^tem ko so imeli stari
pijani to navado, da
^ komunalne objekte
.gdili »od spodaj na
Ugor« in so najprej po-
nili kanale, zatem pa
^dili široko cesto,
^o pri nas — ker pač
^jmo v modernejšem
■tsu — uveljavili drugo
^akso: najprej cesto
„ šele potem kanale,
¿vovode itd. Tako smo
e pred dobrim mese-
čni imeli razkopano
jubljansko cesto pri
tiku s Čopovo. Pro-
met je bil zaprt. Slika
0 se bo še enkrat po-
lovila — takrat, ko bo-
jo začeli graditi peto
snovno šolo. Cesto
«do razkopali zaradi
analizacije Pa naj še
do reče, da ne znamo
elati!?
V DANAŠNJI ŠTEVILKI ŠE POSEBEJ ZANIMIVO:
Na tretji športni strani dogodek v atletiki:
USPELA LE SOKAČEVA
Na četrti strani komentar:
PREDRAGO SPORAZUMEVANJE
Na peti strani intervju s področja gostinstva:
UDOBNOST JE PAČ DRAGA
Na peti strani kritični zapis:
HIŠA, VILA, BOLEZNINA
IN ŠE KAJ
Na šesti strani intervju s sevniškim županom:
KOZJANSKO JE CELOTA
Mala anketa na sredinskih straneh:
TOREJ JE V CELJU MUZEJ?
CEI JE, 5. AVGUSTA 1971 — ŠTEVILKA TRIDESET — LETO XXV — CENA 60 PAR
îlasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
RUDI PUR MEDNARODNI KOŠARKARSKI SODNIK — Pred dnevi je opra-
vil v Edinburgu na Škotskem izpit za mednarodnega košarkarskega sod-
nika Rudi Pur iz Žalca. Na seminarju je sodelovalo 60 sodnikov iz Evrope
in Azije. Rudi, ki je bil med najboljšimi in je sodil tudi finalno tekmo na
turnirju med prvakoma Škotske in Irske, je poleg atletskih sodnikov ed ini
mednarodni sodnik na širšem celjskem področju. Razgovor objavljamo na
3. strani.	Foto: T. Tavčar
DEVETIČ
HMELJARSKI
PRAZNIK
Tradicionalno, zdaj že 9.
srečanje hmeljarjev Sa-
vinjske doline bo v soboto,
7. in v nedeljo, 8. avgusta
v zalcu ter Braslovčali.
Neke vrste folklorna pri-
reditev ho tudi v letošnjem
letu za dolino hmelja svo-
jevrsten turistični dogo-
dek. S slavjem bodo začeli
že v soboto v Žalcu, kjer
bo v tamkajšnji dvorani
Kmetijskega kombinata
kulturni program, v kate-
rem bosta nastopila moška
zbora s Tabora in Polzele
1er foklorna skupina Iz
Šempetra. Za veselo raz-
položenje bodo poskrbeli
Veseli hmeljarji. Imenova-
li bodo novega hmeljar-
skega starešino, za katere-
ga kandidira Stanko Pe-
šec, krnet iz Arje vasi. Iz-
birali bodo tudi hmeljsko
princeso. Do sedaj je pri-
javljenih že 19. kandidatk.
Istočasno bodo podelili tu-
di 14 priznanj zaslužnim
hmeljarjem.
Naslednje jutro bo kre-
n'la kolona kmetijskih
strojev proti Braslovčam,
k.i^r bo osrednja priredi-
tev ob Dnevu hmeljarjev.
tv
PO 10. AVGUSTU BO SAVINJSKA DOLINA ZAČELA DOŽIVLJATI SVOJ GOSPODARSKI BOOM — OBIRANJE
ZELENEGA ZLATA, ISTOČASNO PA BO ZAČELA DOŽIVLJATI DVE VELIKI PREIZKUŠNJI: KAKO SE BODO
V PRAKSI IZKAZALE POGODBENE SKUPNOSTI KMETOV HMELJARJEV IN KATERI OBIRALNI STROJ BO NAJ-
PRIMERNEJŠI ZA OBIRANJE HMELJA
•	Obiranje hmelja se bo začelo tako kot vsako leto med 10. in
15. avgustom. Zaradi nekoliko neugodnega vremena bo letina hmelja
povprečna.
•	Letos deset novih obiralnih strojev pri kmetih zasebnikih, ki so
združeni v pogodbenih skupnostih. S tem bo 93 kmetov strojno obralo
10 odst. hmelja, ostali pa še vedno ročno. V naslednjih štirih do petih
letih potrebujejo še sto strojev, da bi vse hmeljske površine v zasebni
lasti strojno obrali.
•	Inštitut za hmeljarstvo bo v vsej obiralni sezoni testiral štiri vrste
obiralnih strojev. Tiste znamke stroj, ki bo dal najboljše rezultate, bodo
kupovali v prihodnje, da bo dolina opremljena s stroji iste tovarne.
Takoj po prazniku, dnevu
hmeljarjev, ki bo tudi letos
v Žalcu in Braslovčah, bodo
začeli z obiranjem hmelja.
Savinjska dolina bo začela
doživljati tisti veličastni tre-
nutek, ki ji vsako leto sredi
avgusta daje poseben in svoj-
sten pečat. Kljub temu, da
je do obiranja hmelja samo
še nekaj dni pa tudi ostali
dnevi pred tem niso pote-
kali povsem mirno. Najprej
je zagodlo vreme, ki je bilo
prav letos vse prej kot ugo-
dno za dobro hmeljsko leti-
no. Ob tem pa so se tisti
kmetje, kj so se združili v
pogodbene skupnosti, začeli
vpraševati ali bodo dobili nar
ročene obiralne stroje ali ne,
kajti pomanjkanje ročnih o-
biralcev je vedno večje in te-
žje. Položaj se kljub vsemu
omenjenim in še drugim te-
žavam uspešno razvija in ka-
že, da bo dal tudi zadovolji-
ve rezultate.
»Letino ocenjujemo, če bo
še kaj dežja in vse kaže da
bo, za srednjo,« je pripove
doval VLADO PLASKAN. »Pre
pričan sem, da bodo obiral
ci glede na strukturo kobul
ki so lepo razvite, lahko ve
(nadaljevanje na 6. strani)
IZLETNIK: POSLEJ UDOBNEJE
Ljudje vedno bolj zahtevajo
udobno m hitro potovanje.
Prav zato so se pri Avto-turi-
stičnem podjetju Izletnik Ce-
lje (iilločili, da bodo v približ-
no letu in pol obnovili polo-
vico svojega avto parka. Ku-
pili bodo najsodobnejše avto-
buse znamke Mercedes, FAP
in TAM.
Prvih deset avtobusov —
Merceaesov — so dobili v
ponedeljek, čeprav bi morali
prispeti že pred dvema me-
secema. Tako so potem v po-
nedeljek popoldan organizi-
rali reklamno vožnjo novih
avtobusov po celjskih ulicah,
da bi takoj ljudi seznanili z
najnovejšo pridobitvijo, še v
letošnjem letu bodo dobili
12 avtobusov znamke TAM,
decembra 10 FAP-ov, aprila
prihodnjega leta pa spet 10
Mercedesov. Vse nove avto-
mobile bodò razporedili na
naj rentabilne j še proge in ker
so tudi okvare na novih vozi-
lih mnogo redkejše, bodo ta-
ko pokrili pravzaprav več
prog, kot pa je novih vozil.
Pri Izletniku upajo, da bodo
odslej njihovi potniki bolj
zadovoljni, imeli pa bodo tu-
di več vozil za posebne vož-
nje po naročilu.
I. SEVŠEK
Dragi bralci, končno je tu. Urednikov in redakcijski kotiček.
Tudi mi sino ga pogrešali. Zakaj? Zato )XLč, ker si želimo prija-
teljskega kramljanja O marsičem. O t e m,i kaj je novega pri nas
v redakciji. Pa kaj delamo in kaj pripravljamo. In kaj vse tuhta-
mo, da bi vaš tednik postal zanimivejši■ Bralnejši. Predvsem to!
Tudi mi, ki časnik delamo, vemo, kako je z branjem, če je preveč
sivo in enolično. A obljubljamo — potrudili se bomo.
Pa tudi vi, ali ne? Napišite nam nekaj besed. Zelja. Kaj vi mi-
slite o tedniku? Kaj pogrešate? V redakciji se bomo o vsakem
predlogu resno pomenili.
In danes? Ste kaj opazili, dragi bralci? Naslovno stran ■imo
malo spremenili. Saj vam je vseč talca, kajne? Pripravljamo pa še
druga presenečenja.-.
V redakciji pa ni nič novega. Vroče nam je. to že. Pa še to.
že v tem mesecu se bomo kadrovsko okrepili. Za tri novinarje bo-
mo na boljšem To pa pomeni, da se bomo na »terenu« večkrat
srečali Enkrat v tej občini, drngič v drugi■ Pa v manjših krajih,
lam. kjer nam bodo bralci razkrili cel kup lokalnih novic. In za
nimivosti. leh si najbrž vsi želimo Potemtakem nam ne preostane
drugega, kot aa od danes naprej več in bolj sodelujemo. Velja?
VAS UFŒDNIK
ZBIL JO JE TOVORNJAK
MILAN PADEZNIK, 21, iz Zg. Zreč, je vozil proti
Žrečam s tovornjakom, ko je za njim po njegovi levi
strani stekla MARIJA HREN, 40, iz Zg Zreč, da bi se
p ljala z avtomobilom. Voznik tovornjaka je zaustavil
r. , desni strani ceste. Nasproti je v ovinku pripeljal
p levi stranj ceste in zelo hitro mopediist JOŽE SMO-
C WC, 24, iz Gorice pri Oplotnici, ki je zadel Hrenovo
i- jo zbil ob tovornjak. Obležala je mrtva. Mopedista
s hudo poškodovanega prepeljali v celjsko bolnišnico.
I. lei ni ne vozniškega ne prometnega dovoljenja.
ZANAŠANJE NA MOKRI CESTI
VOJKO STAROVIČ, 19, iz Celja, je vozil z osebnim
a tomobilom iz Levca proti Celju. Zaradi neprimerne
h crosti na mokri cesti je pričelo avtomobil na desnem
c< inku od Botujevega mostu zanašati. Zapeljal je na
desno, trčil v pločnik in naglo zavil na levo ter tako
z¿,pri pot vozniku tovornega avtomobila RAJMUNDU
JAGODICU, 32, ki je zaviraj, vendar nesreče ni mogel
p eprečiti. Voznik Starovič je bil težko poškodovan,
Jagodic pa lažje. Škode na vozilih je za 30.000 dinarjev.
