo ali klobuzhevno prav do¬ bro ogarati, in jih potem oprati in sakuhati. Vfe fdde, od kterih bi fe moglo mifliti, de ne bodo dershali, ali kak flab duh imeli, je treba s dobrim sakuhanjem rasniozhiti. Baron Babo fvetije, de sakulianje bi fe ne imelo v fddu nikoli zhifto ohladiti; pri naf ga pa pufte vezhkrat po 24 do 30 ur v fddu bres vfe fhkode. Nikar dobriga mofhta v flab fdd vlivati; td, ko bi she ravno vil vino- hranitelji ne priporozhevali, bi lahko vlak fam rasumel. Preftarih ali fkashenih fddov, ki nimajo nizh lepe grampe, nikar pri kaki /izhitni drashbi ne kupuj; nikoli fe ni na take, po- febno sa poletje sanefti. Ko bi ravno vino v njih ne savrelo, bi utegnilo vender nategniti, de pri dobrim pokufu taiiino, kalno in shaloftne farbe poftane. Majerfij, ki je od kamnitnih fddov pifal, fprizhuje, de fe na Ogerfkim pofebno po dobrih letinah v ftarih fddih po vezhfto in fto tavshent zhebrov tako'/premem, farbo in lepoto sgubi, de ni vezh sa noben prodaj. A tazih fddih ga gre po obilnih letinah po vlili vinfkih deshelah nishjiga vina kar veliko pod slo. f?dd, v kterim je kadaj popolnama tkasheno ali gnjilo vino bilo, ni vezh sa nobeno rabo, rasun ko bi le narasen 26 * 204 djal, in fe vfe doge in dna od snotrej snovizli do zhiftiga lefa fte- fale. Marfikterimu nemarnimi! in sanikernijnu kerzhm&rju fe v taki flabi pofddi vino tako fpridi, de ga pivzi vezli ne priljubijo. Bifter vinohranitelj mora vedno pasiti, de ti ki fam kaki- ga fdda ali fddza ne safmradi; zhe bi v kakim opranim fddu ali fddzti kaplja vode oftala, ali kaj droshij, de bi pod njima, pofebno na folnzu, lef sazhel trohneti, dobi vino od taziga toda teshak in slo sopern duh, pri naf pravijo: po bonfi difhi (Fassgeruch). Taziga duha is vina po nobeni ženi ne fpravifh, k vezhim bi ga samogel s nekimi rasresanimi in v vino obefhenimi limonami ne¬ koliko sagerniti in prijelnifhi napraviti. §dd fe pa da popraviti nar lahkeji s shivim apnam in vodo; taka s apnam namefhana voda mora dalje zhafa v fddu, in ravno na mefti, ko je mogozhe sa-nj svediti, kjer je trohnel, leshati; treba ga je pa vender vezhkrat gugati in obrazhati, in s tako apneno vodo ga rasmozhiti. Ko bi v kakim fodu sagledal vezhi ali manji proftor rumenkljate plefnjave, uzhe vti kletijftvovavzi, de fe mora tak proftor do shiviga ftefati, fizer pa, de bi fhe bolj prav opravil, rasfuti ga in foshgati. Kadar v nafhih krajih is fuhih hramov vino is foda potezhe, ga zhifto opero, kakfhenkrat tudi s kalnim vinam fplahnejo, in do bendime odpertiga hranijo. Gori v mifel vseti gofp. Gagliardo jih veli Napolitanam s kako morfko gobo ali zunjo dobro obrifati in jih s sherezhim ogljem , ki fe v kaki pofddi fkosi vratiza va¬ nje dene, pofufhiti; tudi pri naf jih nekteri tako s ogljem fufhe, pofebno pri mokrotnim vremenu: defiravno je plefnjavo lahko s sakuhanjem is njih fpraviti, vender je bolji, de bi zlo nizh ne fplefnili. Po vfih bolj fevernih krajih, tako vfe vinohranilfke bukve od tam govore, take prasne fdde s shveplenim puham, kar fe da, nakadijo in jih sabijejo. Ker tako kiflogas sgorivfhi fe s shveplam fklene, ne more vezli v fddu nobeniga trohnenja fpozheti. Pravijo pa, de tako sakajenje gre vfake 4 ali 6 tednov ponoviti. Nafha ipavfka fhega prasne fdde v mokrotnih vinohramih, ki jo tudi gofp. Dohtar Pozzi#) uzhenik kemije in shivinosdravil- ftva Milanesham priporozhuje, obftoji v temle, de, kadar is fdda vino *) Del vino, delte sue malattie, dei suoi remedj. Del Dottor Giov. Pozzi etc. Milano 1819. 205 potozhimo, ga puftimo poflednje 3 do 6 bokalov v njem in ga popolnama salopnemo; temu rezhemo: fdde frifhne ob d er-, shati. To malo kiflogasa, kar ga je 'v fddu, fe hitro s vinam sdrushi, de potegne na drenj, torej ne more nikjer drugej v fddu kakiga trohnenja fpodbofti. Po ti fhegi fe dajo fddi, ko fo dobro samafheni, dolgo zhafa dobri obdershati, in ko fe pofkerbi, denifo nikoli bres potrebniga vina. Taziga vina v fddu puftiti, ali ga pri¬ liti, pravimo: mu shivesh dati. Ko tak fdd ob bendimi, odma- fhivfhi ga, povonjamo, nam difhi kot roshize. Vino fe is njega potozhi in v jelih oberne, s dvema ali tremi brantazhi vode dobro od fpodaj fplahne, sapre in s mofhtam nalije. Nikoli nimafh fdda ne s mofhtam ne s vinam naliti, de bi popred na-nj v darfhi pri vehi ne povonjal, ali tudi, ko fe da, pri luzhi va-nj ne pogledal. Ni ga ne tako neprijetniga dufhza v fddu, de bi ga vino na-fe ne potegnilo, in kdor ni fnagoljub, ne bo nikoli in nikakor priden vinohranitelj. Vfe pofdde, kterih fe potrebuje pri obiranju in mafhzhenju svenjeniga grosdja, pri prefnemovanju ali natakvanju pofebno shlahtnih vin, sgoftikov, efenz i. t. d. —■ gre s zhifto vodo dobro oprati, in jih sadnjizh s navadnim vinam fplahniti. Kadar v pofufhenih fddih, ali tizer kaj grampe odpade, jo gre fpraviti, iizer pa daj fdde oftergati — de bo kaj verglo. Med tem, ko fmo bili perve dni pretezheniga Kimovza v Ljubljano fhli, je dal Jerni Trofht, od fv. Jur j a 1820 nafh hlapez, hifhnik, kmctijllvovavez, vinohranitelj, kozhijafh i. t. d. — nafhe, na borjazh snefhene fdde dvema Krizama salOigold. frebra po- ftergati. Rekla tla, de pri nobenim gofpodarji je nifta fhe toli¬ kanj, pa tudi fvoje shivi dnine fhe tako lepe grampe ftergala; tro¬ pine potlazhijo namrezh v nafhih badnjih droshje na dno, de jih pride zlo malo v fdde. Is radovedljivofti fmo jo svagali, in bilo jo je zhes lOzentov; plazhala fta jo tedaj lepo 6 krajzarjev funt. Ko bi jo bili dali na fvojo van poftergati, hi bili 20 do 40 gold. vezh sa-njo vseli, sakaj ipavfka grampa je tako lepa in od Ter- shaflikih lekarnikov ali apotekarjev vezh od druge obrajtana; pa grampo ftergati is nefuhih fddov je kar soperno delo, in domazhi ljudje nifo na-nje kaj naversheni. Pred 10 Jetrni fmo jo bili tudi dali nekimu Krafhovzu zhes, sa 80 gold. poftergati. Dvojna je fhega s frovim , belim mofhtam fdde nalivati, de bi v njih savrel: ali jih napolnejo do verha, ali ne do verha: 206 1) Ti, kteri fdde do verha nalijejo, hozhejo de bi jim mofht vfe sgorne penesmetal; k temu potrebujejo sa 24 zhebrov dershezhi fdd , ki 40 do 60 bokalov enaziga mofhta, s njim fdd , kadar naj gorje vre, dobro salivati, de bi tudi v refnizi vfe pene vunvergel; pene vlovijo pod fddam v kako pofodo, kravajze s njimi samefiti, kaki vinzhek, ali s tropinami vred shganje is njih narediti. Tako vino , ki je dobro smetalo , poftane zhiftifhi, krepkeji, resneji in mozhneji, pa tudi sdravfhi in nekoliko obdershljivfhi. 2. Drugim pa, kterim sgornih droshij ali pen ne smezhejo, poftanejo vina ref bolj fladkljate, pa tudi mehke, shlesafte, manj biftre in manj mozhne; do konza (pomladi gre take vina popiti, kakor fploh vfe vfakdanje fladke vina in vfih vinfkih deshel; po tazih rada glava boli, tudi flabotnim shelodzam nifo kaj tezhne. Sjjdde, kteri vezli ne briklajo, gre samafhiti ali savefhiti, de bi fe alkohol ali vinozvet is njih , pofebno pri gorkim vremenu, kakorfhno je fhe vezhkrat po bendimi, ne kadil; prav ni ne, ko fe dajo vina nepotrebno vefhiti. Dokler mofhti briklajo fe morajo vfak dan salivati, potem pa po 2 ali 3krat na teden, kafneji in med letam nar manj po enkrat na teden, in to, de bi srak manji prihod do vina imel, in tudi, de bi fe vino manj vefhilo; sakaj ravno na mero proftora, po kterim srak do vina prihaja, mu fhkodije kiflogas, in tudi na enako mero fe vino vefhi, ali zvet is njega puhti. Vinohranitelji vfih deshel fo, kar salivanje vtizhe, enake sa- ftopnofti, de je namrezh treba salivanje imeti sa boljiga, in ko she ne boljiga, faj vender enakiga vina, kakor je v fddih. Vinorednikam okoli po vfih tih krajih, kteri upajo do konza Velkitravna fvoje vina oddati, ne kashe jih prefneti, jih tudi ne prefnemvajo. Vina gre prefneti, kadar fo fe she vzhiftile, ki Pro- fenza, ali Sjjvezhana, k sadnjim §ufhza, pri biftrim in ojftrim vremenu, de bi fe pri pomanjkanju gorkote tolikanj manj alkohola ali zvetu is njega fkadilo. Pri gorkim in mokrotnoftim sraku bi tolikanj vezli zvetu is njega (puhtelo, in vezli vodeniga fe s njim fprijelo. Deshelna fhega vina prefnemovati ni kej korifina; vino tczlie s dolgim zurkam v brantažh, tii fe mozhno s srakam vbiva in mefha, de zvet is njega puhti, kiflogas pa is sraka, in kaj vodeniga va¬ nje gre; ravno tako tezhe is lija s dolgim zurkam v fdd, na nje¬ govo dno bije, in fe po vfim fddu raskropiva, de fe snovizh s sra- aor kam mozlino mefha, kiflogasa in vodeniga fe napiva, alkohola pa sgubiva. Od prefnetiga vina pravijo, de je vbito: kaj hozhe td rezhi? Nad zvetam je sgubo terpelo, ni vezh mozlino kot po- pred, in fhkodljiviga kiflogasa in vodeniga fe je napilo. V veliko kletijfkih ali vinohranilfkih bukvah, ki jih bres vfe fkufbnje pifatelji prepifujejo, fe najdejo uki s neko nalafh nare¬ jeno trombo (Pompe) ali s pomozhjo meha in drusih priprav pre- fnemovati; vfe take priprave fe nam zlo nizh pripravne ne sde. Kaka tromba! in kako bi fe neki v vehi fdda vterdila, de bi od fpodaj droshij zlo nizh ne obgugala in sblodila? She zhes 20 let prefnemvamo s pomozhjo dveh mefhizhev, od kterih fmo she pri fpravljanju mofhta nekaj v miflih imeli; daj ti narediti eniga dobre tri pednje dolsiga in privesla ga na kanelo; prav tiho, bres vtiga rovfhtanja in fhumenja ti bo po njem is fdda vino v brantazh teklo; po drugim pa 6 do 7 pednjev dolsimu is lija kar tiho in tudi bres berklanja v fdd. Marlikteri je she ob prefnemovanju v nafh hram prifhel, pokasali fmo mu nekaj prefnelih in neka j ne fhe prefnetih, pa ni ga bilo fhe takiga, de bi bil gotovo raslozhil in nam pove¬ dal, ktcre fo she prefnete, in ktere fhe ne! Po deshelni fhegi prefnete, ferkaje kiflogas in vodeno, raskropivfhi in vbivavfhi fe v fddu, otergavfhi tudi tanjko grampizo in fe s njo sdrushivfhi, — vezhkrat kar mozlino nategnejo in otemuijo, de fo shaloflne viditi, dokler fe snovizh ne vsorijo; pri nafhih pa ga tudi v temle ni no- beniga raslozhka. S? vo j e prefnemovanje vfelej tako naftavi in fpclji, de ne bolh nikoli nobeniga vina, lajne boljiga pri enim prefnemovanju dvakrat, in pa fhe zlo na sraku bres mefhizhev, pretakoval; omifli li dober fdd, vfvoji (1 ga raji pri fofedu, kakor de bi vino v badenj fpra- vil, in sopet v opran fdd potozhil; namelti edine bi pri takim delu trojno fhkodo imel; vino bi fe ti v badnji vefhilo, kiflogas na-fe vleklo, in pri drusim potakovanju bi tudi kar veliko zveta sgubilo in kiflogasa dobilo; tako vino je vbito in nategne, de je kaj! — Droshij ne gre v kak fdd fpraviti, de bi fe vlegle in vino snad njih pilo; tako vino ni kaj sdravo sa shelodcz, pa tudi glava rada po njem boli; raji jih tedaj prezej po pofneniovanju isfazhi. K temu delu imajo Ipavzi nalafh shaklje, flednjiga is lakata oh- lanzhjiga platna in neke kljuke, dolge po feshnji, od fpodaj na konzu s nekim okoli sresanim shlebizhem previdene; kljuka fe v shakelj vtakne, in na fredo konez shaklja fe od svunej s beko v 208 sblebizh kljuke dobro priveshe, shakelj s droshmi napolni, od sgorej s dvema ali tremi bekami h kljuki terdno priveske, in sdaj shakelj sa kljuko kam obeli. Okoli bokala ga ftezhe is shaklja motniga, potem je pa vino, ki mu fazliniza pravimo, take tanjkofti in le¬ pote , de ni isrezhi; s tako fazhnizo dolijemo v fvojim hramu v primeri prefnete fdde. Ko is shakljev vezli ne kaplje — ki po 36 do 40 urah — jih ne prevesujemo po deshelni navadi nishej ; fazliniza bi ne bila vezh tanjka, temozh jih vsamemo doli, slijenio is njih, kar je red- kiga v kako pofddo, golte pa, kar fe jih shakljev dershi, denemo pofufhiti; s redkimi pa snovizh shaklje, ki fo med tem oprani bili, nalijemo; tako fe pozhaft vfe vino is droshij fpravi. Sjuhe droshje tudi prodajajo, de v fabrikah grampo is njih kuhajo. Kdor bi hotel fazhnizo pofebej fpraviti, naj ji da nekaj zhafa, de fe vsori, prezej ni kaj prevezh sdrava, pa tudi po shaklju difhi. Gofp. Jjhamf pifhe v fvoji ogerfki vinoreji, de tani v nekih krajih fazhijo s fla- nelaftimi shaklji naj hitreji, pa ne droshij, temozh motne ali kalne vina; take vina fe dajo po befedah baron B abot a tudi dobro isfazhiti v kaki vifoki in pokriti kadi na rasmletih zunjah, ki fo ravno pripravne, popir is njih delati. Teshko je ljudi ob neko prašno vero pripraviti, ki fe je she daljezh okoli safejala in vkoreninila; taka prašna vera je, s droshmi nishji vina popravljati. Droshje obftoje is grampe, shlese, gnjilzh- nih rezhi i. t. d. to je neka smef, neko blato, ki ga vreli mofht, ali kafneje vino pri tihovrenju is febe na dno niezhe. Kako bi fe neki s takim blatam vino popravilo, je teshko rasumeti. — §aj je fhe nekaj vina v droshjeh ? To je ref; pa kakfhno vino je? ali ne nar nishji, nar flabji od vliga, kar ga jev fddu? ali fe vinozvet, ki je veliko lahkeji od vodeniga, ne vsdiguje v fddu vifhej ? ali jih ni veliko, ki imajo gori vifoko na dnu zhepinze, de bi is fdda biftrifhi, in ko je dobro salopnjen, tudi inozhneji vino pokasali? Zhe she shelifh nishji vino popraviti, dolij mu, dolij 2 ali 3 zhebre boljiga vina, sakaj pa iiozlicfh tega ftoriti? Bolji vino fe ti fmili, pa s njegovimi droshmi — s njegovim blatam hozhefh drugo po¬ praviti, ali bi fe ti lahko ne reklo, de fi neumnesh? Tako pobolj- fhano vino je gotovo flabfhi, kakor je popred bilo, satd, ker niško vino, ga pretakovaje, prelivaje, in s srakam vbivaje, veliko vezh zveta sgubi, kakor bi ga moglo koli na blatnih droshjeh sopet dobiti, in s srakam ga dobro mefhaje, fe samore s njim, ki je she 209 farno na febi prevedeno, fhe kaj vodeniga is sraka sdrushiti, in kiflogas, fe s njim fprimfhi, ga tudi poboljfhal ne bo. Prašna je ta-—jih flifhimo od vezli ftrani rezili — faj Franzosje, Nemzi in $htajerzi tako ravnajo, faj marfikteri vinokupez, ko pri naf dva fdda na krish kupi, in boljiga popolni, veli nishjiga na njegove droshje pretozhiti. Ne farno to, fhe mnogo drugo prašno vero jih veliko okoli terdi, pri vfem tem refniza' oftane le refniza. Tako vino fhe veliko zhafa po droshjeh difhi, to ni nobeno po- boljfhanje; s droshjeno shleso samorefh kako terdobo ali kiflobo nishjiga vina nekaj zhafa in nekoliko sagerniti, tem fe pa ne rezhe popraviti, marvezh po flovenfko: flepariti.