JEJA JAMAR-LEGAT prof. pedagoške gimnazij f LOŠKO ŠOLSTVO OD 1900 DO 1941 Pred prvo svetovno vojno in med njo Življenje je potekalo v tem obdobju po ustaljenem redu in tudi šolstvo v Loki ni doživelo večjih sprememb. Deška ljudska šola je dobila 1910 dovoljenje za vzporednico za prvi razred, 1914 pa za četrti razred. Začetek pouka je bil 9. septembra, konec 2. julija, ponavljalna šola pa se je pričela 15. oktobra in se končala konec aprila. Šolo je upravljal do svoje smrti 11. marca 1907 Franc Papa, do avgusta 1908 je vodil upraviteljske posle najstarejši učitelj Slavko Flis, nato pa je bil imenovan za upravitelja Friderik Kramer. Na šoli so poučevali v tem obdobju 4. razred petrazredne deSke ljudske šole v Skofji Loki dne 27. 7. 1903 UMtelJi od leve: Josip Svetllč, Slavko Flis upravitelj Franc Papa, Fraderik Kramer in Friderik Repovš 160 Ažman Leopold Baloh Ivan, katehet Blaznik Vida Cerin Karel, katehet Drešar Ivan, katehet Flis Slavko Hafner Kristina Hrovat Amalija JamSek Viktor Kepec Janez, katehet Klavžer Janez, katehet Kramer Friderik Kramer Olga Kunej Angela Larape Jožef Legat Evgen, katehet Lukan Marija Marinko Amalija Mikuž Janez, katehet Močnik Pavla Noč Marija Novak Marija Oman Jožef Orehek Ljubosav Peternelj Pavla Pianecki Janko Piškur Marija Platiša Franc Poljanec Amalija Rupar Vilibald, katehet Sedej Janko, katehet Stazinsky Nikolaj, katehet Sterlekar Josipina Stadler Ferdinand Svetlič Josip Sušnik Frančiška Sušnik Ivanka Seme Anton Vidic Viljemina Zahrastnik Vinko Zaplotnik Ignac, katehet Nadzorovali so Franc Hubad in dr. Ivan Bezjak, deželna šolska inšpek torja, dr. Mihael Opeka, Franc Leveč, dež. šol. inšpektor (gorsko šolo), Janko Janežič in Karol Simon, okrajna šol. nadzornika za okraj Kranj in Radovljica, baron Teodor Schwarz, knezoškof Anton B. Jeglič, krajevna šolska nadzor nika, dekana v Stari Loki Franc Kumer in Matija Mrak, Martin Humek, sadjarski učitelj in nadzornik šolskih vrtov. Učitelji so imeli vsako leto okrajne učiteljske konference v Kranju, Skofji Loki, Tržiču. Leta 1914 je bilo v Loki zborovanje Slomškove podružnice za Gorenjsko. Gmotno stanje učiteljstva se je izboljšalo. Tako so učitelji I. plačilnega razreda dobivali 1600 kron letnih dohodkov in starostno doklado 80 kron letno. Učiteljski zbor deške šole v Skofji Loki 4. 7. 1913 Sedijo od leve: Slavko Flis II. vazr., Amalija Marinko I. a razr., Friderik Kramer m. b razr., Olga Kramer I. b razr., Marija Novak III. a razr. Stojijo od leve: P. vilibald Rupar, katehet, Josip Lampe, V. razr., Vinko Zahrastnik rv. b razr., Ivan Pianecki IV. a razr., Ivan MikuS. katehet 11 Lo51d razgledi 161 Število učencev se je sukalo okrog 400. Tako so bili v šol. letu 1909/10 na zavodu 403 dijaki, leta 1918/19 jih je bilo 374, in sicer je obiskovalo ljudsko šolo 312 učencev, gorsko šolo 47, ponavljalno pa 15. Svečano so na šoli praznovali avstrijske državne praznike, rojstne dneve vladarja in njegovih. Učenci so obskovali vsak torek in petek ob 7.30 v sprem stvu učiteljev šolarsko mašo, na kateri so peli. Vsako leto maja so hodili na izlet na Bled, Vintgar ali k Sv. Joštu. Loški meščani so otroke na izletih in ob koncu šolskega leta pogostili. Kot gostitelja omenja kronist i>eka Antona Homana, kavarnarja Ivana Karlina in trgovca Rafaela Thalerja. Posestnica hiše št. 22 Marija Maček je zapustila deški osnovni šoli 400 kron. Leta 1908 je šola dobila 400 m- vrta in si uredila telovadišče