V NAŠI DRŽAVI. NOVA UREDBA O KMEČKI ZAŠČITI. Kmetijski minister je dal 5. oktobra čaenikarjem pojasnilo o novi uredbi glede kniečte zaščite. Glavne epi-emembe dosedanje Tiredbe so naelednje: 1. Kmečki dolžnik, ki je mnenja, da presega njegov celotni dolg 20% celokupnega imetja, lahko zahteva od sreskega sodišča, da niu zniža obresti od 4.5 na 2lA% ter podaljša odplačiln-i rok od 12 na 25 let. To veJja za dolgove napram denarnim zavodom. Za dolgove zasebnikom se mu rok prav tako Iahko podaljSa do največ 25 let, obrestna mera pa ostaiie 1%. Vredno&t imovine dolžnika bode ocenjevalo sodišče po pravilniiku, ki ga izda minister za kmetijetvo v sporazumu z ministroma pravde ter ?.n frgovino in industrijo. proti' odločbam sodišča bo mogoč priziv na okrožna eodišča, katerih raztsodbe pa bodo končnoveljavne. 2. Dolžnik, ki je mnenja, da znaša njegov skupni dolg preko 50% njegovega imetja, sme zahtevati od sodišča, da mu zmanjša skupni dolg na 50% vrednosti njegovega poeeetva. Kolikor dolg^vi pres^ajo 50% dolžnikove imovine, se za dolžnika črtajo, uredba pa predvideva, da bo del dolga, ki preseoa 50%, a le do 80% dolžnikove imovine, plačala država. Kolikor dolžnikovi dolgovi presegajo 80% njegovega imetja, se črtajo brez odškodnine za upnike. Če znaša na pr. vrednost imetja 100.000 Din, dolg pa 90.000 Din, tedaj oetane kmet dolžan 50.000 Din, država plača 30.000 Din, 10.000 Din dolga pa se črta. Upniki, katerih terjatve* so zavarovane z vkajižbo na dolžnikovei nepremičnine, imajo prednost pred nezavarovanimi terjatvami, tako da v primeru, če dolžaikovi dolgovi presegajo 80% njegovega imetja, upniki, kievojib terjatev nimajo zavarovan'b, lahko izgubijo vee svoje terjatve, kolikor presegajo sku- pno z ostalim: terjatvami 80% dolžnikovega imetja. Odškodnina, ki naj bi jo v tžmislu uredbe plačala država, v uredbi še ni zagotovljena. Uredba predvideva poseben zakon, ki ga 'liina sprejeti narodna skupščina in a katerim naj b.i se določila pravičua odSkodnina za vsa upnike. 3. Kmečki dolžnik, ki je bil doslej zadolžen eamo do 2000 Din in je moral po dasedanji uredbi plačati svoj dolg v 4 let h, ga bo smel po novi uredbi plačati v 12 l&tih, če dokaže, da ne more plačati prej. 4. V primeru nezgod in vremenskih nesreŁ sme sodišče odgoditi eksekutivno plačilo dolga, odnasno zapadlega obroka največ za leto dn-i'. 5. Emet sme prl plačovanju svojega dolga denai'nim zavodom uporabiti vložna knjižice, ki se morajo kompenzirati za njegov dolg. 6. Terjatve kmečkih kieditnih zadrug načeloma niso zaščitene, nego imajo zadruge pravico, zahtevati plačilo svojih terjatev v smislu doloeb ministrstva za kmelijstvo. Z ozirom na zadružne zveze je vnešen v novo uredbo poseben čien, po katerem sme vsaka zadružna zveza dovoliti, da se posluži zaščite v emislu nove uredbe. Zadružna zveza ima pravico, svobodno izdajati taka dovoljenja. 7. Do 15. novembra 1935 mora vsak dolžnik plačati obreeti za svoje dolgove za leto 1934, kolikor jih še ni, obresti za l&to 1935 pa 6e pribijejp h kapitalu. Če dolžnik obresti za I. 1934 ne plača do 15. noveimbra, jih sme upnik eksekutivno izterjati. 8. Nova uredba predvideva, da minister za kmetijstvo v sporazumu z ministroma pravde ter za trgovino in industrijo izda pravilnik, po ka-terem se ima ocenjevati vrednost dolžnikovega imetja, minister pravde pa pravilnik, po katerem ima sodišče postopatj v smishi te uredbe. . .- . - . »Šef« dr. M&ZčK. Div riilkovec^ ki ga smatrajo za vodjo slovenskega H61SP združene opozicije, je poročevalcu beogradske »Politike« izjavil, da je bil pri g. dr. Mačku v Zagrebu, kjer se jc tri ure razgovarjal z »našim šefom«. Dr. Kukovec lahko smatra g. dr. Mačka za svojega šefa, slovensko ljudstvo pa ima voditelja iz svoje sredine ter se ne mara pokoriti tujim »šefom«, ld bi prcdpisovald, kakšna bodi slovenska politika. Ako je združena opozicija za rosničen sporazum med Srbi, Hrvati ter Slovenci, bo že morala dovoliti, da bo tak sporazum, ikar se Slovencov tiče, sklepal sin našega naroda, in to je dr. Korošec. Dr. Maček je zastopnik Hrvatov, Slovencem pa more biti samo prijateljski zaveznik, nikdar pa ne »šef«. V DRUGIH DRŽAVAH. V kali zadušena zarota na Bolgar-skem. Dne 2. oktobra je bolgarska vla-da v kali zadušila obširno zaroto, ki jo hotela 3. oktobra ob priliki proslave obletnice, odkar je zasedel kralj Boris bolgarski prestol, strmoglaviti sedanji režim in se polastiti oblasti. Zarotniki so hoteli spraviti k državnemu krmilu s pomočjo vojaštva pristaše bivšoga ministrskega predsednika Cankova, ki je znan po krvavem prevratu 9. junija 1923, kojega smrtna žrtcv je postal veliki bolgarski državnik Aleksandor Stambolijski. Vodja sedajne zarote je bivši polikovnik Damjan Velčev. Zapletenih jc pa v prekocuško zadcvo vcč znanih bolgarskih politikov. Vlada jc bila o nakanab zarotnikov pravočasno poučena in je zasogla takoj glavno gnezdo zarote in arelirala kolovodje. Po aretaciji zarotnikov je bilo razglašcno po celi državi obsedno stanje in so začela takoj delovati nagla sodišča. ^mMm DHMV