— Sa dalje zhafa, kadar fe tanjka shlesiza sopet vleshe, je vino terdo ali kifio kotpo- pred. Naj rezhejo tedaj kerzhmarji, kar hozhejo, ozhitna je, de s droshmi fe nishji vina ne dajo poboljfhati, marvezh de fhe na zvetu sgubo terpijo. Par z e ki no v mu radi damo in s vefeljem, kdor naf bo is naravopoftav ali kemijfkih refniz preprizhal, de s droshmi fe samore v refnizi nishji vino popraviti. Dobro pomnimo, de fmo pred 16 ali 18 letini pravizhno, natifnjeno zefarfko prepoved brali, •s droshmi vina popravljati. Rajnfka deshela od vfih drusih nemfhkih narsldalitneji vina rodi, tako jo terdijo vfi Nemzi; de je, ker bolj proti feverju leslii, tudi veliko hladneji od nafhih krajev, kdo bi tega ne verjel ? in vender Dohtar Ritter in baron Babo fprizhujeta, de tam, kjer imajo hladneji vinohraine, vfako vino, she v pervim lelu fvoje ita- rofti po trikrat prefnemejo. Kako, deshelani! ko bi nekteri smed vaf fvojih vin do fv. Petra ne prodali, ali bi ne bilo prav, de bi jih v fvojih bolj gorkih krajih in flabfhih hramih v drugizh prefneli? Vi porezhete: ni navada: tudi mi vemo, deni navada, pafvetvamo vam s dobro velijo: Borite, de v navado pride, in ko bi ga kakor Rajnzhanje med ^lunarnimi mafhami v tretjizh prefneli, tudi nizh greha bi pri teni ne bilo. Kaj bi pa ljudje rekli, ko bi ga v drugizh, ali fhe zlo v tretjizh prefnemovali? Naj rezhejo, kar hozhejo, kaj rezhejo neki na Rajnu? Td je ravno snamnje, de je fhe deshela s tamd nevednofti sakrita, ko fe zhlovek framuje ozhitno ftoriti, kar je prav; Bog daj vender enkrat norzam pamet! Vpeljajte faj drugo prefnemovanje ozhitno v navado, in nihzhe ne bo vezh od tega befedize zhehnil! Namemba vliga prefnemovanja je ja gnjilzhne rezhi tifti, ko pride kiflogaf do njega tako nepokojni kvaf ki jih vino is 27 210 febe na dno poklada, od njega odlozhiti, de bi fe pri kakim prihodu gorkote ne vsdignile, ne sabavljale, in vina k daljnim raspadanju ali prefkoku v novo kipenje, kakor je kiflo- ali gnjilovrenje ne fpodbodle, ali ne napeljale. Po raslozhku grosdja, is kteriga Ib fe naredile, zhafa, v kte- rim fe je tergalo, in vremen, v kterih fe hranijo, pa tudi po ras¬ lozhku hramov, fddov in hramijftovanja fe vfakdanje vina veliko hitreji ali kafneji vsorijo, to je, nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote dofeshejo; nektere potrebujejo k tem nekaj mefzov, druge nekaj let; baron Babo terdi, de vfe navadne rajnfke vina fe vsore v dveh, in nar k vezhim v treh letih; ni ga namrezh hrama, de bi kaj gorkote faj po letu va-nj ne sleslo, pa tudi ne tako gofiiga lefeniga foda, de bi tanjki kiflogas po njegovih nefhtevilnih, ako ravno nevidljivih luknizhizah va-nj do vina ne prifhel. Popred pa, ko od tega dalje govorimo, moramo fhe nekoliko od drusih refniz v mifli vseti. B. Naravopollave, ki fe veshejo s vinoobdershljivoftjo. Alkohol, ali zhift in bresvoden vinozvet je lam na febi popol- nama obdershljiv, to je, fe ne fpridi; pa smed vtih drusih mokrot fe nar hitreji in tedaj pervi s obzhutljivo gorkoto fklene, in pod podobo nevidljiviga puha beshi ali sgine; kmet pravi: pofufhil feje. Kadar hozhejo uzhcni kako ftrtipcnino, zherva, ali kakiga fpazhika dalje zhafa ohraniti, ga denejo v kako ftcklenafto pofddo, jo s shganjem nalijejo in dobro samafhijo : de ti lih ima shganje bliso polovizo vode v febi, fe vender take rezhi v njem, kakor fe lahko v vlih museumih vidi, slo veliko let obdershe. Ko je obilo zveta v vinu, fe lashej nekoliko zuKra, kali ali lugafte foli, sagoltnofti in Hrupa ali gnjilzhnih rezhi v njem popolnama rastopi, de je slo tanjko, vfe drugo pa pahne is febe na dno, kar droshje imenujemo. Perva tedaj in nar poglavitnifhi naravopoftava v svesi s vinoob¬ dershljivoftjo ima ta glaf: I. Zhe je vezli zveta v vinu, obdershljivfhi ali ftanovitnifhi je; vinoobdershljivoft je tedaj v ravni primeri s njegovim zvetain, pa tudi vinozvet je v enaki ravni primeri s zu- kram v grosdji, is kteriga fe je naredil: kolikor vezli zukra vgrosdji, toliko vezli zveta v vinu , ali s drugo befedo, toliko mozhneji je. Te refnize terdijo vli kemikarji po uzhenofti, in umni vinoredniki vlih deshel is vfakdanjih fkufhinj. Zhe gremo po zeli Ilirii 2il in na vfe kraje vinfkiga fveta poprafhat, ktero grosdje da mozh¬ neji vino? in ktero vino je ftanovitnifhi ? Le ta glaf bomo safli- fhali: zukreno grosdje da mozhneji vino, in mozhneji vino je fta¬ novitnifhi. In vender, o zliuden in neisvedljiv vinorednik! — Ko¬ maj ftopifh is vinohrama, kjer ii to bolji vino pokufhal, in grefh k tertodelu, pa ti she na te refnize posabil: torej je vinoreja, vneta sa tvoje dobro, prijasno te po tvojih gorizah vodivfhi in fpreje- niavfhi, ti pokasala, kako imafh shlahtneji tertne plemena, zukre- nifhiga grosdja, v prekfolnzhnih legah, pritlizhno in s potrebnim shivesham rediti, dobro obdelovati, smandavati, jim po mogozhnofti na golih tleh folnzhne gorkote naklanjati, in terganja ne prehiteti. Ali ni she Virgil, kmetijftvo prepevajo, nauk in fvet dal rekozh. de bendimaima poflednje delo kmetovavza biti? in Rajnzhanje, ki fo po fprizhevanju Dr. Ritterja, s dnevam fv. Gola, to je 16. dan Kosoperfka vfelej bendimo odperto imeli, fo jo po isgledu Jansheviza (Joannisberg), debi znkrenifhi grosdja, in is taziga mozhneji vina pridelovali, vpoflednjih zhalih (ploh na pofledne dni Kosoperfka, ali na perve dni Liftopada v navado vpeljali. Vfi uki vinoreje namenujejo znkrenifhi grosdje in mozhneji vina, torej te je dalje podnzhila, mofht na tropinah, v pokritih badnjih kuhati, in po mefhizhih, de bi fe zvet is njega ne kadil, v fdde fpraviti, in kafneje ga tudi ravno tako prefneti. V bendimfkih hramih, tudi sarobljene gofpode, fe vidijo pri prefnemovanju in polnjenju vezh- krat feni ter tje take nemarnofti in sanikarnofti, de bi moglo um- niga zhloveka ferze boleti! Pri fvoji veliki nefkerbi miflifh, „faj bo vino dovelj mozhno“. Prašna je ta; nar revnifhi kupez, ki ga morde nima boshjaka v arshetu , oprafhuje le po dobrim, to je, mozhnim vinu. Kar koli zvetu is vina fpuhti, naj bo vezh ali manj, je sguba sa-nj, pa fhe vezhi sa te; umno pofkerbi tedaj, de mozhi ne sguln, tizer, zlie dafh, pofebno is nishjih vin, fhe to malo zveta, kar ga imajo, fkaditi fe, kaj bot h neki potem imel? lushizo! — Tri ftrelaje od Sadra je vaf, ki ji pravijo Albanfka; neki fhkof is turfhke Albanije v Sader preftavljen, je nekaj AI- banesov feboj pripeljal, in jih pred metlam vlelil; kteri ti hifhize sgol is kamnja sidajo, de ga ni serniza pefka, ne drobze apna vmef. V Terllu fo pa hifho pred zlo malo zhafam tosidali, de jo v Ilirii ni zhes, in Tershafhtvo (Tergefteum) ji pravijo. Sdaj fo vafhe vinza fem ter tje albanfkim hifhizam pri Sadru podobne; 212 ko bi fe pa vinorejftva prav nauzhili, Tershafhtvu bi podobnifhi poftale; sakaj kakor je bilo veliko vednofti, fkerbi in dela potrebno, Tershafhtvo fosidati, je tudi treba veliko vednofti, marljivnofti in truda, mozhno , tedaj shlahtneji in obdershljivifhi vino narejati in ga prav hraniti. Vli, ki fe s umnoftjo in marljivnoftjo pri kaki veji kmetijftva — tako tudi pri vinoreji — prefJavijo, fo narfveteji svesde na nebu kmetijftva, poftanejo s Tvojimi isgledi dobrotniki zhlovefhtva, in fe jim ravno kakor tudi lazim fabrikantam, rokodelzam in preflavit- nikam vlili drusih ftanov, nar bolje godi, gorje pa tem, ki fe po- flednji in pa fhe mersljivo in toshljivo sa njimi vlezhejo! Tako je bilo od sazhetka fveta , pri vlih narodih, in bo, dokler bo fvet ftal. Vfe svenvanje ali pofufhenje grosdja na tertah, pred hifhami ali v hifhah, v pezheh i. t. d. fe fpeljuje is namena, de bi bilo v primeri manj vodeniga, pa vezli zukreniga, in tedaj tudi vezli zveta v vinu: is enaziga namena fparijo mofht v bolj gorkih de- shelah vezli ali manj, v fhirokih velikih ponvah na sherezhim oglju: ravno is tega namena pulte feni ter tje nishji vina smersniti, de bi fe voda kot led is njih lozhila, zvet pa bolj vkup ftopil; tudi is enake namembe prilagajo nishjim mofhtam pred ali med vrenjem zukra ali medli, in jim prilivajo po vezh ali manj shganja ali pa vinozveta. Pred 22 ali 24 letini je bil velik krik vftal, in od vlili Hrani fo priporozhvali vfe mofhte na tropinah pa v saviturjenih ali sa- dnitih badnjih kuhati, de bi veliko mozhneji vino poftalo. Neki gofp. Hu melje uzhil poftaviti v pripravno luknjo sgornjiga dna na badnju kljukafto zev, de bi po nji vogelnokifli gas v drugo s vodo nalito pofddo fhel; vsel je famofebno zefarfko pravizo tako mofht kuhati, in jo je flednjimu, ki bi jo hotel pofnemati, sa 120 gold. ponujal. Neka franzoska dekliza po imeni Elisabeta S h er ve (Gervais), bolj umetna od njega, je pa snajdla pripravo, vfe, kar fe is taziga badnja fkadi, tako vloviti, de nasaj v badenj kaple. Mnogi vifhji poftavljeni fo ji — mende šali deklizi ■— kar je koli slielela, tudi pifano fprizhevali, de bi bila tako sa tvojo od kralja poterjeno pravizo prodajajo vezh denarjev dobila; terdili fo, de po njeni fhegi mofht kuhati, fe dobi, rasun boljiga vina, tudi defeti del vezh! is 10 pofdd grosdja 11 enazih pofdd mofhta! — pa tudi is petih grosdja fheft mofhta! O velikouftna franzoska ba- 213 barija! Tudi gofp. Huni el, zhe ravno Nemez, ni bil nizh manj darljiv, primeri 60 zhebrov po njegovi fhegi kuhaniga moflita, ne obeta manj ko 384 gokl. na priraftku mere in dobrote dobizhka, in ko fe njemu enkrat sa vfelej 120 gold. da, oftane The sa pervo leto 264 gold. zhifiiga dobizhka!-- Kdor prevezh obeta, malo ali nizh ne da! §lushivnifhi pripravo fhe, kakor je Elisabetina bila, fmo dali v Gorizi is kolitarja sa 12 gold. frebra narediti. Kar je v tolftim panju s medam napolnjeniga fatovja, je bila v nafhi pri¬ pravi hladna voda, in koder zhebelze med fatovjem gori in doli hodijo, je v nafhi pripravi fopar ali puli is badnja fkosi fhel, to prizho omersnil, in v kanzhikih nasaj v badenj padal, predenj je daljezh prozh s njim sdrushen vogelnokifli gas v neki drugi pofddi fkosi vodo na dan prifhel. Drusiga pofebniga nifmo pri vezli fkufh- njah nafhli, kakor de je bil mofht bolj farban, de je bilo nekoliko vezh vogelnokifliga gasa v njem, in de sgorno dno, od fpodej mokro in vrozhe, od sgorej pa pri hudi vrozhini ali vetru prefuho, fe mozhno veslu', in ne da kakor tudi vratiza ne nikakor popolnama vterditi in samafhili. De je tudi fitno in slo nepripravno, fkosi vra¬ tiza mofht, s tropinami vred v badenj fpravljati, in tropine sopet vini jemati, bo vfak lahko rasumel. Gofp. Humelnu je slo majhna rezh take terdne badnje, in fhe zlo od 60 do 100 zhebrov nare¬ diti, pa le na popirju! — Nafhe, v tiftih zhafih s veliko natanjknoftjo fpeljane fkufhnje — is laftne priprave fe je lahko od ohlajeniga puha, ki fe je na¬ saj v badenj zedil, vlovilo in pokulilo — fmo bili od ranjkiga gofp. Dohtarja Majerja z. k. tukajfhniga komilijfkiga sdravnika na- profheni, marljivo popifali in z. k. kmetijfki drushbi v Ljubljano poflali. Danafhenj dan nihzhe ne ve od taziga mofhtovrenja. G. F. Jullien, neki veliki vinoprekupzhevavez v Parisu, je fpifal franzosko popolnamo vinohranilftvo; v teh bukvah zhetertiga natifa pravi: niškim mofhtam, de bi vina is njih savoljo pomanj¬ kanja zveta presgodaj pod slo ne fhle, je treba veliko shganja, zukra ali na ognju fparjeniga mofhta pridjati, de bi vina is njih mozhneji in tedaj tudi obdershljivifhi in ftanovitnifhi poflale. Dalje on pifhe: de vinam, ki fe is Franzoskiga prodajajo, gre zveta pri¬ livati, lizer bi fe fhe na poti ne obdershale; tudi jo s vfo franzosko odkritoferzhnofljo in po vlili uliih pove, de gofpoda is vlili vunaj- nih deshel, navajena doma na drage franzoske vina, pridfhi pa na 214 Franzdsko fe filno zhudi, tii nobeniga lazih vin najti, kakor jih na fvojim domu sa drage penese pije; sakaj pa neki ne? Jullien tako odgovori: mi narejamo vina drugazhi fvojim domorddzam, ko Talijanam; Nemzam jih pa moramo fhe drugazhi narediti, drugazhi Anglesham, in sopet drugazhi Rutam ! — Nar hitreji prilivajo Franzosje vinam savunanje deshele zveta namefti shganja, de bi vina po kaki prifinojenini ali drugi soperni rezhi ne difhale; tudi umijo v fvojih po mojftrovfko narejenih shganjarijah ob enim zvet namefti shganja narejati; to bolj vodeno vlovijo is enake, pa kar dolge zevi bliso kotla, in tako, de fe nasaj va-nj zedi, zvet pa na konzu zevi. Kakor veliko drusiga tudi tega ne pifheino tukaj k pofnemo- vanju — mende bi fe pri naf tudi ne poplazhalo shganja ali fhe zlo zveta vinam prilivati — ampak k rasjafnenju nafhih bravzov, de bi raji vgrosdji na tertah zukra ifkali in po taki poti mozhneji in obdershljivifhi vina narejali, ker bres mozhi ali zveta je ni, in ne more biti nobene vinoobdershljivofti. Po nafhih zefarfkih po- ftavah je dovoljeno mofhtu pred, ali med vrenjem shganja prilivati; kafneji pa ga vinu priliti je ojftro prepovedano. Poglej: Medizi- nische Polizei. Vti bolj feverni vinohranitelji priporozhujejo nishjim vinam iiiozhnejiga prilivati in jih ftanovitnifhi narediti; mi pa tega — rasun v slo majhnih merah — nobenimu nezhemo fvetovati. Pri¬ porozhujejo tudi ob prefnemovanju fdde sa niške vina, popred ko fe s shveplam nakade, jih s shganjem sashgati, ali pa fplahniti; kaj bo neki vender polizh ali tudi bokal shganja prifodu 16—24 zhe- brov sa mnoshenje mozhi in obdershljivofti vina isdal ? — She vti leki, kadila in masjla, ki fe v vinohranilfkih bukvah najdejo, in s kterimi ti hozhejo pifatelji lazih bukev, jih osnanovaje in shivo priporozhvaje, vezhidel kaj penesov pridobili, fprizhujejo, de okoli po deshelah je slo veliko niških vin, ki fe ne dajo dolgo obdershati, vti refnizeljubi vinoredniki in hramijftovavzi jo ali is laftnih ali ptujih fkufhinj sdrusheno terdijo, de vfe fredftva niške vina, ki fo fe is prevodeniga, shlesaftiga ali kifliga grosdja nare¬ dile , obdershati, le sa malo zhafa sdajo, de take vina ftorijo to fvoje, in de pod slo gredo. Td je ozhitna narave pokora tem, kteri predersno s tertami v kraje saidejo, sa ktere nifo ftvarjene! Kjer fe ne dajo po nobeni ženi faj frednje vina pridelovati, naj fe kmetovavez verne, fvojo mozh na kaj boljiga obrazha, in od vina 215 Je toliko prideluje, kar bi ga sa-fe, komu ravno tako dopade, po¬ treboval. Gofp. Hat h fprizhuje v tvoji neuifhko pitani fhtajerfki vino- reji, de kar ga kmetje na jushnovezhernih gorizah Zeljfke krefije pridelujejo, sazhne vezhkrat na fpomlad ob obselenenju terte vreti, in de jim vre smirej naprej, dokler ni sa drugo, kakor kje šiiti ga. Baron Babo pravi, de ravno nekaj taziga fe v nekim deli §hta- jerfkiga, na Krajnfkodolenfkim in v vezhim deli Horvafhkiga kakikrat primeri, pa tudi njemu, de leje prigodilo, in de na Rajnu marfikteri, fddez sa fvojo hifho naftavi, kadar je pa tretji del fpi- tiga, je drugo sa kje vrezhi. Po poterdovanju §haptala je na Franzoskim veliko lazih krajev, v kterih fe vina fhe do leta ne dajo obdershali, in de umni vinoredniki kar vlili vinfkih deshel dobro rasumijo in vedo, do kdaj bi fe kako njih vin dalo pri na¬ vadnih okolifhinah dobro obdershati. Kadar pa vino po navadno hranjeno po fvoji laftnofti do konza pride, de vti leki pri njem nizh vezh ne sdajo; td potcrdijo tudi drugi franzoski in nemfhki vinohranitelji. Satorej fo tudi v gorkih deshelah , kadar lil no dobre vinfke letine pridejo, nishji vina po-nizh ; ni jih mogozhe, ne v dobre fdde, ne v dobre hrame (praviti. Bog! de ga oddajo po ti ženi, kakor ti koli bodi! Zhe pa daljni kupez, sa ženo grede, tako vino na dom pelje, kako bi mogel od njega vfe laftnofti mozhnejiga terjati? — njih slo niška zena pa nanefe, de fe vezhidel pred zhafam po¬ pijejo. Kako fe neki vina posnajo? Kdor je na vina le ene deshele navajen, nima uit in ndfa jih tudi drugih deshel raslozhiti in dobro posnati. Vinfki pridelek vfake deshele ima nekaj febi laftniga, to je, laftncfvoje ftopinize, po kterih fe vina kakiga kraja med feboj raslozhijo. Kdor hozhe kako vino s pokufhanjem posnati, mora biti sdrav, zhifiih uft in nizh pofhaftcn ali sadnit; zhe je vrozh, mozhno shejin, fe je klobaf ali lira najedel, mu bo vfako tudi frednje vino prav dobro; naj vsame sa dober poshirk v ufta, naj ga nekoliko ogreje, pozhafi fkosi ndf dahne, in potem v vezh man- jih poshirkih v shelodez fpufti. Tako bo nar manjfhi neprijetni duh saposnal; bolj na naglim ko fe ufta po njem pofulhe, bolj je zvetno ali mozhno ; kolikor fo zhifte vina bolj shive farbe, toliko vezh zveta tudi imajo, mozhneji fo satd, ker fe je farba v obilnofti zveta lashej in bolj popolnama rastopila. Ko bi ga kaj po gerlu 216 prafkalo, ali fe mu po njem rigalo, flabo snamnje bi bilo, pa tudi, ko bi te po kakim glava bolela, nikar ga vezh ne pi, Bog ga vedi, kaj je v njem ! bolje je, de ga ne pijefh. Tudi fo gorkeji vina prijetnifhi sa pokufhnjo, in bolj v ndf vdarijo, kakor bolj hladne: pri tih je ni tolikanj gorkote, de bi fe tako naglo s zvetam fpri- jela in ga hitro v ndf nefla, torej fe vezhkrat primeri, de kupez mozhneji vino v hladnim hramu populil in fe nishjiga v gorkim poprime. Po dunajfki vinovagi, •—ki jih narejajo melingalie in freberne, in ki fe na td opirajo, in fo tudi po tem narejene, de vino je loshji od vode — fe dajo le vina nekiga kraja med