OBRAČAL JE NA CESTI
MIRKO BUKOVŠEK, iz Šentjurja, je vozili z mope-
dom proti črnolici in obračal na cesti, ne da bi se
prepričal, če je cesta prosta. 7a njim je pripeljal z
osebnim avtomobilom ANTON URLEB, 30, iz Gorice
pri Slivnici, ki je opazil mopedista na kratki razdalji.
Kljub zaviranju ga je zadel. Mopedist je dobil težje
poškodbe.
AVTOMOBIL NA STREHI
STANE SIMONIŠEK, 33, iz Velenja je peljal z
osebnim avtomobilom proti Šoštanju. V levi ovinek je
pripeljal po sredini ceste z neprimerno hitrostjo. Na-
sproti je pripeljal neznani avtomobilist, kateremu se
je umikal na desno. Zaradi hitrosti je avtomobil obr-
nilo na streho, po kateri je drsal še 36 metrov. Simo-
nišek je bil lažje poškodovan- škode na avtomobilu je
za 5.00G dinarjev
Z AVTOM ČEZ POTOK
VLADO ŠORLI, 20, iz Celja, je vozil z osebnim av-
tomobilom iz Dobrne proti Vojniku, ko ga je pričelo
v Strmcu zanašati. Vozilo je preskočilo meter glo11 >k
jarek in se dvakrat prevrnilo. Med prevračanjem je pa-
del iz avtomobila VINKO GOBEC, 20, in se teže poško-
doval Lažje poškodbe so dobili voznik ŠORLI, ROMAN
JAUŠEVEC, 18, in DUŠAN ROTAR, 18, oba iz Celja,
škode na vozilu je za 10.000 dinarjev.
KOLESAR OBLEŽAL NEZAVESTEN
FRANC ROTER, 36, iz Prekope je vozil z osebnim
avtomobilom iz Vranskega proti Šempetru, ko je na
Gomilskem nenadoma zapeljal predenj s parkirnega
prostora kolesar FRANC PINTER, 60, z Gimilskega.
Voznik ga je kljub umikanju zadel. Kolesar je obležal
nezavesten.
PREVRNIL SE JE
AVGUST HAJD, 33, iz Sp. Prelog, se je peljal s ko-
lesom v domačem kraju proti Celju in padel. Odpe-
ljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da se
je težje poškodoval po glavi.
OBVISEL NA SMREKOVEM ŠTORU
Nenavadna nesreča se je zgodila v petek pretekli te-
den. PA V AO BAKIČ, 30, se je peljal z osebnim avto-
mobilom v Matkovem kotu proti biffeju. Zaradi nepri-
merne hitrosti ga je zaneslo s ceste, kjer se je avto-
mobil prevrnil v 50 metrov globok prepad in obvisel
na panju smreke. Bakič je bil teže poškodovan, avto-
mobil pa je popolnoma uničen.
KLJUB IZOGIBANJU NESREČA
DRAGICA FUNKL, 27, iz Griž, je vozila z osebnim
avtomobilom iz Zalea proti domu s hitrostjo približno
5(3 kilometrov na uro, ko je nenadoma prečkala cesto
desetletna TANJA CESTNIK iz Migojnic. Funklova se
je izogibala in zavirala, vendar nesreče ni bilo mogoče
preprečiti. Deklico so zaradi težjih poškodb prepeljali
v celjsko bolnišnico.
Angela Žerjav, 20, Mozirje,
poškodovala si je prste des-
ne roke; Stane Jan, 25, Kav-
če pri Velenju, poškodoval
si je levo koleno; Olga Ka-
ker, 19, Radmirje, poškodo-
vala si je prste leve roke;
Franc Rezončnik, 30, Celje,
poškodoval si je desno nad
leht; Karel Jeromel, 31, Mali
vrh, Šmartno ob Paki, po-
škodoval si je prste desne
roke; Andrej Knez, 42, Belo-
vo, poškodoval si je desno
podleht; Fredo Vajdec, 39,
Zagreben pri , Libo j ah, po
škodoval si je desno golen;
Boris Sušeč, 19, Velenje, po-
škodoval si je levo roko;
Ismet Buljubašič, 18, Celje,
poškodoval si je levo sto-
palo; Branko Korošec, 18,
Rakova steza, poškodoval si
je levo roko; Alojz Žagar, 40,
Šoštanj, poškodoval si je de-
sno roko; Jurij Potočnik,
35, Šempeter, poškodoval si
je levo koleno; Bernard Str-
nad, 16, Celje, poškodoval si
je desno podleht; Franc
Klavž; 47, Podkraj pri Ve-
lenju .poškodoval si je des-
ni gleženj; Jože Ocepek, 27,
Kavče pri Velenju, poškodo-
val sä je levi gleženj; Zite
špehar, 41, Šmartno pri Ve-
lenju, poškodoval si je levi
gleženj; Mirko šramel, 24,
Dvor, Šmarje pri Jelšah, po-
škodoval si je desno zape-
stje; Anton Knez, 26, Ljube-
čna, poškodoval si je levo
stopalo; Ivan šket, 29, Pi-
javci pri Šmarju pri Jelšah,
poškodoval si je prste desne
roke; Jože Perovec, 33, Dru-
žmirje, poškodoval si ¡je des-
ni kolk; Milan Novakovič,
29, Trnovi je, poškodoval si
je desno zapestje; Franc Šu-
ha, 43, Velenje, poškodoval
si je desno stopalo; Edo Zor-
ko, 17, Lipoglav pri Konji-
cah, poškodoval si je levo
roko; Alojz Baškera, 34, Ce-
lje, poškodoval si je desno
nogo; Alojz Klosternik, 23,
Velenje, poškodoval si je
levo roko; Jože Golež, 25,
Brezova pri šmartnem, po-
škodoval si je desno zape-
stje.
Celje
Poročilo se je 19 parov,
od teh: Andrej šnajder, Ce-
lje in Jožica Košec, Šoštanj;
Albert Rek, Hudi kòt in An-
tonija Pečolar, Vine; Bran-
ko Vizjak, Celje in Franči-
ška Novak, Vrhe; Bernard
Ferlež in Tatjana Erjavec,
oba iz Maribora; Franc
Knez, Pletenje in Amalija
Fantinato, Rimske Toplice;
Aranđel Stanković, Zidani
most in Florjana Strel, Ob-
režje pri Zidanem mostu;
Frančišek Kunst, Zadobrova
in Olga Vengust, šmarjeta
pri Celju; Štefan Kovač,
Šentjanž in Jožefa Jagodic,
Kompole; Konrad Muzel,
Straža in Rozalija Vozlič,
Šmartno v Rožni dolini;
Martin Polajžar, Cerovec in
Ana Divjak, Homec; Konrad
Dobrajc in Slavica Muzga,
oba iz Celja ter Vladimir
Murko in Terezija Vetrih,
oba iz Celja.
GORNJI GRAD
Karol čopar, 23, brusač,
Loka pri Mozirju in Terezija
Casi, 22, šivilja, Bočna.
ŠENTJUR pri CELJU
Pavao Cačič, 28, krojač,
Dolga gora in Olga Bukov-
nik, 24, delavka, Obrežje pri
Zidanem mostu; Ivan Pirnat,
27, delavec, Olešče in Marta
Lavriha, 19, šivilja, Celje;
Stjepan Kolarec, 21, delavec,
Kostrivniea in Marija Ku-
ko vič, 26, poljedeljka, Botrič-
nica; Franc Lipovšek, 33,
skladiščni delavec, Trnovlje
in Dragica Kristan, 22, de-
lavka, Vrbno.
ŽALEC
Vincenc Arnšek, 33 in Ma-
rija Cokan, 28, oba iz Stu-
dene ter Slavko Metelko, 22,
Zabukovica in Terezija Zli-
čar, 24, Gornja vas pri Pre-
boldu.
CELJE
35 dečkov in 32 deklic.
CELJE
Pavla Slemenšek, 74, Vita-
nje; Janez Debenjak, 69, Pri-
mož; Ivan Grizold, 69, Celje;
Viktor Drole, 67, Mestinje;
Rudi Lubas, 25, Maribor; Ju-
rij Tepež, 62, Strmec pri
Humu na Sotli; Frančiška
Cvikl, 61, Celje; Marija Ka-
še, 81, Celje; Marija Rav-
njak, 53, Ilovica; Neža Zni-
dar, 74, Migojnice; Peter Hro-
vatič, 28, Gorica; Ivan Do-
kler, 9, Razgor in Rozalija
Slapšak, 72, Kanjuce.
GORNJI GRAD
Jožefa Rihter, 92, invalid-
ska upokojenka, Tirosek.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Marija Kumše, roj. Belak,
92, Zeče; Anton Lipovšek, 57,
Vršna vas; Janez Kidrič, 67,
Zahenberc; Marija Šket, roj.
Gorogranc, 84, Sotensko pri
Šmarju.
ŽALEC
Elza Hentgman, roj. Špeit-
zer, 54, Ljubljana, upokojen-
ka; Anton Laznik, 18, polje-
delec, Gomilsko; Zofija Drev,
58, gospodinja, Drešinja vas;
Peter Svet, 82, kmet, Šem-
peter; Anton Kolar, 18, de-
lavec, Kavče pri Velenju;
Marija Dolinar, roj. Cilin-
šek, 74, gospodinja, Pongrac;
Antonija Fidler, roj. Kovač,
85, upokojenka, Pernovo;
Marija Kompan, 83, soc. pod-
piranka, Dobriša vas; Mihael
Lukanc, 57, upokojenec, Ce-
lje; Erika Kranjc, 17, delav-
ka, Trnava; Marija Goropev-
šek, roj. Kuder, preužitkari-
ca, Loke; Katarina šorn, roj.
Turk, 78, kmetovalka, Graj-
ska vas; Terezija Jurko, roj.
Pečovnik, 73, upokojenka,
Lipnje; Frančiška Podpečan,
43, soc. podpiranka, škal-
ske Cirkovce in Marija Rov-
šnik, roj. Steblovnik, 47, in-
validska upokojenka, Podvrh.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 7. avgusta do
12. ure je dežurna Nova le-
karna', Tomšičev trg 11, od
sobote dalje pa lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1.