in igrišče. Bližalo se je leto 1914 in v mirno življenje malega mesta so pričeli butati valovi iz velikega sveta. Izbruh svetovne vojne v začetku ni prizadel šolskega življenja. Leta 1914 ni bil mobiliziran noben učitelj. Učenci so zbirali za vojsko bakrene predmete in romali z učitelji v Cmgrob s procesijo za mir. Leta 1915 pa so mobilizircili učitelja Vinka Zahrastnika in Jožefa Lampeta. Nastavljati so pričeli učiteljske pripravnice, da se je pouk lahko nadaljeval. Isto leto so morali izprazniti šolsko poslopje. Razrede so preselili v hiše št. 124, 119, 108 na Glavnem trgu. Pouk je bil skrčen in razdeljen na dopoldne in popoldne. Leta 1916 je upravitelj organiziral počitniški zaposlitveni tečaj za učence, ki so bili potrebni nadzorstva. Trikrat tedensko je zbral 80 učencev, bral z njimi poučne povesti in jih vodil na sprehode. Leta 1917 se je v najeti sobi Glavni trg 124 vnel strop, vojaška uprava je zasedla še to sobo in vse druge najete šolske prostore. Pouk je bil prekinjen do 7. januarja 1918. Tedaj so vojaki izpraznili šolsko poslopje in začel se je zopet v ljudski in ponavljalni šoli, 1. marca pa v gorski šoli. Deklice so obiskovale vnanjo petrazredno ljudsko šolo pri uršulinkah. Oddaljena dekleta so hodila v gorsko šolo, ponavljalno šolo in nedeljsko šolo. Število učenk se je sukalo okoli 300. Notranja šola se je 1900 razdelila v petrazredno ljudsko šolo in triraz- redno meščansko šolo. Pouk je bil v nemščini. Leta 1906 so ustanovile uršulinke učiteljišče z meščansko šolo za samo stanski naraščaj. Učiteljišče je obiskovalo tudi nekaj drugih deklet. Pravico javnosti je dobilo učiteljišče leta 1910. Leta 1908 so otvorile uršulinke enoletni trgovski tečaj, ta je bil v šolskem letu 1919/20 ukinjen. Poleg otroškega vrtca za deklice so ustanovile 1906 še otroški vrtec za dečke. Leta 1906 so vodile tudi eno leto analfabetski tečaj za odrasle. Leta 1915 je vojaštvo zasedlo tudi prostore notranje uršulinske šole na gradu in tam organiziralo vojno bolnišnico. Notranja šola se je preselila v gornje nadstropje vnanje šole. Uršulinke so ukinile otroška vrtca. Ob počitnicah 1916 so organizirale tudi uršulinke počitniški tečaj v dveh oddelkih za dekleta. Učenke so ga obiskovale trikrat tedensko. Izdelovale so ročna dela, pele in deklamirale. Leta 1917 so uršulinke spet odprle gorsko šolo in oba otroška vrtca, ja nuarja 1918 pa je pričela s poukom ponavljalna šola. Življenje v samostanu se je med vojno sicer spremenilo, vendar je bilo sožitje med samostanskimi šolami in bolnišnico dobro. Dekleta so izdelovala darila za ranjence, pripravljala zanje proslave in jim prirejala nabožne igre. 162 Ko so Italijani avgusta 1917 zasedli Gorico, so se goriške uršulinke in precej gojenk tamkajšnje šole zatekle v škofjeloški samostan. Dijakinj je bilo v vojnih letih okrog 180 internih in 70 zunanjih. Loško šolstvo v stari Jugoslaviji od 1918 do 1941 Po ustanovitvi kraljevine SHS je posegla v življenje slovenskega šolstva vrsta odlokov. Januarja 1919 je začel poslovati višji šolski svet v Ljubljani za vse ozem lje narodne vlade SHS. Nemški jezik so odpravili iz šol. Z razpisom okraj nega šolskega sveta z dne 10. septembra 1921 št. 1045 je postal pouk na dr žavnih šolah breziplačen, brez vpisnine in šolnine. Loško učiteljstvo je 29. septembra 1921 priseglo kranjskemu okrajnemu glavarju L Znidaršiču. Z odlokom višjega šolskega sveta z dne 29. marca 1922 št. 1852 se je