feboj, ne pa vina vezh deshel, primeriti. Nafhe nizh zhifhzhene ali blojene vina kashejo na imenovani vagi, in lizer poljfke 3 do 5 , in nografhke od 5 do 9 liopiniz. Ko bi jih po nemfhki navadi zhiliili, in vfe nevidljivo is njih na dno potlazhili, mifliti bi bilo, de bi fhe losheji poftale, in tedaj fhe vezh liopiniz kasale. Doli nishej po Lafhkim imajo slo golte vina, sategavoljo pa nifo nizh manj inozhne, in bi dale v primeri veliko vezh shganja od nemfhkih. Popred v mifli vseti gofp. Onorati pifhe, de navadne Napolitanfke bolji vina, bres de bi jih sgoliili, fo teshke ravno kakor voda; kako bi jih pa s dunajfko tehtnizo nemfhkim primervali ? tudi nafhi sgoftiki ali efenzi, naj bodo she narejeni, kakor ti bodi, fo vender le teshji od vode. Napolitanje imajo po befedah gofp. Onorata vashize, mofhte vrovnavati; ko vashiza kashe, de je pregolt, mu vode prilijejo kar je prav, de pofianeis njega dobro, kakor fo nar bolji navadne de- shelne vina; ko kashe pa, de je preredek, td je, premalo zukren, ali ga prav fparijo, ali pa mu fparjenza prilijejo. Tudi gofp. baron Babo in drugi Rajnzhanje imajo vashize, de po njih primero zu- kra v mofhtu fposnajo; smaftijo nekterc grosdike, in zhe vashiza kashe, de je mofht is njih prelohak, td je, premalo zukren, grosdje, ko je prijetno vreme, fhe dalje sorijo; ali pa, zhe ga she na lefah svenvajo, ga pulte, namefti smaltiti ga, fhe dalje zbala svenvati. ^kufheni vinoredniki in kupzi ne potrebujejo vashiz, po kterih bi vina fposnavali; biftro oko, tanek ndf in zhilte uila jim vezhidel bolj prav ko vashiza povedo, kaj de je v kosarzu. Nar shlahtneji vina, ki fo vezhidel tudi nar mozhneji, fe po vfih vinfkih deshelah nar lahkeji in nar drashji prodajo. Vfi velki vinoprekupzhevavzi na Nemfhkim take vina po mogozhnofti, vezhkrat hitro po poter- 217 ganjii, in fhe v mofhtu po ženi pokupijo; ne ravno vfelej jih ftarati in zhifte tdzhiti, marvezh de bi frednje, jim (azili prilivaje, in jih tako sabelovaje popravljali, in po veliko bolji ženi prodajali. Tako nam je ranjki gofp. Krempelj v Novizah povedal, kako hitro in na dobre žene, de fo take pofebno dobre vina pofledne bendime na fpodnjim §htajerfkim poprodali. Nemfhki in feverno-franzoski vinoprekupzhevavzi mozhno fhpogajo vina is 2 do 4 vinfkih krajev v snanih primerah fkla- dati ali mefhati (verschneiden), nishjimu prilijejo mozhnejiga, ter- dimu, kifljatimu fladkejiga i. t. d. in td delajo vezhidel po ženi, po kteri bi fe imelo tako slosheno vino tozhiti. Gofp. Jullien terdi, de tako sloshene vina ga nimajo vezli nobeniga pofebniga duha, kakor fo ga imele popred pofamesne, is kterih je bilo poflednje slosheno. Tudi fe ne dajo, kakor bi zhlo- vek miflil ali shelel, vfelej mnogoverftne vina dobro sloshiti, ali sdrushiti. V tem fo potrebne vezhletne fkufhnje, sa nafhe do- niazhe vina hi tele vodila veljale : ne inefhaj nikar verhovfhkih vin, ki okoli Vrabizh, na sgornjim Krafu enaki vifozhini, raftejo, s domazhim ipavfkim; kar jih v nafhih rebrih pridelujejo, fo nafhim enake, kar jih pa fvojih domazhih imajo, fo druge bashe in drusih laftnoft; ker fo manj, ko nafhe, vsorjene, fe bodo, ko jih pomefhafh, poletu sjedle, td je, bodo motne poftale in veliko zhafa vrele. Tudi ne gre po vinoprekupzhevavfko Verhdvza vrozhimu ali shejnimu kupzu sa Ipavza prodajati, fizer bodo sazheli tvojiga vinohrama ogibati fe. II. Obdershljivoft vina je tudi v ravni primeri s njegovo grenkosagoltnoft jo, td je, kolikor je vezh grenko- sagoltnofti v vinu, toliko dalje zhafa fe da obdershati. Grenko¬ sagoltnoft je neka vkup vlezhejozha in mozhno ftifkajozha rezh (Garbestoff, adstringirendes Princip); ko seleno ofkdrfh pokufifb, bofh nar bolj rasumel, kaj de je. Ali jo she kemikarji umejo in saniorejo pod podobo slezhka, td je, farno na febi pokasati ? nam ni fhe snano. Najde fe mende v vfih drevefnih lubadih, vezh jo je v primeri v verbovim, in fhe vezh v hraftovim lubadu ; fhe v obilnifhi meri je prizhijozha v fozhnih lubadih; tudi v hraftovim lefu jo je kar obilo, satorej je hraftov lef nar terdneji od vfakiga drugiga lefa; grenkosagoltnoft ga terdno veshe, de tako hitro ne raspade. Kar Ipavzi hraftoviga lefa na tertorejo obernejo , ga obelijo, 28 218 to je, liibad is njega sreshejo, in ga v fhopke ali butarize svesa- niga ftrojarjem ali prekupzam sa žhreflo prodajo. Marfikteri ubogi fi v p tuj im borfhtu kaj hraftovine vfvojijo, de zhreflo od nje pro¬ dajo, s lefam lipa kurijo. Tako fe zhedalje hraftove meje srejzhvajo, de smirej manjfhi in redkeji poftajajo. To nanefe tudi nekoliko velika kupzhija s zhreflam v Terft. She ko je bil od vinovrenja govor, fmo rekli, de, ko bi kdo v kaki vifliji pofddi srelo grosdje prav po lahkama tlazhil, bi mofht, ki bi fe fpodaj zedil, nizh farbe in grenkosagoltnofti ne imel, de tedaj kakor farba tudi grenkosagoltnoft ni v grosdnim fdku, ampak v grosdnih lupinah in poflednje tudi v hlaftinah. §pravi fe pa is lupin in hlaftin na dvojno visho: ali s vezhkratnim prefhanjem, zhe fe vfelej vrnef tropine srahljajo, kakor imajo po Nemfhkim fploh navado; ali pa, ko fe da mofht na tropinah vreti; tii gorkota, ki po fvoji laftnofti vlako rezh vezhi naredi, ras-shene nevidljive luknjizhize v lupinah in hlaftinah, de alkohol polishe in poferka is njih grenkosagoltnoft, ki fe to prizho v njem rastopi, in ker fe fhe sadnjizh tropine, ki fe je mofht na njih kuhal, tudi fprefhajo, je ozhitno, ko fe prefhenina vinu prilije, de tako vino podane fhe bolj grenkosagoltno. Ako fo ravno feverni vinoredniki bolj soperni vinovrenju na tropinah, in fvoje bele mofhte le v fddih kuhajo , jim vender kar veliko grenkosagoltnofti dajo; ker, kakor fmo ravno povedali, jo s vezhkratnim prefhanjem tropin is teh fpravljajo, in prefhenine ali prililjenza vinam prilivajo. Gofp. Hat h pravi, de §htajerzi s veliko marljivnoftjo prililjenza po primeri v fdde dolivajo, in to jim fhe le pravi poper ali fhtupo (AViirze) da, de poftanejo bolj resne, krepke in tedaj ftanovitnifhi. Ozhitno je pa tudi, de, zhe bi kdo hotel kako pofebno ljubo in fladko vino narediti, mu ne fme pre- fhenika prilivati. Kar pa vina is svenjeniga grosdja vtizhe, mu vil is kraja in vfo prefhenino prilivajo satd, ker bi fizer zlo malo efenza naredili, in vezhidel tudi sa lilno fladkiga ne marajo. Med Franzosmi je bil pred vezli letmi velik prepir vftal, ali de bi fe dal mofht le na grosdnih lupinah, ali pa tudi na hlaftinah vreti, §haptal je to pravdo v prijasnofti tako le rasfodil: zhe hozhefh vino fladkeji in prijetnifhi, pa manj mozhno in manj ftanovitno imeti, obiraj grosdje in daj mofht le na lupinah vreti; hozhefh pa, de bo vino mozhneji in ftanovitnifhi, pa manj ljubo, nimafh grosdja oberati ali jagod ofuti, ampak kuhaj ga na lupinah 219 in hlaftinali. On fprizhuje, de v vezli krajih po Franzdskim fo bili sazheli grosdje oberati, in de fo mofhte le na lupinah kuhali: ker fo fe pa preprizhali, de nifo bile vina vezli tako flanovitne, fo oberanje jagod sopet opuftili, in mofhte na lupinah in hlaftinali po ftarim kuhali. S^haptal fprizhuje tudi, de v vfih tiftih fran- zoskih krajih, kteri fo prevezh v fredi vinfkih deshel, ne morejo fvojih vin na nobeno Hran prodajati, in de fo tedaj prifiljeni jih v vin oz vet fpremenovati, de jih loshej prodajajo, satorej jih na lupinah in hlaftinali kuhajo, in tako kuhane, jim dajajo kar obilo vezli sbganja. She gofp. Mo p en (Maupin) *) je pred 73 letmi terdil, de vinovrenje na lupinah in hlaftinali samore ftanovitnifhi vina nare¬ diti ; ker hlaftine pripomorejo pofebno nishjim vinam, de fo bolj resne, krepke, mozhne in obdershljivifhi, lizer bi poftale premehke, mlakafte, vlezhljive in manj flanovitne. Franzoski enologi ali vino- umi (Gentil, Labadie, Cadet de Vaux, Fabbroni) in Talijanfki (Davanzati, Ricci, Pozzi i. t. d.) jo terdijo s enim glafani, de fe morajo pofebno frednje in nishji vina, ne farno na lupinah, temozh tudi na hlaftinali kuhati: tako dobe vezli alko¬ hola, fo bolj resne, krepkeji in tedaj obdershljivifhi. Le befede fa- iniga gofp. grofa Dandola, ki je eden pervih in nar flavnifhih Milanfkih kmetijftvovavzov, in tudi mordepervi shidorednik, hozhemo femkaj djati: on pravi:**) „napolni dva badnja s enakim, poflavimo, frednjim grosdjem, naj bo grosdje v enim obrano, td je, bres hla- ftin, v drusini pa s hlaftinaini vred, bofh vidil, de to, ki fe je na hlaftinali kuhalo, bo bolj prav in mozhneji vrelo, in vino is njega prijetnifhi sapokuf, krepkeji, mozhneji in obdershljivifhi oduniga, ki je le na lupinah vrelo. 44 De hlaftine obftoje med drugim is neke kiflobe, is lugafte foli' ali granipe, in is grenkosagoltnofti, jo vli terdijo; kako de pa kpo- polnifhim svrenju mofhta in k mnoshenju alkohola ali vinozveta pripomorejo, tega fhe nihzhe ne rastlini; vfi pravijo: bresfhtevilne fkufhnje td fprizhujejo. Ni ga bilo fhe ne kemikarja , de bi bil vfe fvoje vednofti s pofebno in vezhletno marljivnofljo nasvedenje fhe mnogih nesapopadljivih prikaskov pri vinu obernil. Toliko je pa is tukaj raslosheniga ozhitno , de vrenje mofhta na tropinah, *) Essai sur la bonification des vins. 17?1. **) Enologia, ovvero l'arte di fare, conservare etc. i vini del Kegno. Milano 1812* 28 * 220 td je, lupinah in lilaftinah po dveh potih in veliko k obdershljivofti vin pripomore; pervizh namrezh s mnoshenjem alkohola, in drugizh s mnoshenjem grenkosagoltnofli. Nefhtevilne fkufhnje mnogoverftnih vinfkih deshel fprizhujejo, de grenkosagoltnoft kar veliko pripomore k obdershljivofti vina; po fvojih lattnofiih sloshne vinfke dele vkup vlezhe, ftifka in veshe, de ne morejo raspafti, dokler jo kaka vifhji in vezhi mozh ne ras- veshe in premaga. §ani gofp. baron Babo fprizhuje, de fo bili na Rajnu sazheli grosdje sa rudezhe vina oberati, pa fo sopet opuftili, ter fo fe tiare navade, jih na hlaftinah kuhati, poprijeli, ker fo fe bili preprizhali, de fe tako rudezhe vina veliko ftano- vitnifhi narede; on pravi, de fe je od tegafam tudi pri belih vinih preprizhal, in de imajo na Rajnu fploh navado potergan Tram in er -— neko nar shlahtnejfhih rajnikih tertnih plemen, livorudezhiga grosdja, s pofebno, kakor fmo fe pretezheno leto farni preprizhali, shlahtnim duham — v badnjih po vezli dni nesmafhzhen puftiti, de bi fe tako pokuhaje, grenkosagoltnoft nekoliko bolj is njega lozhila in s mofhtam sdrushila. Samolzhati jo pa tukaj ne fmemo, de ima grenkosagoltno vino nad Dohtarjem Ritterjem, nekim Rajnzhanam, kar velikiga so- pernika; pa terdimo jo pred želim fvetam , de grenkljato vino ni nekaj taziga, kakor on v imenovanih bukvah fvoje vinoreje pifhe, de tako vino poshiraje bi mogel zhlovek ozhi satifniti, de bi fe mu ki folse ne vderle; ali de bi mogel od gofpofke nalafh po- ftavljen ponozhni zhuvaj tega, ki bi ga bil pil, ravno ob polnozhi sbuditi, in mu veliti, na drugo tiran oberniti fe, de bi mu zelo nozh na eni tirani leshezhimu, zhev ali shelodza ne prejedlo. Tudi taziga raslozhka ni med na tropinah in v fddu kuhanim vi- nam, kakor med Berlinfkim — kar grenkim, in Bavarfkim dlam. Ref je , de frednje in nishji na tropinah kuhane vina fo bersh po bendimi nekoliko preterde, pa kakor hitro fe vleshijo in vzhiftijo, oftane v njih toliko grenza, kar fe ga v njegovim alko¬ holu popolnama in nevidljivo rastopi, vfe drugo pa pade v droshje. Grenkljate vina fo pofebno bolehattim , prebolezhim in ftarim ljudem bolj tezhne od fladkljaftih; naj ga pije, kdor koli bodi, manj mu bo fhkodvalo od mehkih, in ko ga kdo pervikrat pije, fhe vedil ne bo, de je grenkljato, in pohvalil fe bo drugi dan, de mu je kar dobro ftorilo ; sakaj zhlovefhki shelodez potrebuje grenkobe, in jo ljubi, — 221 Dohtar Riti er fvetuje Rajnzhanam mofhte, de bi grenki ne poftali, pa vender shlahtneji duh dobili, na Mufhkateljne lupine bres hlaftin vliti, in ga na njih 12 ur puftiti! — tii je ozhitno, de od vinovrenja zlo nizh ne rasumi. Ali fe bo na hladnim Rajnu konez Kosoperfka mofht v 13 urah vnel? ali bo njegov alkohol, ki ga fhe nizh ni, is lupinzhnih luknizhiz difhezhevno poferkal in v febi rastdpil ? — Na 51. Hrani fvojih vinoukov pravi: de vinovrenje na tro¬ pinah je prašna vera, neumna in fhkodljiva navada; na 64. tirani pa, de rudezhe vina morajo na tropinah vreti savolj farbe, de fo pa vezhidel malo ftanovitne savolj pomanjkanja alkohola, in de fe njemu sdi, de ga imajo manj satd, ker fo fe na tropinah kuhale. Na 143. tirani fofhtejc vfe rudezhe vina mnogih krajev, ktere fo bolnim shelodzam pri miši flushivne, in pravi, de je sa-nj pri vtim glavolomljenju z hud no in nesapopadljivo, sakaj de rudezhe vina bolnim bolj teknejo in manj fhkodjejo od vlili drusih od njega popred popifanih belih? — §aj ni med belimi in rudezhimi, ktere on imenuje in popifuje drusiga poglavniga raslozhka, kakor de fo poflednje na tropinah vrele, in tedaj obilo grenkeji ali grenkosa- goltne poftale; on pa, tam sdravnik, bi mogel vender voditi, v kakfhni svesi je grenkosagoltnoft s zhlovefhkim shelodzam. Na 163. tirani bofh s sazhudenjem te befede bral: „ltanovitno omozhnej- fhajozhe lastnofti fe dajo le pri mozhnih, rudezhih vinah ifkati, ktere fo pri vrenju na lupinah in hlaftinah grenkosagoltnoft in zhreflo na-fe potegnile! — Takole je pifal Dohtar sdraviljftva, — ali mu ni bilo pri tem nar vezli mar penesov sa fvoje bukve potegniti ? Ta Dohtar tudi pifhe, de leto 1811 je dalo Rajnzhanam fladke vina bres obzhutljive kiflobe; nad tem fo fe Rajnzhanje prav mozhno zbudili, ker fo popred kifldbo sa naravno in bitno laftnoft fvojih vin imeli. Oh! sdihnejo tukaj gofp. Dr. Ritter, de bi imeli vfelej na Rajnu talijanfko folnze! — potem bofte pa tudi imeli, ne vezli nemfhkih, ampak talijanfke vina. — §kufhnje vezh deshel fprizhujejo in terdijo refnizo, ktera je niende vtim vinorednikam nafhih krajev tudi dobro snana, de grosdje zhernoplavih plemen jo da v primeri veliko vezli grenkosagoltnotli od belih; kar pa bele vtizhe, fe nam posdeva, de fe ne bomo veliko pomolili, zhe rezhemo, de bolj terdih lupin, ko fo tertne plemena, vezh grenkosagoltnolli dajo; druge pa, ki rode mehko 222 grosdje, vezhkrat debelih jagod, pa slo tanjkih Jupiniz, ki perve v predeshevnih vremenih gnjijejo, de take je nimajo in ne dajo veliko grenkobe. Zhe ravno nafha slo shlahtna nografhka Re- bola, ali tudi Belina, ki ji doli nishej Bol niz a pravijo, ali tudi Brifhka Gerganija v to fhtevilo padejo, moramo pa vediti, de nar zukrenifhi grosdje rodijo. Vfim nishjim Ipavzam, kina fvojih mehkotnizah prek rek pre¬ mehke in mlakafte, bele vinza pridelujejo, fmo she rekli, in jim tukaj sopet rezhemo, vfelej, kadar bi imeli koli kaj snovizh safa- diti, naj fi raji ne vezh belih, temozh shlahtne zhernoplave ple¬ mena plodijo, de bi namefti belih, mehkih viniz, krepke, mozhneji in ftanovitnifhi terane pridelovali. Na teshkim in maftnim fvetu bodo zhernoplave vender fhe vfelej bolji in obdershljivifhi vina dajale, kakor bele plemena. Zhe napolnefh badenj s grosdjem premehkih plemen, ne bo nizh sa grenkobo sdalo, ga dalje, ali zhes zhaf v badnju puftiti; hitro ti bo vgafnilo, potem fe pa vefhilo, ali na verhu te bodo tropine kifale ; s eno befedo, vfe preniske vina, 'bele in zherne ne gre predolgo v badnjih dershati. III. Kolikor je vezh fladine — ako ravno neob- zhutljive — v vinu, toliko dalje zhafa fe da tudi ob- dershati; pod fladino sapopademo tukaj vfe obftojne dele, is kterih fe vino dela, td je, zuker, is kt_eriga fe alkohol dela, liriip ali gnjilzhne rezin’ in lugafte foli, kterc fo k temu potrebne in pripomorejo, de fe zuker v alkohol fpreminva. She sgorej, od vinovrenja govorivfhi fmo rekli: de po vidlji¬ vim in fhumotljivim vrenju fe vino bolj is debeliga ali vezhiga