PROSTE
ZMOGLJIVOSTI
V zdravilišču Rogaška Sla-
tina je še nekaj prostora v
hotelih in pri privatnikih, v
Dobrni je prostor samo še
pri privatnikih, precej pa
je zasedena tudi Logarska do-
lina in Solčava. Nekaj pro-
stora je še v hotelih v Ce-
lju, Velenju, Šoštanju in go
stiščih ter pri zasebnikih na
Ljubnem, v Lučah, Gornjem
gradu ter na Golteh.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA,
Odprti so dom v Podolše-
vi, Mozirska koča, hotel z
depandansami na Golteh, dom
na Gori Oljki, planinski dom
v Logarski dolini, Frischau-
fov dom na Okrešlju. Vsak
dan je odprt Friderikov raz-
gledni stolp na celjskem Sta-
rem gradu — cesta na Stari
grad" iz Skalne kleti je za-
prta, urejena in prevozna
je cesta iz Zagrada. Vsak
dan, od jutra do večera, je
odprt park v Šempetru v Sa-
vinjski dolini.
PRIREDITVE
Braslovče: 8. avgusta Dan
hmeljarjev
Celje: na vrtovih hotela
Evropa, Golding bara, re-
stavracije Koper in Ojstrica
je vsak dan glasba; v hote-
lu Celeia pa je barski prog-
ram prav tako vsak dan, ra-
zen ob ponedeljkih.
Velenje: v hotelu Paka je
vsak dan razen ob ponedelj-
kih barski program, vsak
dan pa je tudj glasba v re-
stavraciji ob jezeru.
šoštanj: vsak petek, sobo-
to in nedeljo je . glasba v
Kajuhovem domu
Rogaška Slatina: plesna
glasba je vsak dan razen ob
ponedeljkih v gostišču Bel-
levue ter vsako sredo, sobo
to in nedeljo na vrtu restav-
racije Pošta.
KOPALNI BAZENI
Odprti so pokriti bazeni v
Laškem, Dobrni in Velenju,
ter bazeni na prostem v
Celju, Rimskih Toplicah, Šo-
štanju, Šentjurju, Rogaški
Slatini in Slovenskih Konji-
cah.
UNION: 5. avgusta še a-
meriški barvni flim »Ta pro-
kleti Donovan« od 6. do 8.
¡ avgusta ameriški barvni film
i »Grand prix« od 9. do 11.
1 avgusta jugoslovanski bar-
¡ vni film »Burduš«.
METROPOL: 5. avgusta še
ameriški barvni film »Piža-
ma za dva« od 6. do 8. av-
gusta francoski film »Med-
ved in lutka« od 9. do 11.
avgusta nemški barvni film
»Ljubim vse ženske«.
DOM in LETNI KINO: do
6. avgusta španskoitalijanski
barvni film »Cena nekega
človeka« od 7. od 8. avgusta
ameriški barvni film »Odpa-
dnik se vrača«; od 9. do 10.
avgusta ameriški barvni film
»Oaza smrti«; od 11. do 12.
avgusta francoski barvni fi-
lm »Izlet na Tahiti«.
DOBRNA: 7. in 8. avgusta
ameriški barvni film »Oaza
smrti«.
Predstave so v kinu Union
vsak dan ob 16., 18. in 20.
uri, v Metropolu ob 16.30,
18.30 in 20.30 uri, v kinu
Dom ob 16. in 18. uri, v
Letnem kinu ob 20.30 uri,
v Dobrni pa v soboto ob 18.,
v nedeljo pa ob 16.00 uri.
ZLATOPOROCENCA
IZ SKOMARJA
V	soboto je bilo v Skom%
ju na Pohorju veselo. 74-le¡¿
FILIP GROBELNIK in njt
va žena 71-letna VEROn¡¿
sta ponovno stopila pred J
tičarja v Slovenskih Коц
cah. Praznovala sta 50 ¡J
skupnega življenja —
poroko. Številnim čestitkљ
sorodnikov, prijateljev ¿
znancev se je pridružila t^
občinska skupščina Slovene
Konjice z darilom in spoim
sko listino.
IZREDNA SEJA i
KOMUNISTOV ;
Včeraj je bila v Slovetis^,
Konjicah izredna seja občj,
skega komiteja Zveze котгцј
nistov v razširjeni sestavi .
eno samo točko dnevnega ц ¡
da: »Moralno politična odgi¡
vornost nekaterih vodila ¡
delavcev kombinata KONii, [
Slovenske Konjice.	( p
NOVE CENE ;
V	bifeju v zgornjem m
stropju nove veleblagovnii
Tehnomercator gredo mak
po 4 dinarje tako dobr0
I promet, da lahko zopet pria
kujemo »rahlo« povišanje a
ne, kot je to bilo že dvakn
dosedaj v sorazmerno krt
kem obdobju.
DOPUSTI IN
AKTIVNOST
Krmilo celjske občini
skupščine trenutno drži v n
kah podpredsednik inž. л
šan Burnik, kajti predsedm
Olga Vrabičeva in podpret
sednik prof. Jože Marolt si
do konca tega meseca na di
pustu.
Navzlic počitniškemu гагџ
loženju, delo teče normah
naprej. Zlasti aktivni so go
podarstveniki. Tako podpre
sednik, inž. Dušan Burnik
dni skupaj s člani oddelka i1
gospodarstvo in družbene slu
be obiskuje delovne organis
cije in vodi tamkaj razgovoi
o aktualnih vprašanjih. Ton
kljub dopustom, normalna i
tivnost.
PRESENEČENI SO
Na kmetijskem izobražen
nem centru v Celju oziron
v Medlogu jih preseneča m
hen vpis na poklicno vrtm
sko šolo. Doslej se je v šd
vpisalo okoli 30 učencev, p
štora pa imajo še za en m
red, za približno 30 mlati
ljudi.
SPOZNALI SO GA
V prejšnji številki našej
tednika smo na drugi strai
objavili dva sestavka, ki nal »
jih je posredovala Upra«-
javne varnosti Celje pod C
slovoma »Kdo kaj ve o
pljencu« in »Kdo ga pozna1
Na UJV so nam povedat
da sta oba primera že rešef'
Neznani moški, ki ga je 2
julija naplavila Sava je "
letni JOŽE DRNOVŠEK *
Lomna pri Krškem. Predi
devajo, da je padel v vod
in utonil.	]
Našli so tudi 77-letneš>;:
JOŽETA BEVCA iz KostaBJ« t
ka pri Krškem, katerega -1 •
domači pogrešali že od
julija. Našli so ga živega J a
bližini vasi Sromlje in
peljali v brežiško bolnišnici«
USPELA LE SOKAČEVA
ZAPIS O DRŽAVNEM PRVENSTV U V ATLETSKEM MNOGOBOJU
y zelo dobri organizaciji
л Kladivar je bilo v sobo-
jfl nedeljo v Celju državno
censivo v atletskih mno
w)jih. Sodelovalo je 64 te-
jjovalcev iz 25. klubov. Od
firmaj stih razpoložljivih
ßdalj so Celjani osvojili dve
to pri mlajših mladinkah.
je Sokavčeva osvojila
poboju prvo mesto, Vori-
, pa je bila druga. Zmago-
vita je zbrala 1897 točk,
vga pa 1887.
¡jdina predstavnica Kladi-
rja v ženskem peteroboju,
jrjeta Peče, je dobr0 zače-
po solidnih 15,0 na 100 m
ire, je vrgla kroglo 11.52
jtra daleč ter pri skoku v
¡ino postavila svoj osebni
(cord — 169 cm. Bila je na-
jejana in republiški rekord
ji je ponujal. Toda, v na-
ijevanju nj šlo vse Po sre-
Najprej je pri skoku v
¿jino dosegla »samo« 545
cm, in ko so ji v teku na
200 metrov izmerili čas 26.2
sekunde, je bilo očitno, da
je bila za nov republiški re-
kord prekratka. Zgrešila ga
je za 5 točk. Zbrala je 4.463
točke in osvojila tretje me-
sto za Fočičevo (Mladost),
ki je z izkupičkom 4.776 točk
dosegla nov državni rekord
ter za Leskovčevo (Kvarner)
s 4.498 točk.
Na tihem smo si nadejali
prvaka v desetoroboju. V ra-
vnih, ki sicer služi kadrovski
rok, je imel vse možnosti za
redno vadbo, žal, pa so pri-
šle vmes poškodbe, že po
prvem dnevu simo opazili, da
z najvišjim naslovom ne bo
nič. Začel je s poškodovano
nogo, v nadaljevanju pa je
odstopil. To je presenetilo
tudi kapetana jugoslovanske
ekipe, ¿i ga je zavoljo tega
črtal s seznama kandidatov
za balkanske igre. In da
bi bila nesreča za celjski
tabor še večja, je po nesreč-
nem poskusu pri 380 cm pri
skoku ob palci odstopil še
Peterka. Tako so celjski at-
leti ostali brez deseteroboj-
ca.
Med starejšimi mladinci je
v peteroboju Boris škobrne
zbral 2.793 točk in osvojil
peto mesto. Skoda le, da med
mladinkami ni bilo na štartu
Dermolove.
In ker je to tekmovanje
veljalo tudi za republiško pr-
venstvo, je končna bera v tej
konkurenci zia celjske tek-
movale naslednja: Marjeta
Peče — republiška prvakinja
za članice v peteroboju, So-
kač — prva med mlajšimi
mladinkami, Vorina — druga
v isti skupini ter škoberne
— drugi pri starejših mla-
dincih.	JK-TT
Marjeta Peče ( Kladi var ) re-
buliška prvakinja v petero-
boju in tretja v državi.
NATAŠA SE PRIPRAVLJA V MULDI
Nenavadno, toda resnično: Nataša Urbančič, najbolj-
ša Jugoslovanka v metu kopja in ena izmed kandi-
datinj za najvišja mesta na predstojećem evrop-
skem prvenstvu v Helsinkih, se pripravlja na Gol-
teh v dolini Mulde. Tako je odločil njen trener
Avstrijec Stampfl, ki je prav za to priložnost do-
potoval iz daljne Avstralije, k,jer je treniral Natašo.
Ugotovil je, da .je Nataša v dobri formi, vendar
ji je pred odločilnim nastopom potrebna pridobitev
predvsem na psihološki pripravljenosti. Upajmo,
da bo ta odločitev rodila uspeh in da bo Tašin met
v Helsinkih zadovoljeval za visoko mesto.