deška ljudska šola razširila iz petrazrednice v šestrazrednico. Z odlokom ministrstva za prosveto z dne 21. februarja 1927 št. 7090 se je gorska šola v Loki razširila v dvorazredno, vsak razred je imel pouk trikrat tedensko. Za učitelja gorske šole je ministrstvo za prosveto imenovalo Jakoba Rojca. Ministrstvo za prosveto je 1. novembra 1929 z odlokom z dne 3. oktobra 1929 kljub prošnjam občin Stara Loka in Zminec ter škofa Jegliča in bana Dušana Semeca ukinilo uršulinsko dekliško gorsko šolo in jo spojilo z deško. Oktobra 1930 se je ponavljalna šola združila z najvišjimi razredi, tako I. oddelek s p>etim, II. oddelek s šestim razredom. Januarja 1928 so odprli šolsko kuhinjo za učence gorske šole, ponovno je začela delovati v šolskem letu 1932/33. . I Deška ljudska šola v Klobovsovi ulici, kjer je bila šola do 1. 9. 1932 163 Pouk se je pričenjal v ljudski šoli 3. septembra, na ponavljalni 20. okto bra, na gorski pa 15. marca. Gorsko šolo so preimenovali v šolskem letu 1936/37 v stanico za oddaljene. Ljudska šola v Škofji Loki je imela tako v šolskem letu 1936/37 4 razrede osnovne šole (8 vzporednic), 4 razrede višje nadaljevalne šole in 2 razreda Staniče za oddaljene učence. Število učencev je naraščalo. Tako jih je bilo na šoli v šolskem letu 1932/33 383, v šolskem letu 1938/39 pa 463. Šolo so vodili od 1918 do 1941: Friderik Kramer, Vinko Zahrastnik, Ja kob Rojic in Karel Jeretina. Poučevali so v tem obdobju: Bertoncelj Julijana, Blaznik Horvat Vida, Celjar Ana, Cepon Neža, Cmologar Angela, Debeljak Albert, Debeljak Vida, Erbežnik Avgust, Fajdiga Vilko, katehet, Grohar Francka, Grohar Pavla, Grum Andreja, Grum Ivan, Hladnik Leopold, Horvat Rudolf, Janežič Gabrijel, Jercog Vanda, Juvanec Terezija Tarina, dr. Klinar Tomaž, katehet, Klovar Sonja, Kovač Radoslav, Kosca Franc, Lampe Josip, Lederhas Mili, Lendovšek Amalija, Macak Amalija, Pagon Alberta, Papler Marija, Peterlin Alojzij, Pevc Bogdana, Piskemik Helena, Potokar Danica, Pustotnik Marija, Rant Marija, Rojic Jakob, Sicherl Janko, Sušnik Marinka, Stolfa Vida, Stukl Ana, Urbanec Franc, katehet, Terčelj Filip, katehet, Vrhovec Zofija, 'Wrischer Ev- lalija, Zahrastnik Vinko, Zupančič Joško. Nadzorovali so: Engelbert Gangl in Franc Gabršček, višja šolska nadzor nika za ljudsko šolstvo v Sloveniji, Vilibald Rus, okrajni šolski nadzornik za kranjski okraj, Franc Cmagoj, nadzornik šolskih vrtov, Lovro Sušnik, krajni šolski nadzornik, Vinko Zahrastnik, sreski šolski nadzornik v Škofji Loki, Dragotin Dordevic, načelnik za osnovni pouk ministrstva prosvete, dr. Josip Breznik, načelnik prosvetnega oddelka v Ljubljani, Matija Mrak, dekan, krajni šolski nadzornik, Ivan Kržišnik, šolski preglednik. Meščanska šola. Z odlokom ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije št. 61888 z dne 25. septembra 1931 je bil otvorjen v šolskem letu 1932/33 prvi razred meščanske šole. Po sklepu občinskega krajevnega in šolskega odbora naj bi šola imela kmetijsko obrtno smer. Do leta 1937 pa se je šola preusmerila v industrijski značaj. V škofjeloški meščanski šolski okoliš so spadale vse občine škofjeloškega območja in občina 2iri. Za vzdrževanje meščanske šole so uporabili davčno osnovo in občinske doklade občin: Stara Loka Škof j a Loka Zminec Železniki Trata 39 učencev 30 učencev 16 učencev 5 učencev 5 učencev 481,885 840,000 172,789 214,935 135,651 140 »/o 125 o/o 160 o/o 145 «/o 1020/0 Meščanska šola se je razširila vsako leto za en razred. Tako je imela v šolskem letu 1937/38 štiri razrede brez vzporednic. Obiskovalo jo je 97 deč kov in 12 deklet, skupaj 109» v šolskem letu 1939/40 pa je bilo na šoli 112 učencev. 