naredi, ali zuker v alkohol fpremeni: po nefhumotljivim ali tihim vrenju pa, de fe vino kafneji fhe fkosi dalje zhafa boljfha, infizer dokler nar vifokeji ftopnje fvoje dobrote ne dofeshe; rezhe fe temu tudi: de vino sori, in sadnjizh, de fe je vsorilo. De fe nektere vina poprej, druge pa veliko kafneji vsorijo, ali nar vifokeji ftopnjo fvoje dobrote dofeshejo, fmo tudi she povedali. To je tako gotovo in refnizhno, de umni vinoredniki in hramijftvovavzi vfih deshel pri fvojih domazhih vinih prav dobro vedo, kdaj de fo fe vsorile, ja pri navadnih okolifhinah jo fhe naprej povedo, do kdaj de bodo nar bolji poftale. Nad tihim vinovrenjem ni kar nizh dvomiti; zhe P ro fen za kako farno od febe dobro vlesheno in zhifto vino prefnemefh, in 223 ga en mefez kafneji prodafh, bofh she nekaj droshjiz pod njim nafhel; zhes dva mefza pa fhe nekoliko vezh i. t. d. in zhe bi ga pa zhes 3 ali 4 mefze v drugizh prefnel, ti bo fhe kafneji sopel nove droshjize na dno pokladalo i. t. d.; is tega — in ker smiram lepfhi, mozhneji in shlahtneji do nekiga zhafa poftaja — gre go¬ tovo fkleniti, de fe nekaj v njeni godi ali fpreminva, ravno to imenujemo pa liho vrenje: ktero fhe zlo kadaj, ko ne fhumot- Ijivo, vender vidljivo poliane, ker je vino bolj profeno, ali v ko- sarzu gomisljivo fperlen). Tiho vrenje je vfhezhno raspadanje vina, po kterim feboljfha; kafneji pa, ko je she vsorjeno, bi vteg- nilo pa v pregorkim hranjeno, prefkozhiti v drugo nevfhezhno raspadanje, — v jefihokifanje ali zlo gnjijenje. De fe pri tihim vrenju tudi zuker v alkohol fpreinenuje, je vinorednikam gotova, satorej ne dajo mozhnejih vin na tropinah do konza svreti, ampak jih fhe vrezhe in vrdzhe v fdde fpravijo, is namembe, de bi jim vezh zukra sa tiho vrenje prihranili. Mozline vina fo veliko lianovitnifhi od niških; ker jih bolj obilo prizhijozhi alkohol veshe, in ker imajo vezh zukra sa daljezhafno tiho vrenje; niške pa nimajo ne alkohola, de bi fe drugi obftojinfki vinodeli v njem rastopili, pa tudi ne zukra sa daljezhafno tihovrenje, mo¬ rajo tedaj veliko neobdershljivifhi od mozhnih bili. Vfako tudi nar mozhneji vino fe v navadnih fddih in v na¬ vadnih vinohramih poprej ali kafneji — na Kajnu v 2 in k vezhim v 3 letih — vsori, in potem , ko bi fc prevezh v gorkim hranilo, bi fe vtegnilo prekuzniti; satorej fo she od nekdaj umni vinored- niki, ki ga s trudam pridelujejo, in hramijftvovavzi, ki ga vezhkrat na drage žene fkupujejo, fkerbeli tazimu prekuznenju v okom priti. Na Nemfhkim jo imajo v temle pri mozhnejih vinih lepo rezh; pri kolkunu odtozhijo sa prodaj ali drugo rabo vsorjeniga vina in mu pri vehi mlajiga in dobriga, pa prav zhilliga in neflie vsorjeniga v snani primeri prilijejo, ali pa s takim okoli leta vsor¬ jeno salivajo, takole dobi ftaro vsorjeno vino nove fladine sa dalje¬ zhafno tiho vrenje, pofebno v dobrih kletih ali hramih. V gorkih deshelah pa ta ne gre, sakaj nishji vino bi fe vteg¬ nilo popred prekuzniti, kakor bi noviga pridelati in mu ga priliti samogli; temu pa nafprdti priti, mu prilivajo v snanih primerah, in nar bershe po vezhkrat, fparjenza, ali pa ga dajo vliga na she- rezhim voglju savreti, tako mu dajo fladine sa daljezhafno tiho vrenje. Gofp. Dr. Pazzi pravi, de po Milanfkim fhpogajo fpom- 224 ladi žele jerbafe domazhiga ali na tergu kupljeniga, tedaj mozhno svenjeniga grosdja obrati, jagode sdrosgati, in vfe vkup v fdde vrezhi — tako mu dajo fladine sa tiho vrenje; po Malimtravni pa, pravi on, gre take jagode fprefhati, in le njih mofht vinam priliti. To imenujejo Talijani v fvojim jesiku: conserva, to je, ohranjenje. Imenovan sdravnik pa ozhitno fposna, de td fe godi po ftari, neumni in mozhno fhkodljivi deshelni navadi, ker vti hozhejo le golte vina piti, kakor de bi jim bolj tanjke in zhifte zlo nizh ne teknile; de take vina fe vezhkrat k ozhitnim vrenju kakor ob bendimi vnamejo, in de tazhaf jih ne morejo tozhiti; de taka fro- vina, ki ni popred svrela, v zhlovefhkim shelodzu vre, veliko fape, nepokoja in vezhkrat fhe druge vezhi teshave nareja in bolesni naklanja; de bi bilo veliko bolji, zhe bi hotli uke in isglede flav- niga fajmof litra gofp. Paoletta, perviga vinohramijftvovavza na Milanfkim pofnemati, kteri je le s fparjenzam vina tako ftano- vitne napravljal, de fo fe dale bres nevarnofti fhe zlo zhes morje prepelovati. Na bolj jushnim Franzoskim napravljajo neki vinoredniki, kakor fmo she v miflih imeli, mutafte vina, ker majhne fodze s shveplam nakajenim mofhtam napolnvajo, in jih dobro samafhene v morje ali v kako fhtirno potdnijo, de jim zlo nizh ne vrejo; po¬ letu pa, take mofhte drugim vinam prilivajo, jim dajo fladine sa tiho vrenje, in ob enim tudi shveplokiflobe. De hi take bele vina potem tanjke bile, bi bilo teshko verjeti, morde fo pa, kakor Dal- matinzi na motne, ali kalne bele vina navajeni. De je tiho vrenje in obdershljivoft vina v svesi in primeri s fladino, ki je fhe v njem, fe nar bolj ozhitno svisha is sgoftikov ali efenzov, bodi ti, de fo fe naredili is fparjenza, ali pa is mozhno svenjeniga grosdja. Taki sgoftiki ali efenzi, potem kadar fo fvoje ozhitno vrenje, zhe je tudi zelo leto ali fhe dalje zhafa terpelo, dokonzhali, imajo fhe fladine 30 do 50 ali 100 letno tiho vrenje podpirati, ko bi fe popred ne fpili, ali preflabo hranjeni ne pofu- fhili; tudi fe taki s ftaranjem zhes vfe navadne sapopadke boljfhajo. De fo she ftari vinoredniki umeli take efenze ftarati, fe vidi istega, ker Makrdbi pifhe, kakoje Zizeron od Damafipa na vezherjo povabljen, pri njem 40 let ftariga Falernarja pil. Plini govori od 100 let ftarih vin, ravno tako tudi Ariftotelj pifhe od Arkanf likih vin, de fo jih pivfhi, v vodi rastopili. Kaligola je imel po befedah Plinija zhes 170 let ftaro vino. 225 Tudi prizhijozhi ali faj poflednji talijanfki vinouzheni govorijo od mnogih shlahtnih, in ftarih talijanfkih efenzov. Tako — le eniga v mifel vseti — pifhe gofp. Dr. Pozzi, de nad Verono delajo shlahtno vino, ki mu v fvojim jesiku pravijo: vino fanto, 16 je, Cveto vino: gori vifhej Benezhanje — sa laf ravno kakor mi, ali mi kakor oni— pikolit, de fe nizh Tokajerja ne vftrafhi, mar- vezh s njim sa pervo flavo pravda: Tokajarfki efenz, de je pa fhe zhes Konfhtanzarja, ki pride od ndfa Dobroupanja, in zhes vfe druge vina. Ko je te ref, bi vtegnili nafhi efenzi is fhe veliko bolj pritlizhne reje, kakor benefhki pikolit, in zhe bi jih prav ftarali, med nar perve vina fhteti biti. Imamo ga farni gufh- taro 27 let ftariga; na ozhi' je she bolj medu, ko vinu podoben. S^klep prizhijozhiga rasdelka je ta: prisadevaj fi na vfo mozh zukreniga grosdja pridelovati, de bofh imel mozhno alkoholafto vino sa daljfhi obdershljivoft, in pri mdfhtovrenju ti bo fhe obilo fladine v njem oftalo sa tiho vrenje, de fe bo tudi tole naprej vleklo in vino sa tolikanj dalje zhafa obdershalo. JV- Bolj ko bofh vino pred priftopam ali do h o dam sraka ali kiflogasa varval, dalje zhafa ga bofh tudi obdershal; nafproti pa tudi, bolj ko bo srak do vina dohajal, manj bo ftanovitno. Ko bi zhlovek vezhi fdd vina v fhtiri enako sdrave in dobre fddize potozliil, eniga pasmed njih naftavil, in ko bi imelo vino fpriditi fe, bo v naftavljenim pervo prekuznilo fe satd, ker, kolikor vezli fe gaje odpilo, toliko vezh je sraka in s njim kiflogasa v fddez prifhlo. Neki kmet ima 4 fode dobriga vina, smed teh ga je pa fdd kar pofebno shlahtniga duha, in oshivljive mozhi; gofpodar bres de bi bil pijanez ga fam vezh- krat pije in prijatlam tudi prav rad in pogoftim piti da; shena do- jezha mifli, de, boljiga pivfhi, bo sa detize vezh mleka imela; ftari ozhe, ki fo fvoje dni na blagu fe vbivali, miflijo, de fo ga tudi kosarez boljiga vredni, fvojo sdaj she bolj merslo kri kaj ogreti: fin ga tudi vezhkrat pije, ker meni in pri febi fddi, de mora sa-nj narvezh terpeti; fhe zlo lizer priden hlapez fe kadaj v hram vkrade, in li kosarez nar boljiga natozhi. §dde salivaje, gofpodar dobro vidi in fposna, kaj de fe v hramu godi, pa, dober in krotak mosh, molzhi. Primeri fe, de vina ne poproda, hude vrozhine natlopijo, jushni vetrovi is rasbeljene Arabije mu v fla- bim hramu fhe sakurijo, de bolji vino savre; sakaj pa bolji pervo, in ne to frednje ? Sod ni bil, od kar fo ga nalili, kar nikoli poln, 29 22G flednji dan je s novim srakam nov kiflogas do vina prifhel. — Vemo sa vunajniga gofpoda — pa je le po fuknji gofpod — de je pretezheno bendimo v nafhi dolini zhes dOOzhebrov mofhta nalil, in vinohram saklenil; od tazhaf nihzhe ga ni vidil, ne šalil, tudi fddov ne samafhil! — Pri drugi priloshnolti bi rekli, de temu fe pravi: Boga fkufhati, ali pa, ko je she vezhkrat tako ftoril , na boslijo miloft grefhiti. — De fe alkohol is vina k njegovim flabejfhanju kadi, v ravni primeri proflora, v kterim je vino s srakam ali luftam oblesheno, in tudi v primeri gorkote, v kteri fe ravno vino snajde, je she pri drusih priloshnoftih rezheno bilo; tukaj gre pa fhkodo kiflogaso- viga prihoda do vina fhe od druge plati prevdariti. Odkar fe je grosdik na tertizi vresal, je ni vezh slavljenja mozhi v njemu, tudi vino, ki je is grosdika, je mertvina, na poti raspadanja. Kifliz bres mirti in pokoja ti prisadeva v vino dresati, va-nj sariniti in s alkoholam sdrusbiti fe; gnjiliz pa— tifto nepo- kojno selize, od ftvarnika vfazi organfki rezki, to je, shivali in raftljini kakor fcme raspadenja vftvarjen — ga podpira — kifliz pri njegovim sdrushenju s alkoholam — sakaj bres gnjilza , ki je v Hrupu, shlesi ali kvafuga ni jefihokifanje — de bi kafneji, kadar fe jetih fpridi, ali gojiti sazhne, is njega fe odtcrgal in pod podobo gnjilogasa pobegnil; kakor tedaj bolj po goftama in v vezhi pri¬ meri s srakam kiflogas do vina prihaja, toliko nevarnifhi je, de bi ki na nam nevfhezhno visho dalje raspadati, ali s drugo be- fedo, fe kitati sazhelo. Marlikteri fo fhpogali, ali morde fhe fhpogajo poletu po bokal ali dva bokala zveta prav slahkama v fod vliti, de bi, ker je veliko losheji odfrednjiga ali niskiga vina, od sgorej plaval, in vino pred dohodam kiflogasa obvarval. Satorej fvetujejo kemikarji in vinouzheni vlili deshel, fdde raji bolj pogaftama, kakor poredkama salivati, jih dobro sama- fhene afi salopnjene dershati; ne velikiga toda, ne sa dom, ne sa ofhtarijo naftaviti, temozh ga raji v manji barigle ali fddze po- tozhiti, in med tem, ko fe eden naftavi, fe morajo drugi polni dershati; ko pri kaki priloshnolli fdd naderefh, ne nadertiga der¬ shati, marvezh vino v manjfhiga potozhiti; ne nange — oftanek od polnjenze — v fddu imeti, ampak v primerjen fddez jo fpraviti, fizer ti pride prevezi) kiflogasa in prenaglo do nje, in ti bo na drenj potegnila; fddze, is kterih fe pije, dobro samafhene imeti i, t. d. Ipavzi fhpogajo fploh pri miši le frednje vina fizer bi 227 ne bili popoldnje, pregorezhi, sa nobeno ne dufhno in telefno delo; zhe pa hifhniku velimo, kakiga prijatla vfposnovavfhi, gufhtaro nografhkiga prinefti, ne fine is hrama iti, dokler ne salije fdda, is kterga je tozhil, de ima vino mir pred kiflogasam. Satorej priporozhujejo umni liramijftvovavzi fod, kteriga ni- mafh s zhem salivati, v manjfhiga pretozhiti, de ti sa salo ottane: ali pa proti, kakor ga smanjkuje, s hladnimi kretilnimi kamnizhi, tazimi, kakor lleklo ali glashovno is njih delajo — apneni nifo sa td — sapolnovati ga, de bo smiram napolnama. Tako pifhejo gofp. baron Babo: fddez, is kteriga fe sa dom tdzhi imafh, s kamnizhi polniti; koliko vina vun, toliko kaminja notri, de bo fddez smirej napolnjen; kiflogas ne bo mogel do njega; ftanovitnifhi, in smirej enake dobrote ti bo vino oflalo. is voj e drage bravze v vinohram peljaje fino jim povedali, de po bresfhtevilnih luknizah fkosi doge in dna fddov, zhe fo fhe tako ter- diga lefa, ali fhe tako dobro pofarbane, srak in kiflogas pozhali do vina prideta; dokler vino sori, je morile td prav in njemu flushivno, de gnjilzhne rezin' is njega v droshje doli nadndtlazhi, kader je pa vino she vsorjeno, mu samore kiflogas nadleshen poftati, pofebno, ko fe vino prevezh v gorkim hrani, ker fe hozhe s alkoholam sdrushiti, in ga v jetihokiflobo fpremeniti, kar pa ni zhloveku zlo nizh vfhezh. fjtari Bimzi fo fvoje lonzhene anfore, ali vinohranivfke lonzhene pofdde od snotrej s rastopljeno finolo samasovali, de bi bilo vino manj fkosi fbld, pa tudi srak je (eshcji do vina prifhel, in de bi bili v tazih pofddah loshej vina hranili in jih ftarali. Ne¬ kaj taziga fe fhe dan danafhenj v Zipri godi, ker Zipro slo po fmoli difhi. Odkar pa fteklenalle gufhtare delajo, pofkerbijo po vlih deshelah shlahtneji vina, kadar fo vsorjene, v tazih fteklena- ftih in dobro samafhenih pofddah pred pritiopkam kiflogasa in kake mokrotnofti obvarvati in jih Karati. Ni vfe iteklo (glashovna) enako dobro sa vinfke gufhtare : sa ^hampanjar jih bolj mozhne in is boljiga blaga narejajo; sa- mafhki morajo is golic, gobafte fkorje * J, s pofebnim nalafh na- *) (Jkorja sa gufhtarnc samafbke je lubad nckiga hralioviga plemena, ktero v gor- kejih deshelah prek fredniga morja rafte; kakor na Jjhpanfkim , jushnini hran- zoskim i. t. d. Ker mit gorak. puli , fuh in terd fvet nar bolj tekne , gorifhka kneshija pa dovelj taziga Cveta ima. ali bi fe prihodnim rodovani ne vflreglo, ko bi z. k. kmetijfka drushba v Gorizi, is Marfilje, ali od koder li bodi, neko¬ liko funtov sheloda taziga hrafia sa feme miloliljivo omillila. in ga v deshelo saplodila? — Na ofmo leto fe bres fhkodc lazim hraliu lubad flezhe in v koriti obernc. 29 * 328 rejenim orodjem v gufhtarne gerla na terdama terdama satifnjene biti : od svunaj jili fhe s rastopljenim vofkam in fmold samafhijo, pri §hampanjarju pa priveshejo fhe popred samaflike s dratam prav dobro k gufhtarnim gerlam. Gofp. Riki, vinoumen mosli is Fijo- rcnze terdi, de pri vinohranjenju v guflitarah vezh dobra goba, kot nje safmolenje sda; samafhki, pravi on, fe od svunaj safmolijo, de bi ki v hramih ne fplefnjevali, in vino potem kakiga flabiga duha ne dobilo. De fe Talijani na samaflike popolnama ne sanafhajo, fe is tega vidi, kernekterim shlahtnim vinam v guflitarah po malini dobriga olja dolivajo, de bi v gerlu vino pred priftopkam kiflogasa popolnama obvarvano bilo. V rasnih deshelah namakvajo take sa- mafhke she popred v kaki rastopljeni niafti, smefhani s vofkam ali kako fniolo, pa vender vfelej tako, de jim smirej vlazhni ali vgibzhni oftanejo. Od fhege s shivinfkimi mehurji vina v guflitarah sakrivati — de H je ravno od nekiga tajnika vifoke drushbe uzhenih na Ba- varfkim snajdeua, na Dunaju po fkufhnjah flavniga Dohtarja in kemikarja gofp. barona Shakena (Jacipiin) dobra fposnana, vender pa nar pervizh po gofp. Rikitu v Fijorenzu osnanjena — fmo she popred govorili: nafh fdfed, shlahtni gofp. Franz ^hivizhofen, sainafhujejo fvoje vina v guflitarah nar pred s gobo , verh gobe jih pa fhe le s mehurjem ovijejo. Kar jih velki ofhtirji vParisu, ali drugi gofpodje vfakdanjih vin sa fvoje hiflie kupijo,-ko bi ne bile fhe v guflitarah, jih prezej v gufhtare nalijejo, in dobro samafhene v hramih v kak pefek na glave pokonzu pofiavijo , de imajo smirej enako dobre vina. De bi jih pa vender tudi is nabavljenih fddzov loshej pili, in s na- takvanjem v gufhtare lazih titnoft ne imeli, fe jih je fladkouftnikov v Parisu, flavni vinoprekupzhevavez gofp. Jullien vfmilil, ker jim je popolnama hramijftvo pifaje, dober fvet dal: vino v na- dertim fddu pri gorkim vremenu na 2. ali 3., prihladnim pa na 4. ali 6. dan s shveplam nakaditi! — K. A. Helental, ali gofp. H. Viese v njegovim imenu, je slati tik — komaj sa-nj svedivfhi, bres de bi fe bil eden ali drugi ovadil, od kod, de ga ima — kar hitro vlim Ogram in Nemzam na sobe rastrobil.