VIVODU ZNOVA
STURMOV POKAL
V soboto zvečer je bil v
Celovcu znova tradicionalni
atletski miting, posvečen spo-
minu nekdanjega skakalca v
višino, Richarda S turma, že
lani je v memoria Ini disci-
plini zmagal član AD Kladi-
var, Branko Vivod. Ta pod-
vig se mu je posrečil tudi
letos. Prvo mesto je osvojil
zanesljivo z odličnim rezul-
tatom 210 cm.
Mirno njega so na tem mi-
tingu sodelovali še nekateri
drugi celjski atletj oziroma
atletinje. Tako je Urankar-
jeva zmagala v teku na 800
metrov v času 1:13.0, enak
uspeh je dosegla tudi Urban-
čičeva v metu kopja. Njen
rezultat je bil 58,06 metra. V
teku na 100 m pa je Marol-
tova v finalni skupini dosegla
čas 12,3 sekunde. — jk
PRVE NOGOMETNE TEKME
NA GLAZIJI
Nogometaši celjskega Kladivarja so letos pričeli zgodaj
s prijateljskimi tekmami, že danes popoldne se bodo ob
17. uri srečali z vrsto Ljubljane. V nedeljo ob 17. uri pa
pride na Glazijo ljubljanski Mercator, ki je lansko leto
osvojil prvo mesto v republiški ligi pred Kladivarjem.
Celjska ekipa bo nastopila v novem sestavu moštva.
Nastopili bodo novinci Arti, Muršič in Mo toh. V glavnem
bosta obe tekmi služili za preizkus celotnega moštva.
-jk
LJUBNO : MARIBOR
(4:6)
V okviru flosarskega bala na
Ljubnem je bila tudi zanimiva pri-
jateljska nogometna tekma med
ekipo Partizana Ljubno in drugo
vrsto Maribora. Srečanje se je
končalo z zmago gostov 6:4 (4:1).
Za domače so bili uspešni Bračun,
Bitenc 2 in Podmeninšek. Čeprav
je bilo vreme deževno, se je
stadionu zbralo okoli 600 gledal-
cev, ki so bili z prikazano igro
enega kot drugega moštva zado-
voljni. Sodil je Goleš iz Celja
zelo dobro.
T. Tavčar
NEPTUNOVI
PIONIRJI PETI
Na republiškem prvenstvu za
mlajše pionirje v plavanju so celj-
ski predstavniki dosegli lep uspeh.
V ekipnem ocenjevanju so zasedli
peto mesto. Največ zaslug za ta
podvig imajo odlične plavalke Se-
ničarjeva, Bobnova, Gasparijeva in
Kosijeva, ki so zmagale v obeh
štafetah: 4 x 50 m kravi in 4 x 50 m
mešano. Na prvi progi so dosegle
rezultat 2:42,0, na drugi pa 2:51.4.
Med posameznicami je bila naj-
boljša Seničarjeva. ki je osvojila
tretje niesto na 50 m krav s ča-
som 38,1 sekunde.	-jk
RUDI PUR GOVORI O POTI KOŠARKARSKEGA SODNIKA DO MEDNARODNEGA
NASLOVA IN ŠE O ČEM DRUGEM
'red kratkim se je vrnil iz
in'oourga na škotskem Ru-
Pur iz Žalca, ki je tam
favi j al praktičen in teore-
izpit za mednarodnega
šarkarskega sodnika ter ga
^ešno končal. Rudi je prvi
Narodni košarkarski sod-
;> ki živi zunaj republi-
ki središč.
'akaj si se odločil za ko-
parskoga sodnika?
fce kot gralec sem imel
kije do sojenja, vendar se
^n moral opredeliti ali bi
toi ali igral. Tako sem eno
kovalno sezono sodil,
'"o pa igral. Toda tedanji
Njši celjski košarkarski
sodnik Ramskugler m je
obetal več če bom sodil,
kot pa igral«.
Ko je potekala pot od re-
publiškega do zveznega sod-
nika?
»Po šest letnem sojenju v
republiški ligi me je ko-
šarkarska zveza Slovenije
predlagala za zveznega sod-
nika. Teoretični del sem
opravil v Ljubljani, praktič-
nega pa že pred tem ko sem
sodil turnir republik. Kmalu
za tem sem se na uradni
listi sodnikov uvrstil, med
prvo deseterico in tako sem
stalno sodil prvo zvezno li-
go. Izpit za mednarodnega
sodnika b: moral polagati že
lani v Romuniji, vendar, ko
bi bilo treba odpotovati, ni-
sem dobil obljubljenega tele-
grama od Košarkarske zve
ze "Jugoslavije.«
Po letošnjem košarkar-
skem prvenstvu Jugoslavije
si tretji na listi Jugoslovan
sUih sodnikov takoj za Jak-
šičem in Brumnom, ki so
vodili srečanja zvezne lige.
»To je zame nedvomno
veliko priznanje. Sam sicer
sodim, da bi se moral više
uvrstiti še Ljubljanski sodnik
Janko Kavčič. Njega in
Brumma štejem za najboljša
sodnika Jugoslavije. Slovenci
imamo na sploh dobre sod-
nike in v lestvici za zadnje
sojenje prvenstva nas je med
deseterico kar pet.«
Kje je najteže soditi?
»V Slavonskem brodu in v
Skopju, kjer vedno ustvari-
jo takšno vzdužje, kot da je
v košarki možna samo zma-
ga domačinov.«
Komu pa je med posamez-
niki teže soditi?
»Med posamezniki je teže
soditi Simono viču, z vese-
ljem pa sodim Šolmanu, Ko
tarcu, Plečašu, Bass:nu itd.«
Kako je bilo v Jbdinbourg-
hu?
»Tam sem prvič opravljal
izpit. Vse tri komisije, ki so
bile pristojne opravljati izpi-
te so po mojem sojenju je-
mali kriterij ostalega soje-
nja. Izpit sem opravil zelo
dobro, saj so mi tudi zau-
pali srečanje med prvakoma
Anglije in škotske.«
In kdo ti .je plačal stro-
ške potovanja na poti do
mednarodnega sodnika?
»Polovico KZ Jugoslavije,
četrtino KZ Slovenije, ostal;
del pa bom verjetno moral
plačati sam.«
P. S. Rudi Pur je za šport
v Savinjski dolini veliko na-
redil. 7 let je bil predsednik
občinske zveze za telesno
kulturo žaslec. Največ za-
slug pa ima, da je Žalec dar
nes drugi v Sloveniji takoj
za Ljubljano, po številu ko-
šarkarskih sodnikov.
TONE TAVČAR
košarka:
NA SKUPNE PRIPRAVE V ROGAŠKO
Celjski košarkarji so že pričeli s svojo redno vadbo. Trener
prof. Mile ćepin je že {»klical svoje varovance in vadi v Celju
že kar dvakrat na dan. Kot poseben vložek pa bodo priprave
v Rogaški Slatini. Tja bo celjska ekipa odpotovala te dni. Odi-
grali bodo tudi prve prijateljske tekme proti domačinom in vi ti
Maribora 66.	jk
MILOŠ SAGADIN V REPUBLIŠKI
REPREZENTANCI
Znani celjski košarkaš Miloš Sagadin je te dni odpoO. J
▼ Kranjsko goro. Tu se pripravlja republiška košarkaška vrt i.
Miloš Sagadin bi moral letos že priti v obzir za kadetsko rep e-
zentanco Jugoslavije, toda tu so ga onemogočili. S svojo if-o
pa bo ta mladi igralec vsekakor še imel možnosti, da ga selektc ii
državne reprezentance vključijo v svoja moštva.	ji
odbojka:
NAJBOLJŠE ODBOJKARICE V MOZIRJU
Trener celjskih odboj kar ic Peter Vipotnik je moral prekiniti
svoje redne treninge. To zaradi tega, ker so kar štiri igralke i>a
pripravah republiške reprezentance. To so Zdenka Lesjak, Irena
Jukič, Puža Aškerc in Dragica Kolar.
Republiška vrsta vadi v Gozdni šoli v Mozirju.	jk
modelarstvo:
CELJANI DRUGI V DRŽAVI
Po uspehu na republiškem prvenstvu, ko so osvojili prvo
mesto v moštveni konkurenci, so celjski modelarji dosegli na
državnem prvenstvu v Paočevu v moštveni konkurenci drugo
mesto. To je izreden uspeh. Trojica Celjanov Leskovšek, Kamer
in Berce so tako potrdili svojo vodilno mesto v Sloveniji. Kamer
sam pa je med posamezniki bil tudi v Pančevu na odličn-n
drugem mestu.	jk
Celjski modelarji pri Aero klubu so dosegli velik uspeh. Na
republiškem prvenstvu so osvojili med moštvi prvo mesto in
med posamezniki naslov prvaka. V zadnjem nastopu v Pančevu
so na državnem prvenstvu Celjani osvojili drugo mesto med
moštvi in drugo mesto med posamezniki, ko je Peter Kamer po
sedmih izločilnih nastopih moral prepustiti naslov prvaka Massa-
ri j u iz Petrinja. Na posnetku celjska modelarska vrsta.
streljanje:	|
ZANIMIVO SREČANJE V CELJU
Celjski strelci so tekmovali na občinskem prvenstvu z malo-
kalibrskim orožjem. Nastopilo je več kot deset tekmovalcev.
V	streljanju z malokalibrsko standardno puško je najboljši
rezultat dosegel Tone Jager (Celje) s 542 krogi. Sledita Vili Deč-
man (Kovinar; 537 in Jože Jaram (Celje) 520 krogov.
Pri »pištolarjih« sta se za naslove borila Tržan in Strajher.
V streljanju s pištolo proste izbire je bil vrstni red prve trojice
Tržan 509, Strajher 501 ir. Dobovičnik 481 (vsi Celje). Pri »Dru-
low« pištoli se je Strajher oddolžil za poraz Poldi Tržanu in zma-
gal s 509 krogi pred Tržan om 494 in Dobovičnikom 488.
jadralno letenje:
NOV USPEH VLADA HOČEVARJA
Mladi celjski jadralni pilot Vlado Hočevar je te dni dosegel
še en uspeh za celjski Aero klub. Ob vračanju jadrilic iz Zrei.ja-
nina. tu je bilo zvezno pregledno tekmovanje, je Hočevar name. io
v vleki, kar sam zajadral proti severu in pristal v Murski So-
boti. Preletel je 330 km in postavil posebni rekord. V smeri od
juga proti severu to še ni uspelo nobenemu tekmovalcu. Vsi si
namreč izbirajo prelet v nasprotno stran. Prelet je bil opravljen
na jedrilici Meteor
plavanje:	,
PLAVALCI NEPTUNA DEVETI NA
PLAVALNEM TEKMOVANJU
Končalo se je letošnje plavalno tekmovanje za pokal Slove-
nije. Po treh nastopih v Kopru, Kranju in Vevčah so zmagali
plavalci Triglava, ki so zbrali 37.496 točk. Celjani so deveti s
1,252 točkami.