164 Učenci loške meščanske šole so bili otroci najrevnejših. Zapisnikar sej učiteljskega zbora iz šolskega leta 1937/38 meni, »da je škofjeloška meščanska šola pravi azil sestradanih siromakov, ki dobivajo poleg meščanskošolske iz obrazbe in vzgoje še prehrano, obleko in šolske potrebščine iz sredstev soci alnih cikcij, ki jih vodi učiteljstvo s sodelovanjem Zajednice doma in meščan ske šole. Otroci premožnejših meščanov in kmetov pa se te šole izogibljejo in polnijo prostore ljubljanskih, šentviških, kranjskih gimnazij in meščanskih šol. Izmed 109 dijakov je plačalo šolnino le 16, ker jih je bilo brez davčnega predpisa 22, manj kot 10 din so plačali 4, manj kot 100 din 20. Skupaj je torej 46 izrazitih revežev«. Šolo je upravljal Karel Sovre, na šoli pa so učili: Albert Zlatko, Babic Ivan, Celjar Ana, Debeljak Albert, Demšar Josipina, Durkin Marija, dr. Faj- diga Vilko, katehet, Grum Andreja, Grum Janez, Horvat Rudolf, Humar, Kosca Frcinc, Lechleitner Ema, Levstik Vida, Milcikova, Potokar Danica, So vre Karel, Stopar Eva, Vovk Jože in Zigon Mila. Šolo je nadzoroval inšpektor kraljeve banske uprave M. Žitnik. Življenje na šoli se je po letu 1918 spremenilo. Značilno za to obdobje je, da je učiteljstvo pričelo vnašati v pouk, zlasti pa ob proslavah, jugoslovansko nacionalno zavest. Dijaki so proslavljali rojstne dneve kraljeve družine s slo vesnimi cerkvenimi obredi, proslavami in pouka prostimi dnevi. Slavili so obletnice koroškega plebiscita, kajmakčalanske bitke, majske deklaracije, pre mirja, Ilirije oživljene, bitke pri Kumanovem, obletnice smrti in rojstva slo venskih in srbskih pesnikov in pisateljev, tako Slomška, Zupančiča, Prešerna, Gangla, Levstika, Vuka Karadiča, Dura Jakšiča, Njegoša itd. Slavili so tudi materinski dan, protituberkulozni dan, dan štednje, sprejem nove polkove zastave itd. Po letu 1936 pa so uvedli tudi celodnevno češčenje rešnjega telesa. Dne 26. junija 1927 so proslavili 300-letnico loške šole z razstavo pismenih in risarskih izdelkov. Mladina je z godbo gasilskega društva korakala po me stu. Slovesni govor je imel upravitelj Vinko Zahrastnik. Govorili so tudi žu pan Jože Hafner, župnik in predsednik krajevnega šolskega odbora dr. Janko Učiteljski zhoT deške narodne šole ob otvoritvi novega šolskega poslopja 1932 165 Arnejc, sreski šolski referent Vilibald Rus, literarni zgodovinar dr. France Koblar, iiniv. prof. dr. Franc Jesenko, kanonik Sušnik in Lovro Planina. Najpomembnejša v zgodovini tega obdobja je gotovo zidava novega šol skega poslopja. Leta 1926 je na predlog šolskega upravitelja Vinka Zahrastnika kupil občinski odbor od posestnika Franca Demšarja v Kapucinskem predmestju poslopje Na vili in 6000 m- stavbnega prostora. Dne 20. februarja 1927 sta občinski odbor mestne občine in krajevni šolski svet sklenila na predlog šolskega upravitelja Vinka Zahrastnika, da zgradijo novo šolsko poslopje, 30. septembra 1927 je krajevni šolski odbor soglasno sprejel predlog za zgraditev novega šolskega poslopja za osnovno in meščan sko šolo. Načrt za šolsko poslopje je izdelal ing. Vladimir Subic, gradbeni svetnik v Ljubljani, graditelj je bil stavbenik Emil Tomažič, projektant stavbe pa ing. Herman Hus. Poslopje je bilo zgrajeno