GEOGRAFSKI OBZORNIK A N D O R A - DRŽAVA V OSRČJU P IRENEJEV Igor Fabjan UDK: 908(467.21 COBISS: 1.05 IZVLEČEK Andora - država v osrčju Pirenejev Sredi težko prehodnega gorovja Pireneji leži majh- na avtonomna kneževina Andora. Kljub dokaj tež- kim življenskim razmeram sredi gorske pokrajine ljudje tod že stoletja dolgo razmeroma dobro živi- jo predvsem na račun trgovanja s sosednjima drža- vama. Trgovina, turizem in bančništvo so tudi na začetku novega tisočletja gospodarske panoge, s katerimi Andorcem ne bo težko ohraniti življenjske- ga standarda, ki je podoben španskemu. KLJUČNE BESEDE Andora, regionalna geografija, Pireneji ABSTRACT Andorra - the state in the heart of Pyrenees In the middle of hardly passable mountains of Pyre- nees lies a small sovereign principality of Andorra. In spite of relatively hard living conditions amidst the mountains people have lived here rather well for cen- turies. They live primarily on trading with the two neighbouring countries. Even at the beginning of the new millennium, commerce, tourism and banking are the economic activities with which the Andorra peo- ple will not have problems to maintain the standard of living which resembles the Spanish standard. KEY WORDS Andorra, regional geography, Pyrenees AVTOR Igor Fabjan Naziv: univerzitetni diplomirani organizator dela Naslov: Sarhova 34, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 5343391 E-pošta: ifabjan@yahoo.com U v o d . Andore se v Evropi drži sloves naku- povalnega paradiža. Ne toliko zaradi pestre izbire, kot zaradi brezcarinskega statusa, ki omogoča trgovcem dokaj konkurenčno ponud- bo, še posebno v primerjavi s sosednjima državama. Tako ni nič čudnega, če obiskoval- ce pogosto tudi sredi tedna že več kilometrov pred mejo pričaka kolona stoječih vozil. Za obi- skovalce iz drugih koncev Evrope pa nakupo- vanje zagotovo ni glavni razlog za obisk Andore. Bolj jih privlačijo naravne lepote in pa že samo dejstvo, da se je na zemljevidu Evro- pe uspela ohraniti tako majhna suverena dežela. Kneževina sredi vzhodnega dela Pirenejev obsega 4 6 8 km2 gorate pokrajine, ki že stolet- ja predstavlja naravno in politično mejo med Španijo in Francijo. V ozkih dolinah živi okoli 6 5 . 0 0 0 prebivalcev, med katerimi je le dobrih trideset odstotkov Andorcev. Največ je Span- cev, in sicer skoraj polovica, preostali pa so Francozi in Portugalci. Z g o d o v i n a . Po legendi mala kneževina dolguje svoj nastanek frankovskemu kralju Kar- lu Velikemu. Tako naj bi se zahvalil prebival- cem negostoljubnih gorskih dolin za pomoč, ki so mu jo nudili pri spopadih z Arabci. H Kar- lu Velikemu se Andorci obračajo še danes v svo- ji himni, ki izžareva tudi ponos in odločnost ohraniti svojo tisočletno suverenost. Bolj zanes- ljivi podatki o nastanku Andore se navezujejo na posvetitev katedrale Seu d1 Urgell leta 839, ko je bilo že zabeleženo, da ozemlje današ- nje države pripada urcjelskemu grofu. Kot gro- fija je prišla v sklop Španske marke, ki jo je ustanovil Karel Veliki. V začetku enajstega sto- letja so urgelski grofje hribovito ozemlje poča- si prepustili cerkvi, kasneje pa so vso oblast nad Andoro predali urgelskemu škofu. Zaradi pogo- stih spopadov z okoliškimi posestniki si je cer- kev poiskala zaveznike in vojaško zaščito pri fevdalcu iz Caboeta. V naslednjih letih je ozem- lje z dedovanjem prišlo v roke francoskemu gro- fu Rogerju Bernatu de Foixu. Po nekaj sporih med obema vladarjema, ki sta si lastila Andoro, je vendarle prevladal razum. Konec 13. stoletja je postala Andora neodvisna kneževina pod skupno upravo urgelskega škofa in francoskih 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK grofov iz Foixa. S sporazumom so bile