Omeniti moramo da so šteli v končno razpredelnico samo
rezultati, ki so vredni več kot petsto točk in so tako imeli neko-
liko močnejši klubd izredno priložnost, da pokažejo svojo pre-
moč. Množičnost pa je bila žal na drugem mestu. Celjani so na-
stopili s peterico tekmovalcev in dosegli pričakovane rezultate.
Na zadnjem tekmovanju v Vevčah so celjski plavalci plavali
takole: Romana Leban — 100 m prsno 1:29,8 in 200 m mešano
3:18,0; Mirjan Dobrotinšek — 200 m hrbtno 3:05,9 in 400 m kravi
5:54,7; Tone Mimik — 100 m prsno 1:27,0, Jože Lednik 100 m
kravi 1:06,8 in 200 m hrbtno 2:52,2, Jože Tanko 200 m delfin
2:47,9.
jk
MEDNARODNI ROKOMET
V	počastitev 30-letnice vstaje prireja celjski rokometni klub
v petek, 6. tega meseca (jutri) na drsališču v mestnem parku
mednarodni rokometni turnir. Nastopile bodo ekipe: Tepna iz
Nachoda (ČSSR), Medveščak iz Zagreba in Celja.
Razpored tekem: ob 17.30: Tepna — Celje, ob 18.30: Tepna —
Medveščak in ob 19.30: Celje — Medveščak.
Češka ekipa je na letošnjem državnem prvenstvu zasedla
šesto mesto in ima dva reprezentanta.
Obeta se torej zanimiv rokomet. V primeru slabega vremena
bodo tekme po istem razporedu na igrišču pri Skalni kleti.
KOMENTAR:
PREDRAGO SPORAZUMEVANJE
l resničevanje družbenega
dogovora, oziroma samou-
pravnih sporazumov za obliko,
vanje in delitev osebnih do-
hodkov, ki je na mnogih po-
dročjih v teku ravno v seda-
njem obdobju, nedvomno ter-
ja pripravo določene dokumen-
tacije in drugih tekstov. Kot
ká/.e, so za razliko od minu-
lega obdobja, tokrat posa-
mezne institucije tiste, ki so
»zavohale«, da bi se dalo
pri tem lepo zaslužiti. Razu-
mljivo je, da so se tudi to-
krat, prj sestavi tako po-
membnega dokumenta mnoge,
predvsem manjše delovne or-
ganizacije, obrnile za stro-
kovno pomoč na svoja zdru-
ženja v posameznih grupaci
jah Posebne komisije so se
takoj lotile dela. dogovorje-
no pa .je tudi bilo, da se bo-
do stroški priprave doku-
mentacije in drugih tekstov,
porazdelili med posamezne
člane. Vse lepo in prav, če ti
»stroški« ne bi v nekaterih
primerih dosegli astronomske
višine. Nič čudnega tedaj, če
je občinski sindikalni svet
Olje pretekli teden pisme-
no opozoril svoje organizaci-
je na take pojave, saj so bili
ugotovljeni primeri, ko so
posamezne delovne skupnosti
dobile fakturo za omenjeno
delo, ki znaša 2000 in celo
3000 din. \i težko ugotoviti,
koliko se zbere denarja, če
povemo da nekatere take
asociacije na področju SRS
vključujejo tudi po 200 de-
lovnih skupnosti.
V načelu soglašamo, da se
stvarni stroški, ki so nastali v
zvezi z delom komisij tudi
solidarno poravnavajo v kro-
gu podpisnikov, vendar pa
so tendence po zaslužkarst-
vu močno prisotne. V času,
ko sleherna delovna skup-
nost trikrat premisli, kako
bo obrnila svoja sredstva so
taki in podobni pojavi vred-
ni še večjega obsojanja. Sin-
dikalno pismo je samo opo-
zorilo, ni pa še ukrep, ki bi
take pojave tudi preprečil.
O tem bodo morali razmiš-
ljati drugi, samo koristno
b¡ bilo. da se z razkrinka-
njem takih primerov ne bi
preveč odlašalo, kajti vlak
bo kmalu odpeljal. Ukrepati
je potrebno takoj, da ne bo
tako pomembna in dalekosež-
na politična akcija samouprav-
nega sporazumevanja postala
sredstvo neopravičenega za-
služkarstva in neodgovorne-
ga obnašanja posameznikov
in določenih asociacij.
B. STRMČNIK
S SESTANKA PREDSEDNIKOV ODBOROV ZA SPLOŠNI LJUDSKI ODBOR:
DO SLEHERNEGA OBČANA
Minuli i eden je bil pri Občinski konferenci SZDL
Celje prvi delovni sestanek predsednikov odborov za sploš-
ni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. Obravnavali so
naloge teh odborov, ki вд bili izvoljeni pied kratkim in
s katerimi se praktično zaključuje celoten proces uresni-
čevanja koncepta splošno ljudskega odpora v organizacij-
skem pogledu. Ugotovljeno je bilo, da je potrebno bodo-
čo aktivnost usmeriti v tem smislu, da bo sleherni občan
seznanjen s svojimi nalogami v primeru agresije na našo
domovino.
Nadaljnji razvoj samou-
pravnih odnosov v naši
družbi terja, da tudi področ-
je obrambe postane področje
samoupravnega urejevanja
vseh aktualnih nalog. Kon-
cept splošno ljudskega odpo-
ra in organizacijske oblike,
ki so bile doslej uveljavlje-
ne, pa predstavljajo uresniče-
nje izhodišča, da bi bil ob-
čan neposreden subjekt, ce-
lotnega sistema koncepta ob-
rambe naše domovine.
Pred odbori splošno ljudske-
ga odpora v krajevnih skup-
nostih stoje v neposredni
prihodnosti številne naloge, ki
jih bo potrebno uresničiti,
če želimo dosledno postavi-
ti, izpeljati in konkretizirati
mesto in vlogo slehernega ob-
čana v primeru agresije ali
večjih naravnih katastrof, ter
da jih za to tudi ustrezno
strokovno usposobimo. Zago-
toviti pa bo potrebno tudi
določena materialna sredstva,
ki so nujno potrebna za u-
resničitev vseh postavljenih
nalog. V primeru agresije na
našo domovino bodo prav ti
odbori v krajevnih skupno-
stih prevzeli vse oblastne in
izvršilne funkcije, to pa so
naloge, ki terjajo dolgotraj-
ne, vsestranske in konkret-
ne priprave, že v sedanji fa-
zi morajo odbori za siplošni
ljudski odbor v krajevnih sku-
pnostih do podrobnosti pre-
analizirati svoj teren in to
v vseh pogledih od geograf-
skih do populacijskih, še po-
sebno pozornost pa morajo po-
svetiti oceni političnega po-
ložaja, saj bo le ta v kon-
kretnih okoliščinah v mnogo-
čem odločala kako bo treba
delati.
Oddelek za narodno obram-
bo pri skupščini že pričenja
prenašati določene odgovor-
ne naloge, ki so bile doslej
v izključni pristojnosti obla-
stnih institucij na te samou-
pravne oblike, to pa pomen
in s tem odgovornost odbo-
rov samo še povečuje. Poja-
vile so se tudi že prve teža-
ve, so ugotovili na prvi seji
predsednikov, ker nekatere,
sicer redke krajevne skup-
nosti nimajo ustreznih pro-
storov kjer bi lahko zanes-
ljivo varno čuvale številno
in obsežno dokumentacijo, ki
bo tjakaj prenesena. Da bi
ta problem uspešno rešili,
morajo sveti krajevnih
skupnosti v teh primerih v
finančnih načrtih za prihod-
nje leto že planirati potreb-
na sredstva, ki jih bo mora-
la potem zagotoviti občinska
skupščina.
Pomembne naloge čakajo
odbore tudi na področju
ganizacije izobraževanja -
usposabljanja občanov, d J
čene akcije so bile na J!
področju organizirane že ¡
ni, obstoje pa tudi konkre'!
programi za letošnje
Razumljivo je, da bodo tJ
člani odborov imeli poseb^
strokovni seminar, na katere«
bodo še zlasti obravnavali v$ :
naloge odborov, ki jih pr&
njih postavlja nedavno spr,
jeti zakon o splošno lj^ i
skem odboru.	i
Obravnavana so bila j !
mnoga druga vprašanja,
sebej pa je bila podčrtan j
odgovornost teh odborov p,
realizaciji celotnega konce; |
ta splošno ljudskega odpor. ''
Vse dotlej, dokler ne bo
seženo, da bodo vsi občani
podrobnosti seznanjeni s sJÉ
jimi nalogami v takšnih a (
drugačnih okoliščinah, bo«,
imeli odbori ob reševanju tu
drugih vprašanj, polne rol
dela. Brez ustrezne pomo <
posameznih strokovnih sluj
vsega prav gotovo ne bon
zmogli.	B. STRMČNI '
DO OKREŠLJA PROMENADA
• VSEPOVSOD DOSTI GOSTOV, TUDI
TUJIH • ALI BO LOGARSKA DOLINA
DOBILA SVOJ CAMP? Ш IDiLIKA V MAT-
KOVEM KOTU
Kraji in ljudje ob gornjem
toku Savinje živijo te dni
svoje polno življenje, škoda,
da je pravzaprav kratko in
da traja tu tako imenovana
glavna turistična sezona kveč-
jemu tri mesece. Ali bi ne
mogla biti daljša?
Pa vendarle je zdaj vse dru-
gače, bolj polno, bolj vese-
lo. Le tistih nekaj kilomet-
rov makadamske in prašne
ceste od Igle do vstopa v
Logarsko dolino spominja na
stare čase. So pa tudi luk-
nje na njej opomin, kako je
bilo nekoč in kaj bo treba
napraviti. Samo tisto — na-
praviti — se že predoLgo od-
mika. Kako dolgo še?