v poletju 1932. Učenci so se septembra 1932 zbrali v stari šoli in slovesno odkorakali v novo šolo. Slavnostna otvoritev in blagoslovitev je bila 29. novembra 1932. Svečanosti so se pričele že 26. novembra 1932 z akademijo za otroke. Udeležilo se je je okrog 900 ljudi. Slavnostni govor je imel učitelj Janko Sicherl. Učenci so de- klamirali, peli in igrali Ribičičevo igrico »Škratje« v režiji Franceta Kosce. Izvajali so tudi nekaj telovadnih točk. Drugi dan so akademijo ponovili za odrasle. Svečani otvoritvi šole 28. novembra so prisostovali dr. Guštin kot namestnik bana, banski inšpektor dr. Franc Kotnik, sreski načelnik za ljub ljanski okraj Josip Žnidaršič, vodja sreske izpostave v Skofji Loki Ivan Legat, predsednik učiteljskega društva Josip Lapajne, komandant I. planinskega polka Radovič, loški župan Josip Hafner in drugi. Zbrane je pozdravil župan Hafner in izročil ključe stavbe šolskemu upra vitelju Jakobu Rojcu. Upravitelj je v govoru poudaril, da bodo učitelji učili mladino spoštovati delo in ljubiti bližnjega, predsednik učiteljskega društva pa je dejal, da v Ju goslaviji odgovarjamo na topove ob naših mejah z novimi šolskimi stavbami. Recitirali so pesem, ki jo je za to priložnost zložil nekdanji učenec loške šole. V okrašeni risalnici so ponovili nekaj točk akademije, nato pa je damski komite (Lojzka Sinkova, Marija Hafnerjeva, Deli J^iežičeva in Danica Do lenčeva) pogostil otroke s slaščicami, za povabljene goste pa je pripravil za- kusko v pritličju. Šolska stavba je bila bogato okrašena z zelenjem in cvetjem, kar je oskrbel industrialec Franc Dolenc st iz Stare Loke. Osnovna in meščanska šola v Skofji Loki sta postajcili vedno pomembnejši. Učitelji so se udeleževali okrajnih učiteljskih konferenc v Kranju, Tr žiču, Cerkljah, Skofji Loki. Jugoslovansko učiteljsko udruženje je imelo svoja zborovanja 1931, 1934, 1936, 1938 v Skofji Loki. Učitelji so obiskovali razne tečaje in višje šole in se tako izpopolnjevali oz. preusmerjali v določene stroke. Ivanka Sušnik je 1920 odšla na dvoletno gospodinjsko šolo v Miinchen, Rudolf Horvat 1926 na štirinajstdnevni tečaj sokolske šole v Pragi, Albert Debeljak 1930 na risarski tečaj, Gabrijel Janežič je odšel 1931 na šolo za defektologe v Beogradu. Banovinski vrtnarski nad zornik Andrej Skulj je 1932 vodil na šoli vrtnarski tečaj. 166 Učence so učitelji vodili na daljše izlete in poučne ekskurzije, tako k Pe- ričniku, na Golico, Ratitovec, Blegoš, k Aljaževemu domu, na ljubljanski vele- sejem in na kmetijsko razstavo v Kranju. Na šoli sta delovali učiteljska in dijaška knjižnica. Ločani pa so šoli po darili različna učila, tako davčni insp>ektor Fran Adamič zbirko metuljev, gozdar Fran Kalan zbirko semen, notar Stevo Sink nagačenega skobca, Ilze Hallada nagačenega divjega petelina, lekarnar Oto Burdvch Brockhausov lek sikon iz leta 1894. V šolski kuhinji so dobivali oddaljeni učenci kosilo. Tako se je hranilo v .