-§lava in hvala takim sa domovino vnetim — hramijflvovavzam! Franzdsje ga kar nikoli v gufhtare ne nalijejo, de bi ga po¬ pred, in zhe bi bilo farno na febi fhe tako tanjko , ne vzhiftili; nezhejo vedjti in flifhati td nar manjfhi od kakih droshjiz v gufh- 229 tarah; Angleshje pa nafproti tifte vina nar vezh zhiflajo, in nar drashji plazhujejo, ktere jim v gufhtarah nar vezli droshja in tazih narede, de fe gjifhtarniga dna — snaminje njih velike ftarofti — poprimejo. Franzdsje, ki fo nekdaj nar shlahtneji vina v gufhtarah imeli, prodajajo fhe dan danafhenj tudi v gufhtarah pod flavnimi imeni kar veliko frednjih in vezhkrat prav revnih vin. Gofp. Dohtar Rit ter pifhe rekozh: slo velikrat fe primeri, de, zhe jih zhlovek kupi, na vezh krajih, in slo raslozhne franzoske vina, in ko gufh- taro odmafhi', nekoliko is nje odpije, in oftanik sa drugi dan v gufhtari prihrani — fe tako fpremeiri, tamno, goflo in gnojnizi podobno poftane, de bi ga sa nizh vezh ne pil: kiflogas je prifhel do njega in ga je fpremenil. — Veliko je bahanja okoli po fvetu s franzoskimi vini; v Parisu — kjer je bliso eniga milijona dufh, in kjer je vfa franzoska vifoka gofpdda in bogatija na kupu — popijejo narvezh, fhe flabejih ko frednjih vin, is sapezhatenih gufhtar! Gofp. Mareldt*) fprizhuje namrezh, de jih je v Parisu zhes 60 tort is raslozhnih krajev na enometer, to je, na vinomer ali vinotehtnizo fkufhal, ki je ravno taka, kakor dunajfka, od ktere fmo sgorej vmifel vseli. On pravi: kar jih fhtejejo med dobre vina, kashejo 2 do 3, nar shlahtneji pa 4 do 5, in le ene is Borgdnja 7 do S ftopiniz; de bi zhes 8 ftopiniz kasalo, ga ni v Parisu nafhel. Mi poprolimo pa tvoje bravze fhe na to fpomniti fe, de fo vfe vzhiftene, in fhe v gufhtarah, kjer fe manj vefhijo, hranjene bile. Ni zhudo ne, de fo nekdaj nafhe Ipavfke vina Franzosam tako mozhno dopadle. Po befedah gofp. barona Rabota potakvajo na Rajnu Jan- s h e vi za v gufhtare navadno na 4. ali 5. leto. $voje shive dni nifmo fhe flifhali, de bi bil v vlili tih okoljnih krajih kdo she na¬ vadno dobro vino v gufhtare nalil, in ga tako f-hranil in ftaral; nar bershej fmo tedaj mi pervi to fkufhali. Na 26. dan Mali- ferpana 1824 fe nam je bila velika frezha in zhaft namerila, de fmo dva fhkofa pod fvojo ftreho fprejeli, Tershafhki namrezh je bil prifhel nafliiga Gorifhkiga oh bermi k nam obifkat. 29. dan Roshnizveta 1831 je bila fhe le nafha ipavfka, Krajnfka dolina od Gorifhke fhkofije odlozhena in Ljubijanfki pridrushena; in tu *) Conrs elementaire tlieoietiipie et piatiijue dc pharmacie chimiijiie H. lom., a Pariš 1803. 230 fino bili vifoke gofpdde in njih zhaftite fpremljavze s vezli let flarim ipavfkim vinani, k njih velizim sazhudenju, poflregli. Take vina, zhe fe fhc tako tanjke v gufhtare nalijejo, narede prav veliko novih droshja, in fe tako fpremenijo, de noben Ipavez, kdor bi sa to ne vodil, bi jih sa domazhe ne fposnal; po- ftanejo tako nedopovedljive lepote, de fe lefketajo v kosarzu, enako shlahtnim biferam: ko ga kosarez fpijefh , hitro ga bofh zhutil po želim shivotu. Obilne droshje fprizhujejo, de fe je v gufhtarah po tihim vrenju veliko poboljfhal. Is laftnih fkufhinj lahko fprizhamo, de fo sa flare ljudi, ki kaj bolehvajo, verli lek — imeli fmo fvojo mater 18. let pri febi, in doshiveli fo pri naf 82. leto — fploh sa vfe, ki fo flabiga shelddza, ali ki fo preboleli, ni ga nam snaniga vina, de bi jim samoglo bolj od nafhe flare nografhine tekniti. Vlim bolj premoshnim Ipavzam shivo priporo- zhimo, in tudi vfera ofhtirjem in kerzhmarjem prek velke Ter- shafhke zefte, ki nografhke vina vezhidel nishjim zeftnim vosnikam tozhijo, de bi od leta do leta kake gufhtare taziga vina natozhili, in jih dobro samafhene faj 3 leta flarali; prifhel bo tak zhaf, de porezhejo : blagor mu bodi, ki nam je ta fvet dal! Tudi vifhjim popotnikam bi kadaj samogli s tazim vinani pofebno vftrezhi. Ker nilmo fhc nikoli flifhali, de bi v Terftu ali Gorizi fvoje shlabtne terane po ti fhegi flarali, prav lepo poprolimo , pofebno zhaflite gofpdde dohtarje sdravnike, de bi po ti fhegi fkufhali po nekoliko gufhtar na leto, pofebno dobriga pa zhiftiga terana na¬ liti in ftarati: upamo, de fe bodo tudi farni preprizhali, de sa bo¬ lehne ga ne more biti boljiga. §am, nar vezhi sopernik vinovrenja na tropinah Dr. llitter, fposna sadnjizh, de vina, ki Ib na tro¬ pinah vrele, teknejo savoljo vezhi mere grenkobe nar bolj bolehnim ljudem; nar bolj pa bi mogle tekniti take, ktere, ne polili, ampak farne od febe s llaranjem vfe shlesalle rezhi is febe pahnejo. §vojiga preprizhanja nam ne gre tukaj samolzhati, de nam- rezh v Ipavfki dolini zhaka fhe velika sakopana frezha kakiga velkiga vinoprekupzhevavza, ali kako drushtvo, ktero bi s flarim grenkljatim Ipavzam veliko kupzhijo sa vfe bolj premoshne bo¬ lehne ljudi, po vlili meftih zefarftva, pa tudi sa Angleshe, ki po¬ febno radi mozhnc vina pijejo, odperlo. Vlak sazhetek, pofebno v prizhijozhih zhalih , je ref teshak, ali flanovitnim smiraj enakim dobrim vinam, bi li she pozhati na vfe kraje lahko pot odperla. V. Kolikor v vezhim hladu bofh vfakdanje in na- 231 vadne vina hranil, toliko dalje zhafa fe bodo dale ob¬ dershati; nafproti pa tudi, bolj v gorkim, ko jih bofh imel, manj bodo obdershljive. She Plutarh je pred 2000 letini svedil in rasumel, de vinovrenje je v veliki svesi s gorkoto; bolj na gorkim ko je vino, hitreji bo njegovo ozhitne ali fhumo- tljivo, pa tudi tiho vrenje dokonzhano. Enako dobre vina in iizer v enakih okolifhinah fe bodo tedaj dale vfelej v bolj hladnih krajih dalje zhafa obdershati, ko v gorkih: njih ozhitno in tiho vrenje je bolj pozhafno, veliko kafneji fe vsorijo. Kdor bi tedaj shelel fvoje vina poprej vsoriti, naj jih hrani bolj v gorkim; nam fe zhudno sdi, de na Nemfhkim, ko imajo po 3 ali 4 flabih letinah pa bogato terganje, vinohramam nizh ne kurijo, de hi jim pri gorkoti 10—12 flopiniz po fhumotljivim, in potem pri 7—9 ftopnizah pa po tihim vrenju vina veliko hitreji vsorile, de bi jih tako hitreji sa penese premenjali, kar pri kine- tijltvi veliko vershe. Kdor pa hozhc vina dalje obdershati, naj pofkerbi, de jih bo bolj v hladnim imel; zelo simo puftimo pri tvojim vinohramu vfe okniza odperte, v nar hiijim lihim mrasu pa, velimo fhe vrata sa želih 48 ur odpreti, de vina mras prevsame in tiho vrenje vita vi; tako fe primeri, de kadar drugi fvoje vsor- jene vina prodajajo, nafhe fhe le soreti sazhno, in de jih vezhkrat Velkiferpana, Kimovza, ali fhe zid po terganju prodajamo. Ali je tudi to Ipavzam kaka fkrivnoft? — Kdor bi hotel vina is bolj gorkih deshel v hladneji prepeljati, in jih tukaj le dalje zhafa dershati, naj jih prezej po bendimi fpelja, de fe bo tiho vrenje v hladnim kraji dalje zhafa vleklo. Neki go- fpod je pred vezli letini od fvoje felire bliso Ipave le frednje vina, pa prezej po bendimi v Ljubljano jemal, in jih je ondi zhes 2—3 leta ko prav dobre vina tudi prav drago prodajal. V fevernih deshelah, kodar dobre vina pridelujejo, imajo tudi vezhidel dobre podsemeljfke vinohrame,—she po vezhi legi proti feverju veliko bolj hladne od gorkejih deshel — v take vhitajo vina pred smerslino, in jih nalijejo v velike fdde, de, ko bi ravno v poletnim zhafu kaj gorkoto do njih prifhlo, jih ne more pregreti: vino v njih pozhafi sori, kakfhcnkrat morde fhe bolj pozhafi, kakor farni gofp. baron Ha bo miflijo. Dalje zhafa pa, kakor le tiho vrenje naprej vlezhe, ali vino sori, bolj’ sa prav fe popravlja, fkos- nifhi ali tanjfhi podaja, ker nepotrebne she is fhishene gnjilzhne rezhi na dno poklada. Ker belih vin na tropinah ne kuhajo, jim 232 s letem veliko vezli fladine sa tiho daljezhafno vrenje prihranijo, veliko mozhneji jim pa vender potem ne poftanejo satd, ker ga s pogoltnim prefnemovanjem vefhijo; nekoliko alkohola pa fe jim tudi po vezhletnim hranjenju fkosi doge fkadi. Po prenaglim vinovrenju, ne ob terganju po fhumotljivim, ne kafneji po tihim , fe ne bodo vina nikdar tako sdelale, kakor zhe je pervo in drugo vrenje v kaki taki bolj pozhafni primeri, kakor mora ravno biti. V letu 1811 je bila v lpavi huda huda vrozhina; zel Kimovez in fhe naprej po fv. Martinu bres kanzhika deshja. O fv. Martinu fe je flifhalo, de fo bili marlikteri fddi nishjiga vina v pregorkih hramih savreli; pervo ali fhumotljivo vrenje je bilo naglo, ravno tako tudi v gorkih hramih tiho vrenje; vina fo fe bile vsorile, predenj fo fe vlegle in zhifte poftale; zhudo ni bilo, de, ker fo bile fhe mozhno motne in shlesafte, fo hotle na jefiho- kifanje oberniti fe. Nekaj (aziga fe je tudi, kakor fo farni Go- renzi pravili, 1822 ali 1823 s Ilolenzam na Gorenfkim godilo, v kterim letu fo Dolenzi nekaj fhe pred Ipavzi tergali. Sgoftiki ali efenzi imajo pa tolikanj fladine, de je nar vezhi in vezhletne, podftrehne vrozhine ne prekuhajo, in fvojiga tiho— vrenja ne dokonzhajo. Pri efenzih je pa primera med fladino in vodo vfa drugazhna, ko pri nar boljim navadnim nografhkim vinu, in to nanefe, de fe fladina po tihovrenju le bolj pozhali v alkohol, ali zid v eter fpremenuje. Kadar gredo Angleshje s barkami v jutrovo Indijo, fr omiflijo v Maderi dobrih efenzov, jih peljajo feboj v Indijo, potem nasaj donni in pravijo: de tako poftane Madera fhe le prav dobra; tako fo jo dvakrat pod folnzam, ali zhes fred fveta (Linie) , in fizer smiraj po nar bolj gorkih krajih prepelje- vali, de fe je fladina v nji prav pokuhala; tudi fmo v nekih knji¬ gah brali, dejo v Maderi nekteri v gorke pczhi ftavijo, de bi fe jim popred vsorila. Niške vina imajo zid malo fladine sa tiho vrenje; po viih kra¬ jih, koder fe perdelujejo, nifo imeli vinoredniki, in vezhidel tudi nimajo ob zhem koriftnih vinohramov li napraviti, pa mende fe tudi prevezh na tvoje hladno podnebje sanafhajo; torej fe pri¬ godi, de, ko fe po pervim ozhitnim vrenju ne popijejo, jim pri ti¬ hovrenju nekoliko prevezh gorkdte kar hitro fhkodje. Gofp. Bron er neki lekarftvavez in flavni vinorednik pravi, in fizer od bolj fevernih krajev, de, ko nifo hrami dovelj globoko obokani ali velbani, zhe fo nadsemeljfki ali zlo lefeni, poftanejo v njih poletu 233 vezhidel vfe vina vlezhljive (zahe, sclnver); in gofp. Rath pifhe: .de tiftim jushnovezhernim kmetifhkim vinorednikam v Zelejfki kreili, kterim vezhkrat vina pod slo gredo, feshol vfe terte v no- gradih preraftva — in de imajo tako velike lefene vinohrame, de jim komaj po dva fdda notri zhepita! — in Bog ga vedi, flie kakfhne fdde! — Vina fe ne dajo na vifoke gore, ne na Triglav v potreben hlad fpeljevati, torej fo ii she od ftarih zhafov vinohranitelji pri- sadevali v semljo sariniti fe ; tukaj vinoobdershljivofti flushiven hlad najti, to naf pa na ravnoft napelje govoriti: C. Od vinohramov. Dober vinohram je fklep vfiga naravniga vinohranilftva; ko bi v zhlovefhki mozhi bilo fvojim vinam ravno toliko hlada — ali pomanjkanja gorkote — nakloniti, kolikor bi fam shelel, sa refnizhno, malo vina bi fe po deshelah fpridilo. Kakor fo pa vi- noredniki okoli po vinfkih krajih vezhkrat nemarni in sanikarni pri tertoreji, zukreniga grosdja pridelavati; tako in fhe bolj sa- nikerni fo pri napravi koriftnih vinohramov. Nar vezhi zhudo okoli po deshelah je td, de pri tako flabim hramijftvi ne gre fhe veliko vezli vina pod slo; pa tudi narbolji vinohram ne bo vfelej in pov- fod dovelj sdal, ko zhlovek ne umi v fvojo koriti obrazhati ga. Kdor nareja fladkljate, simfke vina, de bi fe do fv. Ivana potozhile in fpile, mu ni treba veliko fi glave beliti, de bi fi po- febno dober hram naredil; kdor pa hozhe vina okoli leta ali pa fhe po vezli let ohraniti, naj shivi v gorkih ali tudi bolj fevernih deshelah, mora dober hram imeti, de bo tihovrenje dalje zhafa ter- pelo, in tudi, ko bi bile she vina dognane ali vsorjene, de bi jih nepotrebna gorkota h kakim daljnim, nevfhezhnim raspadanju ne fpodbadala. Po mifli flavniga gofp. §haptala mora vfak dober vi¬ nohram te laftnofti le imeti : 1) Mora leshati proti fcverju, in tudi njegove vrata proti fe- verju obernjene biti; tako bo bolj ftanovitno hladen, kakor de bi hram ali njegove vrata proti poldnevu leshale. 2) Mora biti sadofti, to je, faj 12 do 16 zhevljev globok, fizer bi gorkota prehitro va-nj slesla. She Hofman je pifal, re- kozh: tifti hrami, ki nifo dovelj globoki, fe rasgrejejo, in vina v njih ne obftanejo. 30 234 3) Mora hiti nekoliko mokroten; ne prevezh, de fodi ne fplefnujejo, ne premalo, de fe prevezh ne isfufhijo. Mokrotnoft je tudi potrebna satd, ker fe fprijemle s obzhutljivo gorkoto v hramu in beshi s njo vini v podobi puha, de je hram zhedalje hlad- neji; ko bi bil prefuh, bi ne mogla gorkota s mokroto sdrushiti le, in viin leteti; bi bil tedaj hram manj hladan. 4) Mora tudi fvetlobe kar je prav imeti; prevezh fvetlobe, pravi §haptal, hram fufhi, premalo pa trohnenje in gnjijenje v njem podpira. Gofp. Heintel hozhe imeti popolnama tamen hram, gofp. Helental je pa zhes td hud, in ga savolj tega hudo obdeluje. Nar bolj prav je, ko fehramijfke dela opravijo, kar jih gre opraviti, bres de bi h temu treba bilo luzh shgati. 5) Mora biti daljezh od kake kovazhije, velke zefte, shi- vinfkiga ali fvinjfkiga hleva, gnojifha, ftranifha i. t. d. 6 j §e mora frov ali selen lef, jefih in vfe, kar bi kakimu kipenju podversheno bilo, is njega fpraviti. Nemfhki vinohranitelji priporozhujejo, de mora hram gerlo imeti, td je, de nima fvetloba na njegove vrata biti, ali jih sade- vati, ampak naj fe mu kaj dosida ali dodela, pa tako, de fe mu dvojne vrata sa poredama lahko narede, in med njimi proftor eniga do dveh feshnjev, de bo hlad pred hramam in med dvema vratama, hlad v hramu podpiral. Stazim gerlam prevideniga imamo tudi mi. V mnogih deshelah fi vinohrame na mnoge vishe narejajo; v nekih 11 jih narede obokane, td je, velbane pod semljo; obok sa- gernejo vifoko s semljo, in sadnjizh vfe s prav slosheno ledino pokrijejo ; v drusih fi jih narede take verh semlje, ker jih okoli in od sgorej mozhno s semljo saloshe in fhe s ledino pokrijejo; ti le Ib malini grizhkam podobni, pri obedveh jim kar lahko tudi gerlo naredijo. Ko bi fi kdo v nafhih krajih nov in bolji vinohram napraviti hotel, mu damo rasun she tukaj osnanjenih fvetov fhe te nauke le: 1) Naj fi napravi nad vinohramam fhe bendimfki hram, de bo is badnjev po mefhizhu s nar manjfhi delam, bres mofhta ve- fhiti, fdde nalil. 2) Naj pofkerbi, kar fe koli da, de bo mozhno in terdo ka- mnje sa sidove, in ravno take fhpalete sa obok ali velb napravil, tudi tla naj da narediti is debelih in prav terdih plofh ali fhkrilij; *) VVeiiibau des osterreichischen haiserstaates. 235 goft in terd kamen veliko vezli gorkote is hrama na-fe potegne od mehkiga ali redkiga. Kamnje, kakor ga pri naf imenujejo: selenz, in druge bashe: kremen, ki fe jih kamnarji savoljo njih terdobe ogiblejo in jih nozhejo obdelovati, taki fo koriftni sa vinohram, ker ga, gorkoto mozhno ferkaje, smiraj hlade. Pofhlataj pri hudim mrasu kako flamo, ali pa gladek kamen, hitro bofh rekel, de kamen je veliko bolj mersel od flame, to' je, kamen ti je veliko vezli gor¬ kote is tvoje roke potegnil kakor flama, obzhutifh tedaj veliko pomanjkanje gorkote, te bolj m ra si, satorej naredi tudi tla is de¬ belih in terdih fhkrilij; satorej ni treba ne siddv ne oboka ovrezhi, ampak golo kamnje pulti, de ti bo vezli gorkote poferkalo, in hram bolj hladilo. Ko bi bilo kamnje vglajeno, fhe bolj bi gorkoto ferkalo; torej daj ii tudi glede alilegnarje (Lagerbaume) is kamnja narediti; she pred vezli letini fmo fi bili take oiniflili, de leshe fodje na njih ki po 4 pednje od tal, taki ne trohnijo in veliko gorkote poferkajo. Pod vfazim fddam imamo fpredaj blanjo po tri pednje dolgo in en pedanj vifoko, de, kadar je potreba fdd doli djati, fe ga s vinto, kakor jih imajo velki vosniki po zeliah, nekoliko vsdigne, blanja fpodvsame, in s vinto fdd kar s lahkama doli dene, de edin zhlovek lahko fam is nar vezbjiga fdda vino do kanzhika in bres sbloditi ga kaj, potozhi. 