opre- deljene ekonomske, sodniške in vojaške pravi- ce obeh gospodarjev. Dobrih sto let kasneje so na zahtevo prebivalcev oblikovali nekakšen par- lament. Sokneza sta dovolila ustanovitev Sveta dežele, v katerem so moški predstavniki reše- vali probleme v majhni skupnosti. Grofje iz Foi- xa so kasneje prenesli svoje pravice na francoski dvor. Kneževina je bila odtlej notranje samo- stojna, zunanje zadeve pa je zastopala Fran- cija. Tako sta Andoro stoletja dolgo vodila dva sokneza - francoski kralj in kasneje predsed- nik francoske republike ter urgelski škof. Status kneževine se je spremenil le v času francoske revolucije, potem pa je Napoleon I. na željo domačinov ponovno vzpostavil prvotno stanje s soknezoma na čelu Andore. Andora se je po drugi svetovni vojni kljub gospodarskemu razvoju zelo počasi spreminja- la. Tako so si ženske uspele izboriti volilno pra- vico šele pred dobrimi tridesetimi leti. Deset let kasneje sta sokneza na pobudo svojih podlož- nikov sestavila prvo vlado, leta 1993 pa je bila sprejeta nova ustava. Z ustavo je Andora dobila neposredno izvoljen parlament in popol- no suverenost tudi v zunanji politiki, pristojno- sti soknezov pa so zelo omejili. Stoletna razdvojenost med urgelskim škofom in francoskim voditeljem se kaže na vsakem koraku še danes. Tako predstavlja državica nekakšen prehodni pas med Francijo in Špa- nijo. V Andori lahko plačujete v nacionalni valu- ti sosednjih držav. Cene so uradno postavljene tako v pesetah kot v francoskih frankih, čeprav so slednji pri trgovcih manj priljubljeni in se zato tudi hitro izkažejo kot manj ugodni pri naku- pih. Uradni jezik je sicer katalonščina, toda veči- ni prebivalcev tudi španščina in francoščina ne Slika I: Andorra la Vella je gospodarsko in upravno središče kneževine (foto: Igor Fabjan]. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK -- - • - > • . - - . o v ^ - ^ neugodnemu gorskemu podnebju v dolinah dobro uspeva tobak (foto: Igor FabjanJ. zvenita prav nič tuje. Spretni trgovci pa se seve- da dobro znajdejo tudi z drugimi svetovnimi jeziki. Andora ima francoske in španske šole, pa tudi francosko in špansko pošto. Zanimivo je, da nobena izmed pošt ne zaračunava poštni- ne po notranjosti države. Andorske znamke so prava filatelistična zanimivost, saj jih izdajata obe poštni upravi, francoska v frankih in špan- ska v pesetah. Kljub tuji denarni enoti pa so znamke veljavne le za pošiljanje iz Andore. Tudi pri tem so tujci običajno zbegani, saj imata pošti tudi vsaka svoje poštne nabiralnike. Toda brez skrbi, tudi če oddate pismo z znamkami v špan- skih pesetah v nabiralnik francoske pošte, bo našlo pot do naslovnika. Gospodars tvo. Prebivalci Andore so bili revni hribovski kmetje in kozji pastirji vse dokler niso odkrili, da v dolinah pod več kot dva tisoč metrov visokimi vrhovi odlično uspe- va tobak. Od takrat dalje so v nahrbtnikih tiho- tapili tobak v Francijo in Španijo, tako da je bila menda na tajnih mejnih prehodih v visokem Pire- nejskem gorovju prava gneča. Menda je moral za tovrstno dejavnost urgelski škof celo izdaja- ti posebne dovolilnice. Tihotapljenje tobaka pa najbrž ni bilo razlog za sorazmerno pozno cest- no povezavo Andore s svetom. Cesto so dogra- dili šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Na francosko stran se cesta povzpne prek visoke- ga prelaza, zato že dlje časa resno razmišlja- jo o zgraditvi predora, ki bi omogočil hitrejšo in bolj zanesljivo povezavo. To je še posebno pomembno v zimskih mesecih, saj cesta proti Franciji poteka preko 2 4 0 7 metrov visokega prelaza Envalira. Cesta je za Andorce dobe- sedno edino okno v svet, saj železniške pove- zave zaradi težko dostopne lege Andora nima, prav tako pa v ozkih dolinah ni dovolj prostora za zgraditev letališča. Andora se je začela hitro gospodarsko raz- vijati po drugi svetovni vojni. Na račun blage davčne zakonodaje sta se začela razvijati banč- ništvo in predvsem trgovina. Tako danes pomeni nakupovalni turizem pomemben del prihodkov države. BDP je leta 2000 znašal 20 .139 USD na prebivalca. 