Gornja Savinjska dolina je
te dni pravi, pravcati Babi-
lom. Skoraj bi rekli, da je
naš človek v manjšini in da
prevladujejo tujci. Dosti jih
je in prihajajo z vseh kon-
cev in krajev. Celo Čehi ni-
so več redkost. Konec prej-
šnjega tedna so se pripeljali
z avtobusom in si postavili
majhno naselje pod šotori
kar nasproti planinskega do-
ma v Logarski dolini. Takš-
ni in podobni campi pa se
pojavljajo tudi drugod. Vse
to govori, da se bodo tudi
na tem koščku naše zemlje
morali odločiti za eno ali dru.
go. Gre namreč za vpraša-
nje — ali urediti camp, mu
dati vse potrebne objekte ah
pa prepovedati tudi divje po-
stavljanje šotorov. V dolini
se pozna, da ni pravega re-
da in da tudi turistom čisto-
ča ni kaj pri srcu. Takšni
ali drugačni ostanki hrane,
embalaže . .. skoraj na vsa-
kem koraku.
Logarska dolina je dobila
žrebčarno. To je pravzaprav
oddelek republiškega veteri-
narskega zavoda in svoj pro-
stor je dobil pri Plesniku.
Prijeten je pogled na mlade
in vitke živali, ki se pasejo.
Zanimivo pa je tudi ob ve-
čerih, ko jih s sočne paše
naganjaj o v hlev. Takrat tu-
di motoriziran priganjač ni
redkost.
Gostov je dovolj povsod.
V planinskem domu čakajo
te dni na večjo skupino an-
gleških turistov.
Pot do Okrešlja, naše pre-
lepe alpske krnice, je posta-
la skoraj prava promenada.
Na njej se srečajo pravi gor-
niki in tisti, ki si to pot pri-
voščijo kar v navadnih čev-
ljih, mnoge ženske pa tudi s
takšnimi z visokimi petami.
Zelo obiskana sta tudi oba
kota — Robanov in Matkov.
Zlasti slednji je zaslovel za-
radi Majerholdovega gosti-
šča. V kotu je zraslo prav-
Ijučno naselje. Lične week-
end hišice ponujajo dovolj
udobja. Gospodar gradi pri-
zidek pri gostinskem objektu,
seben prostor za različne ig-
re. Dobro se zaveda, da za
gosta ni dovolj samo lepa
narava, čist zrak! Mimo te-
ga obeta še markacijo pla-
ninske poti do svoje posto-
janke. To bo vsekakor po-
membna pridobitev.
Gostišče sester Logarjevih
je tradicionalno polno. To so
že pravi abonenti.
Lepo in prijetno je te dni
v gornji Savinjski dolini...
M.BOŽIČ
AKTIV REINIG V CELJU
Minuli teden so se zbra-
le na ustanovnem sestanku
rejnice celjske občine in us-
tanovile občinski aktiv rejnic,
ki bo v bodoče deloval v ok-
viru društva rejnic Sloveni-
je. Preko petdeset ude-
leženk sestanka je za pred-
sednico aktiva rejnic izvoli-
lo tovarišico Ivanko Lesjak
dolgoletno rejnico iz Strmca
pri Vojniku. Na sestanku so
zbrane rejnice, ki so tako
nesebično odprle svoja srca
in svoje domove otrokom
oropanim toplega družinske-
ga zavetja pri svojih starših,
obravnavale predlog novega
zakona o rejništvu, ki bo
predvidoma sprejet še letos
ter se seznanile s pravilni-
kom svojega novega društva.
Navzoče rejnioe je pozdra-
vila Zofka Stojanovič, direk-
torica centra za socialno de-
lo, Janko ževart, predsednik
občinske konference SZDL in
Ivan Mravlje, namestnik taj-
nika skupščine občine Celje.
OBČANI IN CESTE
Trenutno zaključujejo pri-
pravljalna dela na cestah IV.
reda Poljče—Parižlje v dolži-
ni dveh kilometrov, ceste v
Zakel v dolžini 1,2 km ter treh
lokalnih cestah na Polzeli v
zaselke Ločica, Orova vas in
Breg v skupni dolžini treh ki-
lometrov. Pri tem s prispevki
poleg občanov, ki so prispeva-
li največ, sodelujejo tudi de-
lovne organizacije, krajevne
skupnosti, Stanovanj sko-ko-
munalno podjetje pa je za ob-
novo teh cest izločilo 15 tisoč
dinarjev iz sklada za redno
vzdrževanje cest IV. reda. Vse
omenjene ceste bodo asfaltira-
ne do konca avgusta, najka-
sneje pa v začetku septembra.
S tem bodo imeli od 215 km
cest IV. reda v žalski občini
že 50 km asfaltiranih. Samo v
letošnjem letu so jih ali jih še
bodo asfaltirali več kot pet-
najst kilometrov, vrednost pa
presega milijon dinarjev. Raz-
veseljivo je zlasti uspešno so-
delovanje med občani in Sta-
novanj sko-komunalnim podjet-
jem. Občani zberejo določeno
vsoto denarja, izpeljejo akci-
jo po delovnih organizacijah
in krajevni skupnosti, nakar
zaprosijo za konkretno pomoč
in sodelovanje še Stan ovan j-
sko-komunalno podjetje. Prav
s takšnim načinom sodelova-
nja so v žalski občini rešili
premarsikateri komunalni pro-
blem in izboljšali cesto, vodo-
vod ali kanalizacijo.	tv

IN OBRTNIKI V ŽALSKI OBČINI
Minulo soboto je bil v
gmajni pri šeškem mostu
prvi zbor gradbenikov in
obrtnikov občine Žalec.
Zbor je organizirala sindi-
kalna podružnica obrtno-grad-
benega podjetja »Usluge« Pol-
zela. Ideja o srečanju grad-
benikov in obrtnikov je na-
stala že spomladi, ko so bile
priprave za republiško sre-
čanje invalidov Slovenije. Or-
ganizatorje zbora pa je vodi-
la ena misel; čimbolj zbliža-
ti vse delavce v gradbeništ-
vu in sicer v družbenem in
zasebnem sektorju. Oboji do-
bro sodelujejo, zakaj torej
ne bi enkrat skupaj v vese-
lem razpoloženju izmena a
svoje izikušnje. Med gradba j
ci je namreč precej takih, i ;
so začasno ali stalno za» ¡
sleni pri nas, so pa doma i j
drugih republik. Takšno su
čanje je obenem tud j dobi ¡
priložnost za poglabljan ¡
bratskih odnosov. Izrečen t
je bilo precej koristnih mil l
o vlaganju družbenih sii ]
stev, organize!je dela, deli :
ve osebnega dohodka in dr l
gih problemih, ki tarejo
gradbince in sprejetih trdni ;
sklepov, da bodo sodelova
in soodločali o važnih uto
pih v svojih delovnih orgai B
zacijah, ne pa kot večffl j
doslej, pasivno stali ob sti ¡
ni, kasneje pa nergali. L
Direktor obrbno-gra ribenq ^
podjetja »Usluge Polzela« in(
Ivan Mikek je v pozdravu«1
govoru poudaril koristno »
taklih množičnih srečanj, 4 t
predlagal, naj bj postala i 1
sna srečanja tradicionals
Ob konou je pozval navz« 8
naj ta prvi skupen večer p' :
živijo čimbolj veselo in sP! n
ščeno. Sledil je kulturni p' jj
gram, v katerem so so deist
li ženski pevski zbor Sv ob« (
iz Griž, moški pevski zfo ,:
Svobode iz Polzele in gof
na pihala iz Zabukovce. ' r,
veselo razpoloženje pa so P 5
skrbel} tudi športniki z J •
gometom in streljanjem. ^
TONE TAVĆ^

Freddinovi je prišla v naše'
uredništvo hčerka Franca
Rošer j a i® Vojnika 117 in
potožila o krivici, ki se jim
je zgodila. Iz njene pripove-
di in pisma očeta, objavlja-
mo nekatere misli.
Franc Rošer je kmet na
posestvu 12 hektarjev zemlje,
ki je na hribovitem predelu,
ilovnata in težka. Tako so
lahko posejali le 86 arov ze-
mlje, ki je na zazidalnem ob-
močju Vojnika. Pri Rošerje-
vih so vedeli, da imajo zem-
ljo tam, kjer bodo gradili in
so bili pripravljeni
zemljo odstopiti Ni-
hče pa jim ni povedal,
kdaj bodo pričeli na njihovi
zemlji z deli, niti se ni z
njimi nihče pogovoril o od-
kupni ceni. Zemljo so pose-
jali in v času, ko so bili
pridelki na njivi, so prišli
delavci Komunalnega podjet-
ja Ceste in kanalizacije, ter
pričeli kopati. Ko so Rošer-
jevi opazili, da gredo pridel-
ki v nič so se početju upr-
li. Delovodja je takoj prija-
vil stanje tov. Jakopu na
sklad za komunalno urejanje
mestnih zemljišč. Povedali so
jim, naj še počakajo, da bo-
do prišli ljudje z občine. Do-
čakali so miličnike postaje
milice Vojnik. Z gumijevka-
mi v rokah so podprli vdira-
nje v našo lastno zemljo,
piše Franc Rošer.
»Meni, ki sem star 64 let,
izčrpan od dela, hčerki
(20 let), sinoma (17
in 15 let), ter najmlajšima
hčerkama (13 in 11 let) so
obljubljali, da nas bodo vkle-
nili im odpeljali;« piše v pis-
mu.
Franc Rošer se v nadalje-
vanju pisma čudi nad krivi-
co, ki lahko tako zadene
kmeta. Vprašuje se, kako je
mogoče, da ravno občina ne
podpira zakonov, ki jamčijo
lastnino.
»čeprav so otroci še mladi,
navajeni na trdo kmečko živ-
ljenje ter znajo ceniti naj-
manjšo pest zemlje in naj-
manjši košček kruha, pa tu-
di ločijo( kaj je prav in kaj
ni.«
Franc Rošer v zaključku
daljšega pisma pove, da so
se pritožili tudi na kabinet
predsednika republike v Be-
ogradu.
Z željo, da bi stvar osvet-
lilo še i* druge strani, smo
poslalii Rošerjevo pismo tudi
tov. Jakopu na celjsko ob-
činsko skupščino in Postajo
milice Vojnik. Odgovora še
nismo pejeli.
UREDNIŠTVO
SPOROČILO IZ ŽALCA:
KONEC DIVJIH SMETNJAKOV
Komunalno podjetje Javne
naprave iz Celja je predlaga-
lo Stanovanjsko-komunalnemu
podjetju v Žalcu, da bi pre-
vzelo odvoz smeti. Pobuda je
je vsekakor dobrodošla, saj
je znano, da je prav odvoz
smeti neurejen. Smeti odvaža-
jo kar na odprtih avtomobilih
ali traktorjih, to pa ni niti
priročno niti higienično. Jav-
ne naprave imajo za to uspo-
sobljena vozila s katerimi lah-
ko brez težav odvažnjo smeti.