3) Naj sa zliafa previdi in pofkerbi sa vodnak, de bi fe mu kaka deshevna voda v hram ne ftekala, in de fe vfa voda, ktere fe je pri pranju pofdde poflushil, va-nj sliva. 4) Naj ne posabi vinohramu dovelj odufhnikov narediti; vino v fddih, vezhkrat tudi v gufhtarah hranjeno, potrebuje sdraviga sraka. Srak gre fkosi doge in fhe zid kadaj fkosi samafhke do vina; ko je pa sadahnjen, fpriden, ali s puham gnjilih rezin' navdan, ne more pri vinu dobriga Koriti, torej nimafli v vinohramu fvoje shive dni nizh drusiga — fhe enkrat rezhemo •— zid nizh drusiga, rasun vina, hraniti, in okoli leta ima biti oftergan, tako zhifto po¬ meten in fnashen kot tvoja isba, zhe imafh kaj pridne in fpravne shenfke pri hifhi; pa tudi tale, in zhe je fhe tako pridna in fkerbna, ti nima vinohrama pometati, td, in vfe kar je hramfkiga dela, imajo vfelej mofhki Koriti, shenfka pa naj bo v kuhnji, pri zhefkim ko¬ lovratu ali pri perilu. — Kar pa ta fvet vtizhe, najde fe pri vinorednikih fem ter tje, veliko vezli fhe pri kerzhmarjih vlili deshel nedopovedljivo veliko nemarnofti in predersne sanikarnolli. Kerzhniar kupi vezhkrat nar 30 * 236 flabjiga vina, tozhi ga pa, zhe fe tla, po nar drashji ženi. — Vina ne f-hrani v kaki hram, ampak v neko fmerdljivo luknjo , kje od ognjifha: v luknji bi le prav lahko naftergalo 2 ali 3 vose blata in gnoja; verh gnoja je vfe salosheno s raftezhim krompirjem, ko¬ renjem ali drugo selenjavo; vfa sabela, lir, fuho in frovo, vezh- krat fmerdljivo mefd, zhehula in kruh, urbafi, lojene fvezhe in ve¬ liko drusiga blaga fe notri hrani; ko va-nj pogledafh, komaj bofh sagledal fddiz vina v kakim kotu zhepeti, sagernjeniga s frovo kosho kaziga pred tremi dnemi saklaniga kravfheta! — in tii ho- zhefh, pofebno ko huda vrozhina naftopi, ali fhe zid jushni vetrovi tvoji luknji sakurijo, de ti bo vino obdershalo fe? — vfe kajenja v bolj fevernih krajih pri tazih okolifhinah zlo nizh ne sdajo — vino fe fpridi, mora fe fpriditi! — 5) Kakor pofkerbijo v merslih krajih fvoje ftanize tikama sapirati, de bi jim gorkota ne uhajala, tako pofkerbi tudi ti, de bodo hangarji (ThiirftockeJ in prag pri vratih, kakor tudi vfe dkniza, od kamnarja tako na tanjko sdelane, de fe bodo vfe sapi- rala tikama pritegovale, de bofh tako, kadar bi v poletnim zhafu potrebno bilo, vinohram pred burjo in jugam , tedaj pred gorkoto po mogozhnofti saperl. Nafhi pozhutki naf velikokrat fleparijo; ti pravifh, de tvoj hram je posimi gorak, poletu pa hladan — motifh fe; ni ga sdraviga zhloveka, de bi ti poletu golorok v tvojim hlad¬ nim hramu ne delal, posimi pa, kadar je svunaj mras in tvoj hram gorak, ga ne najdefh, de bi ti golorok vina prefnemoval. Ti — ti, prijatel, fi poletu vrozh in hram fe ti sdi hladan, posimi li pa poln mrasa, in hram fe ti sdi gorak, deliravno je v refnizi veliko bolj mersel, kakor poletu. Nekteri ftudenez da posimi in poletu enako hladno vodo, ti ti pa poletu vrozh, voda fe ti sdi mersla, posimi te pa sebe, in voda fe ti sdi gorka, pa je ravno taka, kakor po¬ letu. Poletna burja pride is jutrovih gorkih deshel, ni sdrushena kakor posimi s feverjem, tebi fe sdi hladna; ref je hladna, tudi, ko bi kdo v nar hujfhi vrozhini s meham v tvoj obras pihal, bofh zhutil hlad, ali flaba bi fe ti pifala, ko bi ne bil tvoj hram hlad- neji od burje. Poletu morafh tedaj vfe okniza pri hramu, ko je burja ali jug, fkerbno sapreti, in jih saperte imeti, dokler je ve- treno, fizer jih pa sapiraj po dnevu, kafno v nozh pa jih odpiraj. Poletu, kadar je nebo dimnato, de je viditi folnze belo ali rudezhe, je bolj prav tudi po nozhi okniza saperte imeti; tak srak ni kaj vinam flushiven. 237 To fo slati tiki, kterih nifmo fhe v nobenih vinohranilfkih knjigah nafhli; vinorednikam, hramijftvovavzam, vlim ofhtirjem in kerzlnnarjem jih prav ferzhno, in k njih pridu priporozhimo. Nifmo ga fhe vidili vinohramijftvovanja, tudi ne flifhali od njega okoli po tih krajih, de bi bilo naravopoftavam tako primer- jeno, kakor — ker je refniza, faj nam bo bres samere pripufheno jo naravnoft srezhi — kakor je nafhe. Nemzi imajo v navadi poletu, kadar jim vina prevezh vrejo, fdde s hladno vodo polivati, ali jih pa s v mersli vodi namozhenimi plahtami pregrinjajo; tudi v bolj jushnih krajih hlade nekteri fvoje vinohrame s polivanjem mersle vode; takim priporozhimo pofkerbeti, de bi s vodo v hramih ti blata ne narejali, kar bi to vinu zid ne teknilo, marvezh de bi vodo na nar tanjfhi kanzhike, in lizer po vlim hramu, tudi od sgorej, raskropivali, de bi fe s gorkoto (pre¬ jemala, in jo kakor puli po nozhi fkosi okniza vim snafhala. Po talijanfkih meftih li kupujejo ledu, de s njim fvoje vino¬ hrame hlade. V S*>izilii, nar bolj gorki talijanfki desheli, je neki fhkof, ki nima drusih prihodkov, kakor is fnega in ledu, ki fe is gore Etna imenovane, prodajata; gora lizer gori, je pa tako vifoka, de je na vezimo od sgorej s fnegam in ledam sakrita. §everni Amerikanzi veliko želih bark s ledam nabafvajo in ga v daljne, daljne gorke deshele v nar hujih vrozhinah na prodaj vosijo. Pred tremi letmi fmo bili vkasali sa fkufhnjo trikrat po vdsu fnega is Nanofa po fv. Petru v fvoj vinohram pripeljati; v 36 do 40 urah fe je bil rastopil, hram fe je pa bil sa fposnanje ras-hladil. Vezhkrat fmo she po zelo poletje v fvojim vinohramu, ki je eden nar boljih, Romirjev gorkomer imeli, kasal nam je 12— 13 ftopiniz gorkdte; ravno tako ranjkimu gofp. Dr. Majerju v Ldshah, de li ravno Ldshe dobro proti feverju leshe. Enologi ali vinouzheni priporozhujejo take vinohrame imeti, de bi v njih Romirjev gorkomer okoli leta ne veliko zhes 8 ftopiniz gorkdte kasal. O slati uk! Kje pa neki take vinohrame imajo ? Na popirju; pa fhe taki bi sanishji vina vfelej ne sdali, ker gnji- jenje ne potrebuje zhes 5 — 7 ftopiniz gorkdte. Ranjki gofp. Bi- vald, flavni uzhenik naravoflovja v Gradzu, nam je v fholi po¬ vedal, deje v Parisu pod svesdokukalifham nar globokeji hram bil, in de je v njem Romirjev gorkomer okoli leta vilijozh srairaj enako 10 ftopiniz gorkote kasal. Torej priporozhimo vlim hramij- ftvovavzam, ofhtirjem in kerzlnnarjem po vfih krajih, tudi v bolj 238 hladnih, kjer fe da bres velizih ftrofhkov denarja, naj ti poletu sa hude vrozhine kake debele kole prav terdiga ledu, v fvoje vino- hranie omiflijo, in ko fe eni rastopijo, pa druge i. t. d. Ko bi ga nekoliko s flanio ali kakim fuliim liftjem sagernili, bi fe jim obilo kafneji rastopil. Tako bi fe tihovrenje pri vinu naprejvlcklo , in tudi she vsorjeno dalo dalje zhafa obdershati; s takim hladnim vinam bi pri hudih vrozhinah tudi pivzam bolj vftregli, kakor s kako pregorko mlako. Uzhenim je dobro snano, de fe veliko vezhi mras naredi, ko fe fnegu ali sdrobljenimu ledu nekoliko foli, pofebno folnitarja v neki primeri primcfha; ko bi zhlovek s tako na naglim narejeno smefo hitro zinjafto — ne fvinzheno — pufhizo napolnil, saperl in jo v fred fdda obefel, kako mozhno bi pregorko vino ras-hladil! Ali nifo to naravne, sdrave, Bogu in ljudem nar bolj vfhezhne fredftva vina nar ftanovitnifhi obdershati ? — Dragim Sjlovenzam fino dali luzh, — ne pa uzhenim — le takim, ki v teh rezheh fhe po tami tavajo, pokasali fmo pot vino- rednikam in hramijftvovavzam, po kteri fe da, pa le po majhnih drobzah vender veliko saloge fpraviti; boshjakiz je majhna rezh in zlo niške žene, pa vender vfe romarfke ali boshjopotne zerkve, fhe zid fv. Petra v Rimi, — nar drashji in zhaftitljivifhi zeliga fveta fo le po tazih boshjakih fosidane bile; to je pri zeli vinoreji nar vezhi fkrivnoft — na ktero, Bog daj! de bi jih veliko vezli sa naprej bolj pasilo ! — §eme fmo vfejali, Bog daj, de bi le na dobro semljo padlo! — XX. Ne vfim vfhezhne, in tudi ne povfod navadne fredftva vino-obdershljivofti. A. V i n o - z h i f t e n j e. Vina, ktere fo pred simo is debeliga svrele, fe vezhidel hitro in navadno v nekih mefzih , k vezhimu, do konza Velkotravna, farne od febe vzhiftijo; na Rajnu jih pa vpervim letu njih ftarofti po trikrat prefnemvajo, de bi jim fhe bolj tanjke poftajale. §tari Ariftdtelj je she uzhil, vina po vezhkrat prefneti, de bi pri poletni vrozhini droshje fe ne vsdigovale, in vina ne fkifovale, rekozh: Quoniam fup er veni e n t e aeftatis calore folent faeees fubverti, ac ita vina acefcere. Po Franzoskim in mnogih bolj fevernih deshelab nifo sadovoljni js tem, de fe vino farno 239 vzhifti, in ko bi fhe tako tanjko bilo, ampak ga fhe perliljeno zhi- ftijo. Franzosje vezhidel vina v prodaj ne dajo, fhe manj ga v gufhtare nalijejo, de bi ga popred ne zhiftili; tako fe najdejo tudi po vlih velkih ofhtarijah nemfhkih deshel vina is kraja vzhiftene. Kakor fe pri naf fazhniza od vfaziga drusiga, tudi nar tanjfhiga vina fhe vender raslozhi, tako tudi dobro vzhiftene od vfaziga dru¬ siga ne vzhifteniga vina. §haptal pravi: de vino, ktero fe je s ftaranjem farno in popolnoma vzhiftilo, td je, vfe gnjilzhne rezhi is febe pahnilo, ali is kteriga fo bile polili pahnjene, fe ne da vezh fkifati; de je she po 40 dni tako vino pri nar hujfhi vrozhini v odperti gufhtari na sraku puftil, in de fe mu ni fkifalo; jo nima vezli shlese v febi, bres ktere ga pa ni nobeniga kifanja. Ali fe pa v bolj fevernih deshelah kake take navadne vina najdejo, de bi v fddih farne in bres nobeniga prifiljenja, td je, zhiftenja, vfo napotrebno shleso ali gnjilzhne rezin' farne is febe na dno pahnile? — tega ne vemo; nar bershe ne, ker baron Babo pravi, de Rajnfke vina fe v dveh in kvezhimu v treh letih vsorijo; v tako kratkim zhafu fe pa farne v tukajfhnjim sapopodku ne vzhiftijo. Po raslozhku krajev in vremen fe sna tako pofebno leto na¬ meriti, de vino, ali tudi vezh fddov vina v kakim kraji fe nikakor farne ne vzhiftijo; tii lila kola lomi, zhe ga hozhe kdo prodali v kraje, v kterih zhifte vina flipogajo, kar vzhiftiti ga mora. Rezheno je she bilo, de frednje in vfe nishji vina imajo v febi prevezh shlesofladine; zhe jo ravno nekoliko po penah sme- zhejo, in nekoliko v fpodnje droshje pahnejo, jo vender fhe vfelej v njih vezh oftane, kakor bi jo bilo v primeri prizhijozhim zukru sa tihovrenje potrebno. Ko fe take vina pred nevarnim zhafam popijejo, td nizh ne de; gnjilzhne rezhi, is kterih med drusim shlesofladina obftoji, zhloveka nekoliko rede, ko bi pa take vina *) Radovednim in nkasheljnim bravzam hozhemo tukaj fhe nekaj is organfke ke¬ mije rasodeti. Is Kine — fhefl mefzov daljczh po morju -- ispeljejo na leto 71 milijonov funtov zhaja (teja), ki mu po vfakdanje Holandefhki zhaj pravijo. Angleshje ga povshijejo 50 milijonov, feverni Amerikanzi 8 milijonov , in vti drugi Evropejzi 13 milijonov funtov; na Angleshkim jih fhtejejo okoli 120,000, kteri s tazim zhajam kupzhnjejo. Kofeta pa ispeljejo na leto okoli 346 milijonov funtov; v primeri nar vezh Franzosje in feverni Amerikanzi. Zhuden prikasik, de zeli narodi tako rnozhno hrepene po kofetu in po zhaju! Kaka kalamita (magnet) lia kofe in zhaj, de ljudi vtih lianov tako rnozhno na-fe vlezheta? Ali je to kako sazopranje ? Kratko nikar, organfka kemija da tukaj odgovor, kerpravi: de slezhik kofeta, ki mu pravijo kofejin, in od teja, ki mu rezhejo: 240 tihovrenje dokonzhale, in fe prevezh v gorkim hranile, bi vtegnila taka shlesofladina pri priftopku kiflogasa, pri vezh alkoholu, ki- fanje, ko hi pa zid malo alkohola v vinu bilo, njegovo gnjijenje fpodbofti. Satorej priporozhujejo take vina pred mofhtovrenjem odshlesiti, kakor fmo she povedali, in ko bi ne bile popred od- shlesane, jih po vinovrenju, kadar fo fe she vlegle in zhifte poftale, prefneti, in po lili fhe bolj vzhiftiti, de bi fe prevezhna shlesofla¬ dina is njih na dno pahnila. Baron Babo pifhe: de ljudje fo zhes in zhes soperni vino- zhiftenju in pravijo, de po takim delu vino sgubi; on pa mifli, de fe motijo, in de, kadar fe rezin’, s kterimi je vino zhifteno bilo, popolnama vleshejo, je vino tako ko popred. On fhe zid fvetuje, dobriga vina nikar ob enim mozhno vzhiftiti, de bi fe ki prevezh dobriga in vinu flushivniga na dno is njega ne pahnilo, marvezh ga raji vezhkrat, pa po malim zhiftiti. Samera gori, samera doli, ta je ozhitno prašna! de vino pride kafneji po tihim vrenju, zhe je fhe kaj zukra v njemu, nasaj k febi, jo hozhemo verjeti; kar je pa nad alkohdlam po vezhkratnim pretepanju in pretakvanju sgube in fhkode terpelo, de tega vezh ni — bodo gofp. baron farni poterdili. Ko ga imafh she zhiftiti, vzhifti ga ob enim in po¬ polnama, fhe tako bo pri nishjih vinih malo, td je sa malo zhafa sdalo. Franzosje pravijo tazim delu: vinu shivesha dati, ali ga limati (collage); Nemzi: ga lep f h ati; Sjlovenzi pa, kar nam je snano: ga vdariti, in feni tertje tudi: urihtati ga. Po vfdi bolj fevernih deshelah priporozhujejo k tem ribji me¬ hur, ali ribji lim (^Hausenblase), v bolj gorkih fe pa tega ogiblejo in raji s mladimi jajzhnimi beljaki td opravijo; Franzosko meflo Bordd potrebuje k tem na leto zhes milijon jajiz. V vinohramijfkih bukvah fe najde fhe priporozheno k temu: mleko, goveja kri, arabfka fmola fgumi) i. t. d. tudi mnoge prilage od pezhene foli, pravdrobniga krefivniga pefka, na moko rastolzhene nove lonzhene, pa ne pozinjafte pofdde i. t. d. Ozhitno je, de mleko da vinu nekaj tej in ima v febi 29 liotin gnjilza. Kofe, zhaj in kakao, de tl ravno rafiljinfki fad. fo tedaj bolj shivaljfke nature, ker tolikanj gnjilza v febi imajo; gnjiliz je pa, kakor fmo na 165. Hrani povedali, nar tezhnifhi shivesh zhloveku. Kofe in zhaj nifia tedaj, fploh govoriti, tako mozhno zhloveku fhkodljiva, kakor fe je doflhmal terdilo. Poglej: D. Dinglers polvtechnisches Journal, I. Januar- Heft 1815 vom Herrn Dr. t re. 24 L shure, in kri nekaj fokrovze, in de s takim zhiftene vina bi bile hitro sa popiti. Po vfih deshelah, pofebno v meftili, kjer je vinozhiftenje bolj navadno, fe najdejo taki ljudje, ki poftanejo po vezli fkufhnjah v temle bolj rozhni in umetni, in bolj vedo kolikanj in kakfhnih rezin' gre k temu vseli, in kako to narediti. Prav mozhno naf je vefelilo, sadnjizh is uft zhallitiga gofpoda grofa Barbota *) saflifhati, de tudi na Dolenfkim navadno vin ne zhiftijo. Tako fe tedaj v Ilirii v primeri s franzosko in s viiuii bolj fevernimi deshelami fhe narvezh naravnih vin popije, td je, tazih, ki fo fe, in kakor fo fe farne vzhiftile. B. Vino - oshveplj enje. Slednje vino je na poti raspadanja; od nekdaj fo ti pa ljudje kar veliko persadevali, de bi ga na ti poti po premoshnofti per- ftavljali, de bi fhe vino oftalo, in de bi jim ki v kako drugo nev- fhezhno raspadanje, kakor je kifanje ali gnjijenje, ne prefkozhilo. Vzhiftenje je neka pripomozh k temu, pa vfelej in sadofti in sa dolgo *) Po vifoko veljavnim grofa gofpodu Otonu Barbota, enima nar umetnifhih kine- tijftvovavzov na Dolenfkim, bo fzhafama fhe veliko ofrezhenje Dolenzam dofhlo. Ob zhafu prihoda prefvitliga Ze farja v Ljubljano fo imenovani grof nam , naf vifoko vfposndvavfhi, fvojiga ediniga fina prijasno predflavili, kteriga fo bili namenili malo zhafa potem v Hohenhajm na Virtenbergershkim v vifoko kme¬ tij fk o fholo ali uzhilifhe poflati , kjer fo uzhenzi s primerjenim shivesham in prebivalifham sa dobro plazhilo ofkerbljeni, in kjer je fhola s prav prav ve¬ likim, in vfe poglavne kmetijfke veje — tojc, shito — vino — fadjo — in ako fe ne motimo tudi shidorejo obfeshejozhim kmetijftvam sdrusheno , tako, de, kar fe koli v fholi gofpodizham raslaga , fe jim potem na polji ali v nogradih v djanju pokashe. Vfe nove snajdbe, ki kmetij ftvo vtizhejo, fe tam koj fku- fhajo, in ko fo flushivne, prezej v kmctijftvo vverftijo in vpeljejo. De fe go- fpodizham v fholi tudi vfe druge uzhenofti, ki fo š kmetijftvam v svesi, ali ga podpirajo, kakor naravoflovje, kemija, razhunftvo i. t. d. raslagajo, to fe tako ve. V želim nafhim zefarftvi, fe fizer na vfih vifhjih uzhelifhih kmetijftvo s befedo raslaga, pa take fhole je fhe ni, de bi bila s velikim kmetijftvam sdru- shena, in de bi fe kar vfe v fholi raslosheno potem v djanju pred ozhmi uzhen- zov fpeljevalo. Gofpod grof Bar bo fo nar bershe pervi od vfe vifoke gofpode zeliga zefarftva, fvojiga fina v tako fholo poflali. O flava, velika flava Njemu! §podobi fe , de vifoki gofpodje prav isobrasheni perve dershavne in vojafhke ftopinje v Zefarftvu pofedejo, •— njim gredo, ki fo sa to: ker jih pa ni Jcr- shavnih flushb dovelj sa-nje, in ker vezhidcl vft od fvojih velizih semeljfkih laftin shive, je prav, de fo tudi pri kmetijftosanju perve luzhi po deshelah. O de bi vender draga Slovenja med vifoko in nishji gofpodo veliko tazih finov rodila, kakor fo verli gofpod grof Barbo! Tudi fvojiga naroda in narodniga jesika fe ne framujejo j de ti ravno ftare, in flavne krivi, kakor she njih pri- mik fprizhuje, Jim gre flovenfhina vender tako gladko od uft, de mnogi, ki fo fe flovenfkiga jesikoflovje v fholah uzhili ; bi vtegnili pred Njimi omolkniti. 