šolskem letu 1940/41 v šoU 45 učencev, 25 jih je dobivalo kosilo brezplačno. Med organizacijami na šoli je bil najmočnejši Marijin vrtec, ki je v šol skem letu 1932/33 štel 161 članov, dočim je bilo pomladkarjev Jadranske straže isto leto 110, Rdečega križa 107 in Ferialnega saveza 44. Šolstvo pri uršulinkah. Vnanja šola se je 1919 razširila iz petrazredne ljudske šole v sestrazredno, ki je štela okrog 300 učenk. Ponovno so ji priznali pravico javnosti 1924 in 1934. V šolskem letu 1940/41 je bilo na šoli 8 oddelkov z 11 učiteljicami in dvema katehetoma. Gorska šola je iz enorazrednice z dve ma oddelkoma 1927 postala dvorazrednica, 1929 so jo ukinili in jo pridružili deški gorski šoli. Trirazredna meščanska šola se je v šolskem letu 1921/22 razširila v štiri- razredno meščansko šolo. Učiteljišče je imelo do leta 1930 po dva letnika, in sicer prvi in tretji ter drugi in četrti. Leta 1930 so imele uršulinke prvič peti letnik. V šolskem letu 1930/31 je obiskovalo učiteljišče 78 dijakinj. Leta 1935 je bila zadnja matura. Zaradi pomanjkanja prostih učiteljskih mest so učiteljišče do 1939 ukinili. Gospe in gospodične, ki so pogostile goste in mladino ob otvoritvi novega šolskega poslopja 29. 11. 1932 Sede od leve: Dolenc Danica, Hafner Marija, Sink Lojzka, Janežlč Deli; stoje Pecher Mara, Wolkensperg Hilda, Langerholc Ivana, Oblak Andreja, Ankele Herma, Ankele Anica, Kalan Julka, Poljanec Tončka 167 v šolskem letu 1939/40 pa so uršulinke spet sprejemale učenke in imele 1941 prvi in drugi letnik s približno 60 učenkami. Od 1930 so imele uršulinke tudi gospodinjsko šolo in trimesečni gospodinj ski tečaj v zimskih mesecih. Oboje je odobrila banska uprava Slovenije. Nemški tečaj je imel zasebni značaj. Po končani meščanski šoli so se od 1928 dekleta lahko učila praktičnih predmetov v nemščini. Število gojenk v vzgojnem zavodu je v letih pred drugo svetovno vojno padalo, od povprečno 200 je število padlo na 100 gojenk. Na vseh uršulinskih šolah so poučevale predvsem redovnice ter duhovni ki. Le na učiteljišču in na meščanski šoli je v letih pred drugo svetovno vojno pc-učevalo nekaj civilnih profesorjev. Na zavodu sta bili bogati knjižnici: uči teljska s 4261 in dijaška s 1192 knjigcmii. Učenke so bile organizirane v Dijaški zvezi, pomladku RK, Ferialnem sa- vezu, skoraj vse pa v Marijini kongregaciji. Popolnoma pa se je spremenilo življenje na loških šolah v letu 1941. Dne 13. aprila so zasedli Loko Italijani, 18. aprila pa so vkorakali v mesto nemški vojaki. Dne 20. aprila so se morali učenci z učitelji udeležiti proslave Hitlerje vega rojstnega dne na Mestnem trgu. Govoril jim je novi loški župan Viktor Žužek. Dne 1. maja 1941 je šolske prostore z vsem inventarjem prevzela nemška komisija. Ta dan je bil zadnjič redni pouk v Skofji Loki. V šolskem poslopju so je naselil nemški politični komisariat. Dne 6. maja so aretirali ravnatelja Sovreta in učitelja Gruma ter ju odpeljali v Begunje^ Tam sta našla učitelja Lovra Korenčana iz Rateč in Jožeta Zupančiča iz Selc. Nato so Nemci začeli izseljevati prebivalstvo. Izselili so šolskega nadzor nika Zahrastnika, Grumovo, Heleno Piskemik in Danico Potokar (ki je po begnila iz transporta v Ljubljani). V Ljubljano so pobegnili Debeljakovi, Franc Kosca in Jelo Janežič. V nemško službo se je javil samo učitelj Janko Sicherl. Dne 16. julija 1941 so prišli v Skofjo Loko nemški učitelji. Pričeli so z. nemškimi večernimi tečaji, 20. septembra pa z rednim nemškim poukom. Upra vo šole je prevzel Anton Moser, učilo pa je 27 nemških učiteljev in učiteljic. Ves pouk je bil v nemščini. Učno osebje ni bilo pedagoško izobraženo, večino ma so obiskovali zgolj nekajtedenske tečaje. Glavni smoter pouka je bil potujčevanje in potvarjanje zgodovine. Nemški učitelji so otroke psovali in pretepali, če so govorili slovensko. Obisk je bil zelo slab. Maja 1944 so naselili v šoli ranjence in ukinili pouk. Nemške učiteljice so postale