S tem bodo odpadli tudi šte-
vilni divji smetnjaki v okoli-
ci mesta, ki niso niti za vzgled
mestu, povzročajo pa zlasti v
poletnem času velik smrad in
še druge nevšečnosti. Zanimi-
vo je, da se za organiziran
odvoz smeti preko Javnih na-
prav zavzemajo tudi na P°4
li in v Preboldu. Smeti bi
važali dvakrat tedensko ®
prostor, ki bi bil za to fi
meren. Z odvažanjem naj .
začeli že v začetku jeseni 0
roma takoj za tem, ko
tem sprejela odlok občin5®
skupščina. Vsekakor je ta*:
no sodelovanje vzorno, saj
nakup avtomobila za
smeti samo za Žalec in se
kaj krajev ne bil rentabüe '
PRED NOVO INTEGRACIJO?
Vodna skupnost Savinje »NIVO« in Plinarna vodovod
se samoiniciativno dogovarjata o novi organizacijski
obliki tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Pobuda je
prišla z obeh strani, začetni razgovori bodo kmalu do-
bili jasnejšo obliko.
Kako bo z ostalo komunalno dejavnostjo, saj je možno
'ustrezno povezati tudi druge delovne organizacije tega
področja? Prvi kontakti niso rodili ustreznih sadov. Sa
gioupravni organi Vodne skupnosti in Plinarne-vodovo-
il;i so sprejeli sklep, da se izdela ustrezen elaborat, ki
bo predvidoma septembra že nared.
beli smo sleherne nove
jracije v okviru katere
¡¿djet.ja sorodne dejavno-
po vezu je jo v močnejše
;VTie skupnosti, še poseb-
pa smo veseli takrat, ka-
so dogovarjanja o novih
medsebojnega sodelo-
ja odraz lastnih interesov
¿enih kolektivov, ki samo-
iatavno pristopajo k tes-
emu. medsebojnemu sode-
nju.
¡zadevanja na področju
jzovanja podjetij komu-
ega značaja niso novej-
datumà, segajo precej
j. Ustreznih premikov v
eklosti ni bilo, zato sta
letiva Vodne skupnosti in
irne samoiniciativno pri-
lla k iskanju nove,
>znejše organizacijske
ce sodelovanja. Pogodbeni
)si za uresničevanje do-
nili medsebojnih intere-
so obstojali že v pretek-
losti, sodelovalo je in še so-
deluje podjetje Cestne ka-
nalizacije, ki pa je v tej fa-
zi, ko gre za trdnejše orga-
nizacijske oblike, zaenkrat
ostalo izven novih dogovorov.
Izhodišče novih oblik tes-
nejšega sodelovanja, le-te še
niso določene, saj je elabo-
rat še v izdelavi, naj bi bi-
lo celotno vodnogospodarsko
področje, celoten hidrotehnič-
ni sistem. Elaborat, ki ga de-
la biro za tržne raziskave
pri Gospodarski zbornici, naj
bi nakazal predvsem osnov-
ne stične točke obeh podjetij
in predvidel variantne obli-
ke bodočega sodelovanja.
Poudariti kaže, da obe pod-
jetji v poslovnem smislu do-
bro stojita, da torej ne gre
za »ženitev«, v kateri je obi-
čajno en partner brez dote,
temveč za resnično željo
obeh kolektivov, da se trd-
neje povežeta, da bi tako lah-
ko v bodoče dosegala še bolj-
še rezultate. Kaj bi prinesla
nova organizacija? Predvsem
gre za to, da se ustrezno
združi ves umski . potencial,
da se poenotijo in uskladijo
programiranja pri distribu-
ciji vode, večje možnosti
skupnih naložb v nove ob-
jekte, skratka racionalnejše
in ekonomičnejše poslovanje
ter jasno začrtana per-
spektiva nadaljnega razvoja.
Vodna skupnost ima do-
slej v svoji organizaciji čet-
vero raznih področij (vodno
gospodarska dejavnost, vzdr-
ževanje objektov, preventiva,
operativna dejavnost za niz-
ke gradnje in dodatna dejav-
nost stranskih obratov), prav
tako pa ima dve osrednji de-
javnosti podjetje Plinarna
— vodovod (distribucija vo-
de in tehnični plini), kar vse
bi se v novi organizaciji da-
lo ustrezno združiti v štiri
skupine dejavnosti, ki bi ob-
segale: vodno gospodarsko
dejavnost, operativno dejav-
nost, stranske dejavnosti in
študijsko projektivno dejav-
nost
Pomembna pridobitev nove
organizacije bi bila tudi v
tem, da bi le-ta boljše kot
doslej zadovoljevala potrebe
občanov, bi bila bolj prila-
godljiva, predvsem pa mora
zagotoviti, da nova organiza-
cija sedanjega stanja ne po-
slabša. Postati mora še bolj
mobilna in mora zagotoviti
razvoj obeh dosedanjih pod-
jetij, oziroma dejavnosti na
novem, višjem kvalitetnem ni-
voju.
Kako pa bo z ostalo komu-
nalno dejavnostjo? Zaenkrat,
kot vse kaže, nič! Ostalo bo
pri starem, čeprav bi se da-
lo marsikaj koristnega opra-
viti. Ne gre samo za koristi,
ki bi jih ob ustrezni integra-
ciji imela preostala podjetja,
temveč tudi za koristi Celja
in njegovih prebivalcev, saj
so z uslugami teh podjetij
kar najtesneje povezani.
Septembra bodo v kolek-
tivih Vodne skupnosti in Pli-
narne, stekle javne razprave
o bodoči skupni organizaciji.
Kot, sta se kolektiva samoi-
niciativno odločila za iska-
nje skupnih oblik, tako se
bosta sama tudi odločila
o konkretnem sodelovanju v
bodoče. Prepričani smo lahko,
da doslej izražena pripravlje-
nost zadostno garantira us-
pešnost dogovarjanja tudi v
bodoče. Kaj pa ostali kolek-
tivi — bodo stali ob strani?
Morda pa bo primer Vodne
skupnosti in Plinarne spod-
budil k drugačnemu razmiš-
ljanju tudi druge. B. St.
IIŠA. VILA, BOLEZNINA IN SE KAJ
ikole nekako pred sesti-
leti je direktor KONUSA,
go Pere, kupil od pod-
il del stanovanjske hiše
Masarykovi cesti 23 v Lju-
ni. Podjetje mu je odo-
o kredit, deli hiše, ki jo
kupil, Pa so stali nekaj
kot osem starih milijo-
, vendar pa pri tem pro-
lega davka, ki je znašal
3 čez milijon starih din,
>lačal kupec, to je direk
Pere, temveč podjetje
TOS, to je prodajalec,
insko leto decembra pa
Pere omenjene dele hiše
podlagi menjalne pogod-
zamenjal s svojim podjet-
za novo vilo, ki stoji v
ni dolini v Ljubljani. Pred
kupljeni deli hiše so bi-
čanjem za nekaj več kot
deset milijonov, vrednost
, za katero je zamenjal,
snaša 62 starih milijonov,
ompenzacijo vrednosti in
neplačanega dela v letu
odobrenega kredita je
ala nova kreditna obvez-
: v znesku 301.379,70 din,
io bo direktor odplačal v
desetih letih z 1 odstotno
stno mero. Ne gre pa v
primeru samo za to, da
Pere hišo prodal nazaj
ernu podjetju za skoraj
'Jat večji znesek, kot jo
N>il (na višjo ceno ne-
'ftno vpliva celoten porast
Pri nas in pa devalvaci-
'^arja, to so dejstva, če-
prav je vprašanje za koliko),
temveč tudj za to, da bi za-
radi pridobljene koristi od
prodajne hiše, moral plača-
ti tudi določene davčne ob-
veznosti v višini 11 milijo-
nov starih dinarjev. Brez za-
konite osnove pa je bil ome-
njeni znesek direktorju Per-
cu refundiran, in sicer v ob-
liki nagrade oziroma osebne-
ga dohodka, od katerega so
bili poravnani tudi vsi pri-
spevki.
Resnici na ljubo bodi po-
vedano, da bi takole, na tak
način marsikdo kupoval, ozi-
roma prodajal. Kupiš hišo,
pa ti prometni davek plača
podjetje. Prodaš podjetju čez
leta hišo nazaj, pa ti odmer-
jeni davek od pridobljene ko-
risti od prodaje poravnajo v
obliki osebnega dohodka. In
to v takšni višini, da znese
to skoraj en malce slabo re-
jen milijonček na mesec. In
če k temu dodamo še to, da
je bilo ugotovljeno, da ome-
njeni osebni dohodek niti ni
našel ustrezne zabeležbe v
davčni napovedi, potem bi
bilo o tem nekako dovolj!
S tem pa, žal, našega pi-
sanja ne moremo skleniti, še
nekaj je, o čemer velja za-
pisati par besed Direktor
Pere je bil lani v času od
19. julija do 7. oktobra v
bolniškem staležu. Kot je
znano pač vsem, v tem času
zaposleni ne dobivamo polne-
ga osebnega dohodka, temveč
je boleznina zmanjšana, od-
visno od tega, kako določa-
jo pravilniki v posameznih
podjetjih. V tem času je tu-
di PERC prejemal zmanjšan
osebni dohodek, in sicer del-
no od podjetja, delno od Ko-
munalnega zavoda za social-
no zavarovanje. Tako pač te
stvari stoje in drugače ne
morejo biti. Vendar pa kaže,
da se je Percu le preneum-
no zdelo, da bi mu za čas
bolovanja odtrgovali del do-
hodka, zato si je za ves čas
bolovanja brez zakonske os-
nove pustil izplačati še odtr-
gano razliko. Ta razlika pa
ne znaša nič več in nič manj
kot 701.750 starih dinarjev!
Marsikdo bi bil zadovoljen,
če bi v času bolezni dobival
vsaj 100 starih tisocakoy, v
tem primeru pa več kot dva-
krat toliko znaša neizplača-
na razlika za nepolne tri me-
sece bolniškega staleža. Vse
ostalo si praktično lahko iz-
računate sami!