242 ne sda■ ; drugo fredftvo je prednamftvo she v slo ftarih zliafih snajdlo nad shveplam; ko ga s shveplenim puham omamifh, Fran- zosje pravijo : zhe ga mutaftiga naredifh, oftane nekaj dalje zhafa pri pokoju, de fe ne sazhne tako hitro ne kitati, ne gnjili. Ko shveplo gori, fe proti fprijemlje s kiflizam in pollane shveplenokifli gas; to je neka kifloba; fabrike fo, de jo v njih narejajo, pravijo ji: hudizhevo olje (Sclnvefelsaure); tako mozhna kifloba je, de kanzhik od nje ti kosho na roki preje. Zhe tedaj fdd, predenj ga s vinam nalijefh, shveplo v njemu shgaje, s shve¬ plenim, ali shveplenokiflim gasam napolnifh, ga ni vezli kiflogasa v fddu, de bi fe ti pri nalivanju s vinam sdrushil in mu fhkodoval, sakaj fprijel fe je s shveplam in je poftal shveplenokifli gas; ta shveplenokifli gas pa, kakor huda kifloba vino nekoliko sveshe, de ne more tako hitro raspafti, in fe po befedah barona Babota s zhafam s shlesofladino ali s gnjilzhnimi rezlimi, ki fo v vinu, fprime, jih sgrabi in na dno v droshje potlazhi; on jo shivo terdi, de pride sadnjizh vfe shveplo v droshje. — Nam fe posdeva, de pri ti rezili je nekaj pomote, na ktero, kar je nam snano, ni flie noben kemikar miflil. Kadar shveplo gon, dela fe shveplenokifli gas, — ta je prav: ali fe ne dela tudi pri ognjeni gorkofi shvepleni puli? — v shveplokiflobi je shveplo fvoje lallnofti popolnama sgubilo, je poftalo nekaj drusiga, zhifto noviga, ki ima vfe nove lallnofti, je poftalo shveplokifloba; — v shveplenim puhu oftane pa shveplo flie shveplo, kakor v vodenim puhu voda, ali v slatini slatd , zhe slatopuh ohladifh, imafh slatd. Ko tedaj fdd s shveplam nakadifh, samore shveplokifloba vino svesati in k njegovi obdershljivofti kaj pripomozhi; shvepleni puli ga pa navda s shveplenim fmradam, in td bi fe samoglo tako dolgo posnati, dokler v nar manjfhih drobzah, v ktere je bilo v puhu rasdeljeno — v droshje ne pade, in to shveplo je, od kteriga ba¬ ron Babo terdi, de fe kafneji v droshjah najde, in de vino potem vezh po njem ne fmerdi. Od shveplokifldbe pa ne verjamemo, de bi v droshje prifhla in sopet shvepleno laftnoft dobila. Kaka mozh je neki v vinu, de bi jo samogla raskrojiti? Preprizhana refniza je pa, de oshvepljenjeno vino je ljudem, pefebno bolj flabotnim, fhkodljivo. Vi gofpodje dohtarji sdravniki! ki fte kemikarji, in kterih vednoftim in fkerbi je sdravje ljudftva isrozheno, odgovorite nam , zhe pri poletni hudi vrozhini na ko- sarzu hladne vode kanzhik shveplokifldbe (Sclnvefelsaure) fpijemo, 243 ali nam bo id kaj fhkodvalo ? — ali je taka voda bolj ali manj sdrava? — zhe je shveplo v vinu fmerdljivo in fhkodljivo, shveplo- kifloba pa — de fi ravno farna na febi hud Hrup — v pravi majhni primeri morde fhe zlo sdrava; ali bi ne bilo tedaj bolj prav, na- mefti vino s shveplam kaditi, ko bi fe dovolilo shveplokiflobe v pravi primeri pod ozlimi prifeshniga mosha kupiti, in pod ozhmi taziga s njo fdd, pred ko ga s vinam naliti, od snotrej pokropiti — ali jo med nalivanjem foda s vinam, po kanzhikih prilivati? — §dde ali vina pokaditi, pomozhijo v rattoplenim shvepli kdfze kake prav tanjke rute ali popirja, in jih sa rabo f-hranijo; dokler je fhe shveplo mehko, jih s kakimi fhtupami ali 'difhavami natroliti, je prašna rezh, ker gorezhe fhtupe in difhavne vezhidel fmerde. V §htrasburgu jih natrofvajo sa Franzose s vijolzhnimi pe- refzami, kar je ravno tako prašno; tudi tako prašno je fode sa terane po uku barona Babota s orefhkam (Muskatnuss) nakaditi. Pokadijo nekoliko vezli ali manj, kakor hozhejo , de bi jim vezli ali manj sdalo; vezh ko pokade, bolj in dalje zhafa vino fmerdi; pravijo tudi, de nakajen fdd je treba kar hitro naliti, de bi fe shvepljeni puli ki prevezh foda ne prijel, in vino prevezh ne fmerdelo; naliti fdd fvetujejo nekoliko zhafa odpertiga dershati, de bi fe is njega, kar je prevezh slivepljeniga puha, fkadilo. §liaptal jo terdi, de fe morajo Franzosje vezhkratnim zhi- ftenju in oshvepljenjenju sahvaliti, de fe dajo njih vina v vfakim zhafu in pri vfakim vremenu v vunanje deshele, tudi po morju, bres vfe nevarnofti fkifanja, fpeljevati; pa on fam in vii drugi franzoski in nemfhki vinouzlieni jo vender sedinjeni terdijo : de pri vlili nishjih vinih, ki fo fe is prevezh vodeniga, shlesaftiga ali seleniga grosdja naredile, vfe zhillenja in kadila malo sdajo, in de take vina pri priliopku kiflogasa in gorkote, ker imajo slo malo alkohola, ne v kifanje, ampak v gnjijenje fe kar hitro prevershejo. Gofp. dohtar Liebig fposna ozhitno gofp. barona Babota perviga vinorednika in hramijlivovavza rajnfkih deshel; baron Babo pa tudi ozhitno v fvoji vinoreji terdi, de ljudje to vinozhi- flenju in oshvepljenjenju zhes in zhes soperni, in vender on fam priporozhuje vina fhe raji po vezhkrat zhiftiti; uzhi: fdd pokaditi, pred ko fe s mofhtam nalije; pravi, de gre vino v pervim letu po trikrat prefneti, in fdd, v kteriga fe prefncme, vfelej s shveplam sa prav nakaditi, in te uke da le s tem raslozhkam, de ftaiih vin ne gre vezh tako po goliini kaditi. 244 S teshkim ferzam jo rezhemo, pa vender samolzhati je ne moremo, de 16 bravfhi, in is uft taziga moshaka jo flifhavfhi, vfe franzoske in druge bolj feverne vina v nafhih ozheh kar veliko od fvoje shlahtnofti in žene sgube! Prav imajo Rajnzhanje, de fe na mlade vina uzhe! — Vi pa bolj jushni vinorednikiko bi vaf kdo drashil, de fe v vafhih krajih ne dajo vina kakor v bolj fevernih obdershati, in sakaj bi jih tedaj po bolj fevernih fhegah ne ravnali? odgovorite mu, de navadno raji pri sdravi grenko- sagoltnofti, ko pri fmerdljivim in fhkodljivim shvepli pomozhi ifhete, in de nifte kaj prijatli taziga klobufhtranja in kadil. Zhlovek, ki ni fhe nikoli oshvepljenjeniga vina pil, ko le na-nj nameri, mu pervikrat kar teshko doli gre! — XXI. Neprijetni prikasiki pri vinih. Vinohramijfke bukve vunanjih deshel in jesikov veliko govore od vinfkih bolesen; ker ga pa vino shivljenja v febi nima, marvezh mertvina je, in tedaj na poti raspadanja; rezhemo raji temu, kar drugi vinfke bo lesni imenujejo, neprijetni pri¬ kasiki. Poglavitnifhi fo pa ti le: A. Poletno vino vrenje. Kadar mofht, premerslo dershan, ni pred simo is debeliga svrel, mora poletu svreti; to je pa v pregorkih vinohramih ne¬ varno satd , ker bi novo vino vtegnilo ob enim v kifanje, in ko ima premalo alkohola v febi, fhe zid v gnijenje prefkozhiti. Nemzi hladijo take fdde, vkterih vino poletu prevezh vre, smerslo vodo; nar bolji je pa pofkerbeti, de fe v premerslim ne tershe, ali pa grosdje in mofht kam v bolj gorko fpravi, de is debeliga pred simo svre. B. Huda megla (Schmeer). Primeri fe vzhaiih, de kak fdd vina fe nikakor fam od febe dobro ne vzhifti; taziga grč, ko fe ga sa dom ne oberne, po lili vzhiftiti. Baron Babo pravi: najdejo fe pa fhe take vina, de fe ne dajo s navadnimi fredftvi vzhiftiti, in vfa megla is njih fpraviti. 345 C. Mozlino nategnenje ali rujavoft. Kadar grosdje sreja, narvezh shiveslia potrebuje in ga tudi na vib mozli vlezhe; zhe pa ravno v enakim zhafu hudo deshuje, ga potegne shiveslia zhes vfo mero tako, de mnogoverftne grosdne plemena pokajo in gnjijejo; zhe pa ljudje nezhejo ali ne morejo pozhakati, de bi tak shivesh v grosdji pri gorkim folnzhnim vre¬ meni fe fkulial in sgotovil, in zhe tako grosdje potershejo, jim bo tak ne sgotovljen shivesh kafneje v vinu kar hudo nadlegoval in sabavljal. Naj fe vino istaziga grosdja farno fhe tako'lepo vzhifti, vender kafneji, ko fe pri pretakvanju ali prefnemo vanju s kiflo- gasam smefha, mozhno nategne, in ko ima kiflogas v vezhi meri, kakor pofiavimo v nadertih fddih,.prihod do njega, samorc rujavo poftati, ali fhe zlo sgoftiti fe. Tak v grosdji po njegovi laftnofti ne sgotovljen shivesh, je veliko huji sa vino od druge navadne shlesofladine. V bolj fevernih vinfkih deshelah bi jim v 10 letih faj fedemkrat vina tako sabavljale, sakaj s srejanjem grosdja pri¬ dejo fkorej vfako leto in vezhidel v premokro jelen; torej fo she od ftarih zhafov primorani bili, vfe fvoje vina zhiftiti in jih po goftama s shveplam kaditi, ker tako kadilo je fhe dan danafhenj edino fredflvo vina pred takim kar sopernim fpremenovanjem ob- varvati. Franzoske vina, ki jih vezhkrat pod flavnimi imeni prodajajo, in od kterih Dr. Ritter pravi, de fevnazhetih gufhtarah do dru- siga dneva vezhkrat tako fpremenijd in rujavo poflanejo, de nifo vezli sa rabo, fo is tazih premokrih leten, v kterih je grosdje pred potergano bilo, kakor preobilno na fe potegnjeni shivesh v febi prekuhalo. Gladovnoft tudi Franzdse sapeljuje, de ti s tazimi vi¬ ni farni febi kupzhijo kaše. Zhe je na mehko grosdje mozhno deshevalo, in zhe ni grosdje takiga preobilniga shiveslia na folnzi dobro prekuhalo, kar nikoli ne bo pofehno dobrih in shlahtnih vin dalo, tudi efenzi is njega fine bodo nobene pofebne hvale pridobili. Srelo grosdje pa ne potrebuje vezli tolikanj shiveslia, in ga tudi v taki meri na fe ne vlezhe. Zhe na-nj tudi mozlino deshuje, ne bo ne tako pokalo, tudi ne tako mozhno gnjilo. Ker pa v bolj gorkih deshelah grosdje loshej fosreja, in ga vezhidel tudi fosre- jeno tershejo, fe v tazih krajih zlo malokrat vina na to visho fpre- menujejo. Tako fe ve, de v nafhi ipavfki dolini je pred 30 letini bilo 38 let preteklo, de nifo vina v tem tukaj imenovanim sapo- 846 padku nategovale. Pred 20 letini fmo pa imeli tako vino ; ljudem fe je kar zhudno sdelo, in sa tolikanj vezli, ki nifo bili navajeni, in tudi ne rasumeli, kako jih kaditi; pa tudi 1835. leta je bilo grosdja zhes mero, — tako grosdje veliko tesheji sori — in deshja je bilo pred in ob terganju tudi zhes vfo mero ; vina fo ob pre- fnemovanju, pofebno pa naderte, mozlino nategovale, in vender taka obilnoft vina, fe je do prihodne bendime zhifto poprodala, bres de bi ga bilo lam kosarez pod slo prifhlo. Ko bi fe bal, de bi vina savolj prevelizih deshjev pred bendimo ftanovitne ne bile, vtozhi ga is vfakiga fdda, potem kadar fo fe she vzhiftile, ki po pol kosarza, in ga sa 14 dni kam na srak, ali v vinohram, ali v kako ftanizo poftavi; zhe vina lepe in zhifte oftanejo, je prav, lizer bi jih mogel ob prefnemovanji nekoliko pokaditi. Take vina vzhali tudi farne od febe tako laftnoft sgubijo; 1835. leta nifmo nobeniga fvojih vin kadili, vender fmo jih bili kafno prav lahko prodali, in nihzhe teh, ki fo jih bili kupili, fe ni pritoshil, de bi bile kaj na¬ tegnile, ali fe kaj sgoftile. Nar bolji bi pa bilo — ko bi fe vedilo — de bi fe po dolsih in mozlinih deshjih kake 4 do 6 dni prav gor- kiga vremena pred terganjem prizhakovalo, de bi tako grosdje pre¬ obilen shivesh prekuhalo, in bolj dobre in (lanoviIne vina dalo. 1). Vlezhljivoft (zaher, schwerer Wein). Po vlili bolj fevernih deshelah jim poftajajo bele vina vezh- krat poleti v premalo hladnih vinohramih vlezhljive, de vezh ne rovfhtajo, ampak nekoliko fe golid in tiho kakor olje v niti vlezhejo; Franzdsje pravijo: de predejo; fhe zid vino is Traminarja, eniga nar shlahtnejih rajnikih tertnih plemen, pravi baron Babo, je nagnjeno k vlezhljivofti. Vfi vinouzheni terdijo, de pomanjkanje alkohola in grenkosagoltnofti td nanefe, de fhe zlo vina is obra¬ nih jagod take poftajajo; tudi §hampanjar, kakor fmo she po¬ vedali, vezhkrat prede. Kakfhenkrat fe prigodi, de fe take vina farne in sa vezh let popravijo, nar vezhkrat jih pa s ribjim me¬ hurjem, in kakor pravi ijhaptal, tudi s jajzhnimi beljaki zhiftijo, in kar dobro pretepajo. Nam fe posdeva, de v bolj gorkih vinfkih krajih je tak prikasik nesnan, nifmo fhe flifhali po vlih tih krajih od taziga vina. E. Kanj. Kanj je neki raftljinfki fpazhik kakor plelinj ; shlahtni efenzi, 247 zlie flie toliko fladine v febi imajo, in ftare vina, ki fo zhifto bres vfe slilesofiadine, ne delajo kanja; vfe druge vfakdanje vina pa po primeri, kakor manj alkohola in vezh slilesofiadine v febi ima¬ jo, in kakor fe bolj v gorkim hranijo, poftanejo pri priftopku ki- flogasa toliko bolj kanjafte. Ker je kanj neka mreniza, ki vino od sgorej sakriva, ne gre nadertiga fdda, v kterim je kanjafto vino, obgugati; pa tudi, ko fe mn kaj vina dolije, ga gre po kaki flarai ali zevi, ki v vino feshe, priliti, de fe kanj po vinu ne pomefha; zhe bi fe pa tudi kaj pomefhal, pozhali fam na verh fplava, ali v droshje pade. Zhe fe tak fdd isprasne, ga je treba s kako verigo (ketino) prav dobro in vezhkrat oprati, de fe perfufhen kanj dobro od- dergne in viin ispravi. Kolikor bolj pogoftama bofh fode salival, in bolj savefhoval, tolikanj manj kanjafte vina bofh imel. Po bolj fevernih krajih naderte in naftavljene vina kade, mende jih pa vender s kajenjem popolnama pred kanjem ne obvarjejo; kanj je ena zlo nedolshna rezh. F. Poteglej na drenj (stichig vverden). §haptal in baron Babo pravita, de na Franzdskim in na Bajnu vzhafi zeli fddi in fizer boljih belih vin in teranov na drenj potegnejo; ali je pa to jefilio — ali kaka druga kifloba? Tega pa ne rasodeneta. De bi v nafliih krajih zeli fodi na drenj potegnili, tega nifmo fhe flifhali, de pa pri hudih vrozhinah in v gorkih hramih bolji vina v nadertih fodih, pofebno h konzu, kader je malo vezh v njih, na drenj potegnejo, to fe pa vezhkrat primeri; torej fe imajo vfelej pri hudih vrozhinah raji manji fodzi vina sa dom in ofhtarije naftaviti, kakor vezhi, in kar dobro samafheni dershati, de kiflogas toliko manj in v manji meri do vina pride. Tako, kadar is fdda vino popolnifh, de ti ga oftane v njem 10 — 50 bokalov, nikar ne pij, kakor pravifli nango is fdda, ampak nango ali oftanik potozhi v primerjen fodez, de ti na drenj ne po¬ tegne. Kifljate vina fe ne dajo vezh nikakor pofhteno in popol¬ nama popravili, torej raji popred fkerbi, de ti kiflafte ne poftanejo. V bolj fevernih krajih oshveplenijo naderte vina, de kiflogas nima prihoda do njih. G. Svefhenje. Prav ftare vina in fploh vfe, ktere je nimajo vezh zlo nizh slilesofiadine v febi, in ko fe v fodih hranijo, fe ne morejo nizh 248 vezli sboljfhati, ampak farne od febe flabe; alkohol fe nima vezh v njih is zhefar mnoshiti; kar gaje, fe pozhafi fkosi fdd is njih kadi, de fe vina smirej vefhijo in tedaj flabji pohajajo; sadnjizh vezh ne rovfhtajo, ampak, oljnate, tiho