bolničarke RK ter odšle s transportom ranjencev na Koroško. Nemško vojaštvo je zasedlo tudi uršulinski samostan in ukinili so vse šole v njem. Redovnice in dijakinje so morale zapustiti stavbe. Nemci so uni čili bogate knjižnice in ves arhiv, v katerem so bili med drugim katalogi ur šulinskih šol od 1820 dalje. Slovensko šolstvo pa je tudi v teh groznih letih kljub nemškemu pritisku in preganjanju živelo. Osvobodilna fronta je razširila šolsko mrežo po vsem slovenskem ozem lju. Tudi loški in okoliški otroci so se učili skrivaj v zasebnih stanovanjih pisanja in branja, hkrati pa rasli v borbenosti in ljubezni do svobode in ma terinega jezika. 168 Literatura 1. Kronike petrazredne ljudske šole v Skofji LokL (Pisali so jih Franc Papa, Friderik Kramer, Vinko Zahrastnik, Jakob Rojic. Obdobje med 1941—1945 je opisal v kroniki po spominu in po pripovedovanju upravitelj loške osnovne šole Janez Grum. Kronike so v arliivu osemletne osnovne šole v Skofji Loki. Opozorila me je nanje tov. Ivanka Gojnič, za kar se ji zahvaljujem.) 2. Zapisniki upravnega odbora drž. mešč. šole v Skofji Loki, 1934, arhiv v Skofji Loki, inv. št. 313. 3. Zapisniki sej učiteljskega zbora meščanske šole v Skofji Loki, arhiv v Skofji Loki. 4. Letno po- ročilo petrazredne ljudske in obrtno nadaljevalne šole v Skofji Loki, 1901, Sol. mu zej, mapa 4121/inv. 144. 5. Letna poročila zasebnega ženskega učiteljišča uršulink v Skofji Loki (1929—1934), Sol. muzej, fasc. 1737, Jahresbericht des Madchen Insti- tutes der Ursulinen in Bischoflack iiber das Schuljahr 1916/17, rokopis: Zgodovina uršulinske šole, samostan uršulink pri Sv. Duhu. 6. SN 28., 30. nov. 1932. Re sume L'ENSEIGNEMENT A SKOFJA LOKA DE 1900 A 1941 L'auteur de Tarticle decrit la sdtuation a Tecole elementaire de gargons et de jeunes filles avant la premiere guerre mondiale, pendant la guerre, dans Tanciennne Vougoslavie et partiellement aussi sous Toccupation. Elle cite les noms des ensei- gnants, des directeurs de Tecole, le nombre des elfeves, les differentes fetes et excur- sions scolaires. A c6te de Tecole elementaire 11 y avait dans le meme batiment aussi r^cole pour ceux qui devaient doubler une classe et Tecole montagnarde pour les enfants des villages eloignes. Dans Tancienne Vougoslavie Tecole de garcons passa k six annees, Tecole montagnarde k deux annees et Tecole pour ceux qui devaient doubler une classe etait annexee aux classes sujjerieures de Tecole elementaire. En 1931 on fonda une ecole de second degre qui fut ensuite frequentee par les enfants des familles plus pauvres, tandis que les plus riches allaient au lycee a Ljubljana, h Šentvid ou a Kranj. A Tavenement de la Vougoslavie on put donner plus d'impor- tance k Tžducation nationale. En automne 1932 Tžcole de garcons passa dans un grand batiment neuf ou elle reside encore aujourd'hui. Jusqu a Toccupation, les jeunes filles allaient k Tecole chez les ursulines. Apršs Toccupation Tadministration allemande occupa toutes les ecoles, elle chassa les ursulines et envoya quelques ensei- gnants dans les camf>s de concentration; les occupants demolirent les bibliothšques scolaires et les archives et Tenseignement fut confie aux institutrices allemandes sans formation pedagogique qui essayaient de denationaliser les jeunes, ce qui pro- voquait chez eux une vive antipathie. Dans les appartements prives, les enfants apprenaient en cachette a lire et a ecrire en slovžne. 169