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Strme gorske doline so skoraj brez rudnih bogastev, skope njive in pašniki pa omogoča- jo le skromno kmetovanje. Med pridelki je še vedno najbolj cenjen tobak, na obdelanih poljih v širših delih dolin pa najpogosteje pri- delujejo krompir in pšenico. Visokogorski pašni- ki obsegajo več kot polovico državnega ozemlja. V poletnih mesecih tod pasejo živino tudi kmetovalci iz sosednjih držav. V Andori je le malo industrije in še ta v skupnem prihodku države skorajda ni omembe vredna. Edini večji zaslužek prinašajo le hidroelektrarne, ki Andori zagotavljajo dovolj električne energije za lastne potrebe, precej pa je tudi izvozijo v Španijo. Prestolnica države. Andoro zaznamuje- ta dve večji dolini, ki se združita prav v prestol- nici države, Andori la Velli. Večja izmed dolin je hkrati tudi glavna prometna os, ki vodi v Španijo oz. na drugi strani v Francijo. Ando- ra la Vella je seveda največji kraj v državi (22.000 prebivalcev), obenem pa velja za najvišje ležečo evropsko prestolnico (1029 me- trov n. v.). V mestu se nahaja večina trgovin, tu imajo sedež vladne in administrativne instituci- je, pa tudi večji del skromne industrije si je našel prostor v tem najširšem delu doline reke Valira. Mesto je hkrati zelo prometno cestno vozlišče, saj je potrebno potovati skozi prestolnico, če želi- te priti iz enega na drugi konec države. Zamet- ki današnjega mesta so se začeli z majhno vasjo, katere tradicionalno grajene hiše danes pred- stavljajo stari, najzanimivejši del mesta. Tu se med nizkimi hišami križajo ozke ceste, trgovi- ne v spodnjih nadstropjih pa se še vedno pona- šajo s šarmom starega in večinoma ponujajo blago, ki je namenjeno lokalnim kupcem. Pozor- nost v glavnem mestu vzbuja tudi miniaturen trg s staro, zgrbljeno cerkvico ter tu in tam iz kam- na zgrajena hiša le nekaj korakov stran od modernejših, v steklo odetih zgradb. Ena izmed najbolj zanimivih stavb v mestu je nekdanje upravno središče s sedežem vlade in sodiščem. Mogočna stavba se postavlja z dva metra širo- kimi zidovi in stolpičem, ki je videti, kot da se komajda drži kamnitih zidov. Že na prvi pogled je očitna njena obrambna vloga, saj je bila zgra- jena konec nemirnega šestnajstega stoletja. Danes je v njej urejen muzej. Tudi nekatere oko- liške vasi so do današnjih dni ohranile privlač- no srednjeveško podobo. Toda tudi novejše hiše se večinoma lepo vklapljajo v pokrajino. Pro- čelja hiš so delno ali v celoti obložena z zna- čilnim sivim kamnom, iz kakršnega so bile nekoč zgrajene vse hiše v Andori. T u r i z e m . Prebivalci Andore menda prav tako radi vidijo turiste odhajati, kot prihajati. Pomembno je le, da potrošijo pri njih čimveč denarja. V glavnem mestu in še nekaterih več- jih krajih je nakupovanje in s tem posledično obleganje restavracij najbolj priljubljena zaba- va. Trgovine so večinoma odprte tudi ob nede- ljah, tako ni čudno, da se prav vsak dan z obeh mejnih prehodov valijo nepretrgane kolone nakupovalcev. Letno Andoro obišče kakih dva- najst milijonov turistov, med katerimi so večini cilj zgolj ugodni nakupi. Tudi do 50 .000 turi- stov dnevno obišče domnevni nakupovalni paradiž, kar je skoraj toliko, kot ima prebival- cev cela kneževina! Nakupov željnim obisko- valcem je na razmeroma majhnem prostoru na 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK voljo okoli štiri tisoč raznovrstnih trgovin. Napro- daj je prav vse, od zlatnine, optičnih in tehnič- nih izdelkov, oblačil vseh svetovnih znamk pa do prehrambenih izdelkov z vseh koncev sve- ta. Francozi, Spanci in še kdo brez najmanjše zadrege neumorno tovorijo zvrhane polivinil- ne vrečke proti parkiriščem. Vse skupaj prav neverjetno spominja na množice, ki so tako vztrajno praznile police trgovin v obdobju naj- večjega razcveta nakupov v Trstu. Redkih obi- skovalcev iz Slovenije pa nakupovalna mrzlica verjetno ne zagrabi pretirano. Edina stvar, ki je res očitno cenejša kot v sosednjih državah, je bencin. Za ostalo pa je potrebno razmere na trgu poznati že precej bolje. V mestu je seveda poskrbljeno tudi za oddih ob jedači in pijači, ki se med dirjanjem po trgovinah še kako prileže. V številnih loka- lih si je mogoče privoščiti raznovrstno hrano, med katero prevladujejo specialitete španske kuhinje. Tradicionalna andorska kuhinja je dokaj skopi naravi primerno preprosta. Zelo pri- ljubljena je svinjina na vse mogoče načine, na jedilniku so pogoste še postrvi iz čistih okoliš- kih rek in raznovrstne gobje jedi, ki pričajo, da so okoliški gozdovi polni teh slastnih gozdnih plodov. Domačinom, ki jih je narava obdarila vsaj z dokaj obsežnimi pašniki, seveda ni tuje tudi sirarstvo. Med najbolj znane sire s stolet- no tradicijo sodi »formatge de tupi«. Žepna kneževina je znana tudi kot smučar- sko središče. Smučarska sezona traja vsaj sto petdeset dni letno, saj se sneg obdrži na viso- kih vrhovih vse od decembra pa do maja, po potrebi pa naravi priskočijo na pomoč tudi s snežnimi topovi. K popolnemu smučarskemu užitku veliko prispeva tudi izjemna mikroklima, ki se ponaša z več kot tristo sončnimi dnevi let- no! V petih smučarskih središčih je urejenih več kot sto smučarskih prog, najvišje pa ležijo kar 2 8 0 0 metrov visoko. Gostje si lahko privošči- jo tudi turno smuko. Tiste z globljimi žepi na visoke zasnežene vrhove pripeljejo kar s heli- kopterji. Slika 4: Večje zgradbe in hoteli se večinoma lepo vklapljajo v okolje ffoto: Igor Fabjanj. 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Gozdovi obsegajo približno 22 % ozemlja Andore (foto: Igor Fabjanj. V poletnih mesecih se vedno več turistov pred vročino in gnečo španske obale umika v gore. Mnogi se odločajo prav za obisk Andore, saj lahko tako oddih dopolnijo še z ugodnim nakupovanjem. Turisti, ki pridejo v osrčje Pirenejev po mir in užitke v čudoviti gor- ski pokrajini tu lahko pridejo na svoj račun. Andoro skoraj z vseh strani obkroža na dese- tine dvatisočakov, med katerimi je najvišji Coma Pedrosa (2946 m). Nad hojo po gorskih poteh se navdušujejo tako enodnevni izletniki, kot tudi tisti, ki imajo raje daljše gorske ture. Slednji si lahko oddahnejo in prenočijo tudi v ka- terem izmed številnih gorskih zavetišč, če jih ne mika udobje planinskih postojank ali apartma- jev v dolinah. Gorske ceste omogočajo hiter in lahkoten vzpon nad gozdno mejo, od koder se odpirajo številne možnosti za vzpone na nekaj ur hoda oddaljene vrhove. Posebna privlačnost so številna ledeniška jezera. V največjih leno plavajo ribe, ki tudi na tej višini nimajo miru Slika 6: Za Andoro so značilne zgradbe s kamnitimi pročelji (foto: Igor Fabjan]. pred najbolj zagrizenimi ribiči, najmanjša pa pridejo prav kvečjemu za namakanje nog. Kopanje kljub vabljivemu soncu ne pride v po- štev, saj ti hladna voda že po nekaj hrabrih kora- kih prežene vsakršno skušnjavo. /. Andorra. Medmrežje: http://www.andorra.ad. 5. 3. 2001. 2. Badeker, 1994: Spanien. Stuttgart. 3. Countrywatch. Medmrežje: http://www.countrywatch.com. 30. 8. 2001. 4. Natek, K. in M. 1999: Države sveta 2000. Mladinska knjiga. Ljubljana. 28