tezhejo in nifo vezli pijanzhljive. Take vina, pravi baron Babo, gre popraviti s pri- lijenjem mlajfhih pa krepkih vin. H. Sa vrenj e. (umschlagen.) Malo je okoli po fvetu tazih vinvfodih, de bi zlo nizh vezh shlesofladine, ali gnjilzhnih rezin v febi ne imele, torej fo, flabo hranjene, pri hudih vrozhinah vnevarnofti, de bi ne savrele. §he zlo Hohajmarfko, neko rajnfko vino, ki ga nekteri vifhji od Janš h e v iz a ženijo, in ki fo ga Bavarzi feboj sa mladiga kralja Otona na Gerfhko vseli, je tam v gorkejih hramih, kakor fo na Rajnu, hitro savrelo; defiravno zhifteno kakor vfe rajnfke vina, je vender fhe shlesofladino v febi imelo, sakaj fizer bi ne bilo savrelo — bres shlese ga ni savrenja. Lavoisier, fjhaptal, Berzeli in vli drugi kemikarji fpo- snajo, kar tudi vfakdanje fkufhnje uzhe, trojno ftopnjo vinokipe- nja, namrezh: vinovrenje, jefihokifanje in gnjijenje.. Ko je ozhitno in tiho vinovrenje dokonzhano, ali vino dognano, in ko fe, kadar je fhe kaj shlesofladine v njem, v pregorkim kraju hrani, pre- fkozhi v jefihokifanje, in td je, kar fe s a vre nje, in tako vino savrelza imenuje. Ko je pa tudi jefih she dognan, td je, ko fo fe she vfe drobze alkohola fkifale, jefdi fe prekuzne v gnji¬ jenje j 2 Il j*J en J e J e P a poflednjo raspadenje nekdanjiga mofhta. fkufhnje vezh vinfkih deshel pa fprizhujejo, de slo niške vina, ki imajo veliko shlesofladine ali gnjilzhnih rezin' v febi, in zlo malo alkohola, namefli de bi fe v jefihokifanje, fe ob enim v gnjijenje prevershejo; ni ga namrezh v njih, alkohola, de hi jefihokifloba poftal. Take savrelze nifo sa drugo kakor sa kje šiiti, in fizer bersh, de bi fe fddi ne fkasili; v fddih, v kterih fe je dalje zhafa gojilo vino hranilo, samorejo drugikrat tudi bolji vina hitreji savreti, ali faj vender fvojo lepoto in zhiftoft sgubiti, kakor fe po fprizhevanju gofp. Majerfija vezhkrat in v obilni meri na Ogerfkim primeri. Nam fe posdeva, de v bolj gorkih vinfkih deshelah jih ni tako niških vin, de bi fe ob enim, namefli fkifati fe, v gnjijenje prevergle; sakaj, ko ravno kako nishji savre, fe da is take sa- 249 vrelize ali prav dober jelih narediti, ali pa alkohol is njega isvle- zhi; is gnjiliga vina pa ne bofh ne jeliha, ne shganja naredil. Raslozhi fe lahko tudi vezh ftopinj savrelize; ko fe pri hu¬ dih vrozhinah v hifhah ali ofhtarijah kako nishji vino is gorkiga hrama tdzhi, fe primeri, de zlo pozhafi shaloftne farbe poftaja, in de ni vezh tako biftro, tudi neki pofebni dufhez dobi. Domazhi fe pozhafi na tako fpremenenje privadijo, in zlo nizh ne vedo, de je savreliza; vunanji pa, ki ni na td navajen, jo raslozhi. Tako fmo, pa she pred veliko letini, pri nekim gofpodu na Katinari nad Terftam belo savrelizo pili, s ktero fe je prav hvalil, de fe dajo tudi v njegovim kraju bele, ne na tropinah kuhane vina do¬ bro obdershati, in de nalafh ni fdd vina prodal, fe od tega pre- vishati. Shaloftna je bila viditi, dufhez je imela, in gofpod, lizer flavni kmetovavez, ni rasumel, de bi td savreliza bila. Tudi zeli, pregorko hranjeni fddi vina samorejo v hudih vro- zhinah savreti, in tizer ali fkrivaj in prav naglo, de fe ne ve, kdaj leje to sgodilo, ali pa po ozhitnim in vidljivim vrenju. Take vina nifo vezh tako biftre, kot popred, bolj tiho tezhejo, in imajo vezhi ali manjfhi duh po savrelizi (Hitzegeruch). F. Jullien pravi: kakor hitro fe kaj taziga sapasi, gre vino kar hitro v drugi pokajeni fdd pretozhiti, in ga vzhiftiti. Savrenje je osnanilo, de vino je na poti, jelih poftati; ko fe ga na gorko poftavi (poglej 177. in 178. tiran), in mu velik pri¬ hod kiflogasa nakloni, fe tudi v refnizi fkifa, tizer oftane v ftanu savrelize; vidili fmo jo, pa she pred 25. letmi, 8 mefzov po¬ tepi, ko je savrela, po 3 gold. zheber plazhati; kupez je is nje. kar hud jelih naredil. Doli po Kneshii fo jo v pretezhenih zhalih vezhkrat v Gorifhke shganjarije na pol vinfke žene prodajali. Tudi jih lem ter tje, ker dobro vedo, de nifo nizh fhkodljiviga va-nje djali, bres nar manjfhi fhkode pijejo. Ali bi fe dale take savrelize popraviti? Neki kemikar is Turina je pred vezh letmi v nekim zhafopifu osnanil, de jim zu- kra, grampe in grampokiflobe (Weinsteinsauere) — sgol vinfke sloshne dele — pridjati, in jih kam poftaviti, de bi snovizh vino- vrenje naftavile, dokonzhale, duh po savrelizi sgubile in sopet dobre vina poftale. Zhe kogar td vefeli, naj pri kaki priloshnofti pofkufha. F. Jullien uzhi take savrelize na frove, to je, ne fhe kuhane in mozhno mokre tropine v taki primeri šiiti, de fe vfe fkup, kakor drugi mofht, dobro pokuha in svre. Vino- 250 redni kam, ki doli prek vfe Ipave premehke vina pridelujejo, damo fvet, ko bi jih do konza Velkitravna ne poprodali, naj raji pre¬ obilno shleso is njih pahnejo , in jim s kakim dobrim in zhiftim teranam nekoliko grenkosagoltnofti dajo, kakor de bi jih v ne- varnofti kakiga savrenja puftili. V poprejfhnih flarih zhafih fe je prek Ipave, pofebno pa doli po gorifhki kneshii vezli od savreliz flifhalo; v fedajnofti pa fo vinoredniki umnifhi in fkerbnifhi vinohramijftvovavzi poftali, de fe smiraj manj od savreliz flifhi; v nafhim kantonu pretezhe she v zhafih po vezh let, de fe od taziga prikasika nizh ne sve. Ako bi vinorednikam mar bilo, fe pofebno dobro s uki nafhe vinoreje fosnaniti, in po njih ravnati, bi veliko bolji, mozhneji in ftanovitnifhi vina pridelovali; ravno tako tudi, ako bi njih hramij- ftvovanje bolj nafhim hramijfkim ukam primerjeno bilo, bi fhe veliko manj sabav v fvojih vinohramih imeli. XXII. Vino - ofirupenje. Od prav prav ftarih zhafov fo nekteri fhpogali — she Rimzi in G reki fo take navade imeli — vinam kaj prilagati, ali jih pri— jetnifhi sa pokuf, ali pa mozhneji in ftanovitnifhi naredili. Ko fe jim kaj zlo nedolshniga ali taziga priklada, kar je obftojnfkim delam vina enako, td veliko ne de; kar fo pa Rimzi in Greki v vina ftavili, bi ne bilo tvojim uftam kratkonikar primerjeno! Zhe mofhtu, poftavimo, pred vrenjem shganja prilijefh, ali zukra do- dafh, more tako vino mozhneji in ftanovitnifhi poftati; pri niških ženah vin po vfih nafhih deshelah bi fe pa td teshko poplazheva- lo, bolji je tedaj po umni reji na tertizi bolj zukreniga grosdja ifkati. V Parisu prilivajo vinam po fprizhevanju F. Julliena mnogi ofhtirji in vinoprekupzi vezhkrat vode — -ali drugej ne? — tudi hrufhkoviga vina; take goljufne vina meftna gofpofka na¬ vadno isliva, in goljufivze pokori. Preprizhana refniza je pa tudi, de fo slie od nekadaj fem ter tje marfikaj v vina ftavili, kar je sa zhlovefhko sdravje fhkodljivo bilo, in temu fe pravi: vina oflrup eniti. Lakomnoft ali velike shelje nishji vina po dragi ženi proda¬ jati ; redki vinokupzi pri bogatih vinfkih letinah; nevednoft na- ravopoftav, po kterih fe dajo vina dalje zhafa sa zhloveka sdrave 251 obdershati: pomanjkanje dobrih vinohramov, Urah pred savren- jem i. t. d. je ljudi od nekdaj fpodbadalo, mnoge fredftva pri vi¬ nih pofkufhati, jih dlje zhafa obdershati; tako fo prifhli tudi do fhkodljivih fredftev, po kterih fe vina, zhe fe s tazimi navdajo, oftrupenijo. Shaloftna je, zhe zhlovek, kteri ga sasheli in potre¬ buje kosarez vina, fe oshiviti in fvojo mozh ponoviti, pri ker- zhmarju namelli pofhteniga in sdraviga vina sa drage, vezhkrat teshko saflushene denarje ti oftrupenjene mlake kupi, ktera ga oflabi, mu hudo bolesen nakloni, ali fhe zlo v grob fpravi. Kdor¬ koli bi vedama kaj fhkodljiviga ali ftrupeniga v vino djal, poftane kriv bolesni in vfe fhkdde, ki is bolesni isvira, ali tudi fmerti tega, ki bi bil od taziga vina umeri; taki bi bili umorivzi fvojih sravenbrafov; njih dobizhki bi jim hifhe raskopali, in njih pre- moshenje bi fe rasneflo, kakor pleve na vetru. §voje shive dni nimafh nizh v vino djati, zhe niti popolnama previshan, de je ne- dolshno, pa tudi nedolshniga ne ftavi, vino je nar bolji tako, ka- korfhniga je Bog dal. Zhe bi ti kdo kake fredftva vinoobdershljivofti ponujal, ali sa denarje filil, nikar fe s takim ne pezhaj, goljuf je! — Nafhe vifoko dershavovladarftvo, fkerbno sa sdravje Ijud- fiva, je vlim z. k. krafijfkim in kantonfkim sdravnikam pofebno dolshnoft naloshilo, zhuti, in vedno fkerbeti, debi fe nobenooftru- penjeno vino ne na debelo prodajalo , ne v ofhtarijah tozhilo. Taki sdravniki, ko bi fe jim sdelo, de bi kako vino nesdravo bilo, imajo pravizo veleti, dojim vfak kerzhmar fvoj vinohram od¬ pre, in vfako vino pokashe; kteri fo kemikarji, jim je zid majhna rezh, fhkodljiviga, kar fe je v vino djalo, ozhitno pokasati. Zhe bi bil ti, poftavimo, vino s golunam (Alanu) navdal, je golim v vinu popolnama rastdpljen, de ganividiti; kemikar pa vsame ko¬ sarez taziga vina, vlije va-nj nektere kanzhike falmijakoviga olja: golun je fizer v vinu rastopljen, fe pa vender s tazim oljem fhe bolj shlahta kos vinam, populil vino, fe fprime s tazim oljem, naredi hitro oblazhik v kosarzu, pade na dno, in tu ti pokashe kemikar golun, ki fi ga bil v vino djal. Po tazih fhegah ti sa- inorejo vfako drugo fhkodljivo ali ftrupeno rezh pokasati, s kteio bi bil vino navdal. Po raslozhku bolj ali manj fhkodljivih ali ftrupenih rezin’, ki bi jih z. k. sdravnik, ali drugi prifeshni ke¬ mikar v vinu nafhel, bi bil, kdor je vino s tazim navdal po ze- farfkili poftavah ojftro pokorjen, ali pofhtrafan. Nihzhe je nima, *_) Poglej: k. k. medizinische Pojizev. 352 in je ne more imeti pravize s fhkodljiviin vinam fvojiga blish- njiga in brata savdati. Zhe je od ene tirani po zefarfkih poftavah dovoljeno v lili in potrebi vino nekoliko in saprav s shveplam pokaditi, je pa od druge tirani ojtiro prepovedano ga rnozhno ali prevezli oshveplenifi; take vina fo ozhitno, pofebno bolj flabotnim ljudem fhkodljive. Ker Dr. Rit ter terdi, de bolehnim in prebolehnikam terani bolj tek¬ nejo od belih vin, ne pride td farno od grenkosagoltnofti, ki jo je obilo v teranih, ampak tudi od tega — na kar pa Dr. Ritter ni miflil—de teranov ne fhpogajo nikjer tako oshveplenovati, kakor bele vina, torej fo veliko bolj sdravi od belih oshvepljenjenih vin. Tako je tudi pripufheno mofhtu pred vrenjem, ne pa vezh kafneji vinu kaj sliganja priliti. Miflimo, de bi td ne verglo, tudi bi ga tanjki noti v vinu fposnali; zhe bi pa kdo predersnjeno kakiga opijaniti, nalafh shganja vinu prilil, bi bil, ko bi fe to fprizhalo, od gofpofke ojtiro pokorjen. Vina krepkejfhi in ftanovitnifhi narediti, fe je she v ftarih zhafih is Franzoskiga feni ter tje fliega sanefla, jih s golunam navdati. Td je tudi ojtiro prepovedano, ker fo take vina slo fhkodljive; ko ga pijefh, ti bo ufta ftifnilo, po gerlu te prafkalo in ti ga sadergnilo, na perfih te bo tifhalo in is shelodza fe ti bo rigalo; ko fe na tako namerifh, raji ga puliiti, ko de bi ga pil. Kotlovna rija (Griinfpan) je hud Hrup kot mifhniza; nobeni¬ mi! ni pripufheno, de bi kaj od kotlovine ali nje rije v teran djal, ga bolj zherniga narediti. Lahi, ki radi prav zherne in golte terane imajo, in is tega namena mnogo drugo grojsdizhe va-nje ftavijo; fo fe v poflednih zhafih s nekim tertnim plemenam fo- snanili, ki jim bo terane kar rnozhno farbane in zherne narejalo. V ftarih zhafih fo feni ter tje, morde tudi vezhkrat po ne- vednofti , vina s fvinzheninii frcdftvi oltrupenovali. S^vinez in fvinzhena rija je kar hud in ftrafhen Hrup. S tazimi fredftvi fo hotli vina ljubfhi, prijetnifhi in ftanovitnifhi narejati. Kdor je tako vino pil, je hitro svedil, deje fhkodljivo; zhe gaje farno od febe svilo, ali zhe je kako sdravilo vsel, de ga je is febe vergel, je bilo fhe dobro; fizer ga je po zlievih klalo, sazhel je otekati, bolesen fe je vlekla, dokler je sadnjizh zhes vezh mefzov f-hiral in poginil; sakaj tudi sdravniki, ki nifo bili ke- mikarji, nifo tega ne rasumeli in ne snali tazih bolnikov vfelej sdraviti. Od leta 1800 ga ni bilo v Parisu po ti fhegi oftru- 253 penjeniga vina, od tega pravi F. Juliien, de fe je popolnama preprizhal; ravno tako jo tudi terdi, de po mnogo verftn ih, od njega s pofebno natanjkoftjo fpeljanih fknfhnjah je popolnama preprizhan, de fvinzhene fredftva ne narede ne prijetnifhiga vina, ne ftanovitnifhiga. Tako oftrupnjeno vino fe je v ftarih zhafih kakfhenkrat tudi v teh krajih, pa vender slo po redkama nafhlo, ki fo ga birfa imenovali: na ozhi je bila lepa, uftam prijetna; gorje pa zhloveku, kteri jo je pil; vera je pa tudi bila v desheli, de birfa je vzhifh- tena savreliza, torej fo vfako savrelizo tudi fhkodljivo dershali, in v tiftih zhafih, v kterih je bil Lovoisier, pervi kemikar, po franzoskhn puntu ob glavo djan, fo jih meftne in kantonfke go- fpofke k veliki fhkodi vlaftnikam islivale. Kerzhmarjev, od kterih vina jih je vezli obolelo, fo fe ljudje vedno ogibali; temu, in po¬ febno pa fhe kemijfkini rasjafnenju, po kterim fe samorejo take goljufije in oftrupenjenja na dan potegniti in ozhitno fprizhati, gre fe sahvaliti, de je she zhes 40 let preteklo, odkar fe ni vezli v vfih tih krajih flifhalo, de bi bil kdo od fhkodljiviga vina obo- lil; tudi kake savrelizo nobenimu vezli ne istozhijo, ampak fvet- vajo, ali jefih ali shganjc is nje narediti. Ozhitni zhafopili fhe vzhafih v mifli vsamejo, de v nekih vunanjih in slo daljnih deshelah fe kakfhenkrat fhe goljufne in fhkodljive vina najdejo; Bog daj! de bi povfod vinokupzi veftni bili in de bi vezli nobeden take pregrehe ne ftoril! Zhloveku bo- lesen nakloniti, ali ga fhe zlo savdati, je kar velika hudobija.' — K a s a 1 o ( Slran. I. Od mnogoterofli vinfkih tert. 3 II. Od operba. Abtrdpfeln der Tranbenbltithen. 10 Iil. Kakfliue tertne plemena gre faditi ?. 13 IV. Zhiflanje tertnib plemenski jih Ipavzi doli do t Soziie, Breshani in Brizi rede. 20 A. Bele bolj shlahtne plemena ali forte. 21 B. Bele manj shlahtne. 26 C. Rudez.be . 28 D. Zherne ali zhernoviflinjeve. 29 V. Od tertniga fajenja. 31 VI. Od tertne reje . 36 VII. Kako gre sarod pred flauami obvarovati ? . 43 Vlil. Od tertijonov in drusili kebrov. 45 IX. Od nografhkiga okopavanja .. 47 X. Kako grč fhe dalje terte isrezhiti ?. 55 XI. Od gnojenja ndgradov. . 91 XII. Od zeplenja tert. 114 XIII, Od tertniga grobenzhanja . 122 XIV. Od tertniga famolaftniga sablatenja . 128 XV. Od terganja ali bendime . i3g XVI- Kako gre is grosdja inofht narejati ? ■ .. >47 XVII. Od vinovrenja . l51 A. Obzbinfki sapopadki raspadenja in trohnenja shivalfkih in raftljinfkih rezin'. , 3 1 B. Vinfka 1noz.I1 ali alkohol .. 1 55 C. Potrebni pogoji ali okoljftave k vinovrenju. 156 D. Prikasiki vinovrenja .. *58 E. Isidi in naflediki vinovrenja. • J 5g F. Tiho vinovrenje. • 165 XVIII. Kako gre vina narejati ?. 165 A. Pripomozhljivoft alkohola k zhlovefhkitn slavljenju . . 165 B. Bolj levoma ali nemfhka fhega vina narejati .... 167 C. Odshlesovanje frednjih in niških mofhtov. t6g D. Franzoska ali jushna fhega vina narejati. 171 E. Ipavfko vinonarejanje. 17 J F. Kako tropine v korift obernili? sbgnnje, kif i. t. d. . . 176 G. Nova od g. Liebiga slo priporozhena fhega vina narejati 180 H. Kasne pofebne fhege vina narejati. 183 XIX. Kletijftvo ali vinohramijflvo. ig5 A. Od fddov, salivanja in prefnemovanja . ig8 B. Naravopoftave, ki fe veshejo s vinoobdersltljivoftjo . . . 210 C. Od vinohramov. 233 XX. Ne vfim vfhezhne in tudi ne povfod navadne fredftva vino- obdershljivofti . ..238 A, Vinozhiftenje.238 B. Vino - oshvepljenje.2 jt XXI. Neprijetni prikasiki pri vinih .......... 244 A. Poletno vinovreuje .244 B. Huda megla (Sc hm e er j.244 C. Mozhno nategnenje ali rujavoft .245 D. Vlezhljivoft (zah er, sc h vv e r e r XV e in j).246 E. Kanj. 246 F. Poteglej na drenj (stichig vverden).247 G. Svefhenje.247 H. Savreuje ( u m s c h 1 a g e n J.248 XXII. Vino-oftritpenje .. 230