Samo dejstvo, da je direk-
tor Pere v juliju že vrnil 4 mi-
lijone starih din na račun
obeh neupravičenih izplačil,
ne zmanjšuje pomena opisa-
nih dejanj. Morda pa so rav-
no v takih primerih razlogi
za tako imenovano socialno
diferenciacijo, morda je rav-
no to tisto, čemur se kaže
upreti z vsemi sredstvi, da
bi učinkovito odpravili preve-
like premoženjske razlike, ki
so v zadnjih letih nastale
med ljudmi. Bodi že tako ali
drugače, sam akt in številke
povedo dovolj.
-dk
ф Kjer je dim, je tudi ogenj, uči stara ljudska
modrost. Iii res je temu tako. Ljudje so veliko govorili,
kako so nekateri v Ljubljani kupovali in prodajali
hiše, ki so bile prej družbena lastnina. Pa se je izka-
zalo, da vsaj v enem primeru to v celoti drži in govo-
rice po cestah in gostilnah niso bile le navadno in ne-
odgovorno obrekovanje
ф Eno izmed takih transakcij je izvedel tudi di-
rektor Industrijskega kombinata »KONUS« iz Sloyenskih
Konjic, Drago Pere, ko je pred leti kupljen del stano-
vanjske hiše od svojega podjetja, le-to s podjetjem za-
menjal za vilo, pri čemer je »zaslužil« kar čedno vsoto
denarja.
ф Organi upravljanja so vsa izplačila, ki so bila
opravljena tudi potrdili (?!), ni pa ostalo saino pri tem.
Direktor Pere si je brez zakonske osnove dal izplačati
tudi razliko med boleznino in polno plačo za čas, ko je
bil v bolniškem staležu.
v »ALPOSU« SO V PRVEM POLLETJU ZA 24% PRESEGLI NAČRTOVANO PRO-
IZVODNJO — LETOS BREZ TEŽAV S SUROVINAMI
tovarni aluminijastih iz-
:°v in poljedelskih strojev
•°8« v Šentjurju so imeli
velike težave z nabavo
^n, g hladilno vodo, pre-
poste pa so bile tudi
ire strojev. Tako ni ču-
', da je bila njihova pro-
eja precej nizka.
*°s so se razmere bistve-
^emenile. Ker so pravo-
^ sklenili pogodbe z do-
bavitelji železnih trakov iz
Poljske in Češkoslovaške, le-
tos redno dobivajo surovine
in so zato lahko izdelali v pr-
vem polletju kar za 6,5-krat
več šivnih cevi kot v 'enakem
obdobju lani. Pričakujejo, da
bo proizvodnja tekla v ena-
kem temp u do konca leta ter
bodo izdelali verjetno okrog
8.000 ton cevi. Za primerjavo
lahko povemo, da je lanska
proizvodnja šivnih cevi znaša-
la le 27000 ton. Vse cevi pro-
dajo na domačem tržišču, ki
bi potrebovalo še precej več
takih izdelkov. Tako nimajo
nobenih težav s prodajo.
Letos so začeli tudi izvaža-
ti svoje izdelke, predvsem
opremo za trgovske prostore,
deloma pa tudi izdelke iz alu-
minija. Izdelke iz železa ne
morejo izvažati, ker je pri
na« železo precej dražje kot
na tujem trgu. VreiVost iz-
voza naj bi letos znašala
okrog 200 tisoč dolarjev, že-
lijo si tudi tesnejše sodelova-
nje s tujimi partnerji, pred-
vsem iz Zahodne Nemčije, in
so prvi pogovori na tem pod-
ročju že v teku. V prihod-
njem letu bodo verjetno te-
sneje sodelovali tudi s pod-
jetji iz Srbije.
Večino letos ustvarjenih
presežnih sredstev nalagajo v
sklade. Tako pričakujejo, da
bodo lahko prihodnje 1еђо
pričeii z gradnjo novih skla-
diščnih prodorov, мгвкк Ka-
terih imajo zdaj .velike teža-
ve. Potrebovali bi okrog 8 do
10 tasoč kv. metrov skladišč,
da bi lahko proizvodnja te-
kla nemoteno. Upajo, da bo-
do z letošnjim letom zbrali
denar vsaj za začetek.
Izdelan imajo srednjeročni
program razvoja, ki pa ga
bodo še dopolnili ter prilago-
dili trenutnim razmeram.
Dobro se namreč zavedajo,
da ne bo mogoče izdržati ta-
kega tempa naraščanja pro-
izvodnje, ker bo tudi konku-
renca, adaj še šibka, postaja-
la vedno hujša.
Razveseljivo je, da lahko v
času stabilizacijskih ukrepov
poročamo burili o tako po-
membni uspehih,'. SEVàEK
UDOBNOST JE
PAČ DRAGA
RAZGOVOR O TEM IN ONEM S SILVOM
KRELJEM, ŠEFOM GOSTINSTVA IN TU-
RIZMA PODJETJA MERX CELJE
SILVO KRILJ
Mesec in pod je že, kar
lahko Celjani občudujemo
najmodernejši hotel na na-
šem območju. Mnogi pravijo
tudi, da daleč, zelo daleč na-
okoli, ni podobnega. Drugi
govore, da je Mene zadel že-
belj na glavo, ko je zgradil
tako impozanten hotel. Kaj
meni o tem njegov vodja, Sil-
vo Krelj?
»Tov. Krelj, kakšni so vaši
prvi vtisi o uspešnosti hote-
la?«
»Stanje je zadovoljivo —
glede na promet in na zase-
denost sobnih kapacitet, saj
je ta v poprečju od 60 do 70
odstotna. Pomembno je dej-
stvo, da je tolikšna zasede-
nost brez kakršnekoli propa-
gande in da se na reklamno
akcijo znotraj in zunaj naših
meja šele pripravljamo. Pro-
met je milijon starih dinarjev
dnevno.«
»Kako pa sta zasedena
apartma po 260 in 350 din?«
»Za sedaj 30-odstotno.«
»Je že domač gost preživel
noč v apartmanu?«
»Enkrat, mladoporočenca.
Apartmane vzamejo predvsem
tujci «
»Ni vaš hotel nekoliko pre-
drag za domače goste?«
»Glede na udobnost, ki jo
nudimo, ni predrag. Enopo-
steljna soba je 70 dinarjev.
Računajte, da damo samo za
pranje po enkratnem preno-
čevanju 240 dinarjev in da je
v ceni sobe tudi-zajtrk. Po-
leg tega lahko gost uporab-
lja tudi kopališče.«
»Kakšni so vaši odnosi s
kopališčem?«
»Bolj težki. Nekoč so zapo-
sleni na kopališču tod sami
kraljevali in dali kopalcu pač
tisto, kar so imeli. Z našim
hotelom lahko kopalec bolje
zadovolji potrebe. Kuhamo
tudi enolončnice za 5 dinar-
jev, na terasi pa imajo mise
in mnogi ves popoldan karta-
jo«
»Bo v baru resnično pro-
gram?«
»Trenutno imamo trikrat
tedensko godbo. Vstopnina je
20 dinarjev, od tega lahko
gost vnovči 10 dinarjev. Pro-
grama nimamo.«
»In kaj osebno mislite? Bi
bil program potreben?«
»Za večji barski program
je prostor premajhen. O tem
sem že govoril z generalnim
direktorjem. No, kakšne tri
ali štiri prijetne točke pa bi
lahko bile, vsaj mislim tako.
Za sedaj bomo še počakali s
tem, ne rečem pa nič, каЧо
bo v bodoče.«
»Hoteli B kategorije slovila
tudi po barskih damah, če-
prav si te privoščijo še hote-
li nižje kategorije- Kaj pa vi':'«
»Tudi o animir damah smo
že govor ili, vendar konkret-
nega zaključka še ni. Menim,
da bi jih lahko imeli. Seveda
je nemogoče, da bi ob tem
pomislili na ščepec nemoral-
nega. Gre za večjo družab-
nost v baru. Če imamo gla®*
bo, bi bilo prijetno, da lahko
gost, ki je sam, tudi zapleše.
Skratka, absolutno niiesAr
nemoralnega.«
»Celjani očitajo, da nata-
karji vedno bolj klečeplazijo
pred tujimi gosti in njihovi-
mi devizami- Je to resen oči-
tek?«
»Spoštujemo denar in S
tem tudi dinar od vsakega
gosta. Ni važno, od kod je.
Vsi imajo enake ugodnosti.
Zato lahko rečem, da očitek
ni v redu.«
»Staro gostinsko pravilo je,
da ima gost vedno prav.
Kljub temu — kje je meja
tega pravila?«
»Do izpadov s strani gostov
pride, kadar so v vinjenem
stanju. Naš natakar je vedno
trezen, zato vemo, kdo ima
prav in bomo to natakarju
tudi pckazali, vendar tako,
da gost ne bo opazil. Na zu-
naj tako gostu ne bomo dali
vedeti, da nima prav, intern«*
pa se bomo pogovorili «
»Pravijo, da hoteli nimajo
radi dogodkov, kjer se vme-
šajo miličniki.«
»Imamo človeka, ki bi v
primeru izpada — hujšega
seveda — naredil red. V pri-
meru še večjega izpada pa
sploh ne bi razmišljali o tem
ali naj pokličemo na pomoč
miličnike ali ne.«
»Celjani vam tudi očitajo,
da ste iz ostalih Merxovih lo-
kalov potegnili najboljše na-
takarje, drugam pa dali
mlajše, neizkušene?«
»Objavili smo razpis delov-
nih mest za nov hotel. Prija-
vil se je lahko vsakdo, ki je
izpolnjeval pogoje. Zato tega
očitka ne morem sprejeti.«
»Je kaj resnice o tem, da
precej razmišljate tudi o ke-
gljišču, saj navsezadnje vaši
gosti nimajo nikakršne zaba-
ve, razen bara ponoči?«
»Prostor za kegljišče ima-
mo in smo o tem že govorili
oktobra meseca, šeststezno
kegljišče bi bila velika inve-
sticija, ki pa bi se najbrž bo-
gato obrestovala. Vsekakor je
nek športni objekt, ki bo lah-
ko uporaben tudi pozimi,
nujno potreben. Kot kaže, se
bomo lahko resneje pogovar-
jali o tej možnosti prihodnje
leto.«
»Še to, kaj pomeni Merx
hotel za dosedanja celjska ho-
tela?«
»Gostov imamo lahko vsi
dovolj. Menim pa, da bodo
morali hoteli v sedanjem ča-
su več narediti za lastno ob-
novo in gledati na to, kaj in
kakšno udobje lahko nudijo
gostom, ki so — roko na srce
— vse bolj zah/tevni.«
MILAN SENIČAR
NOVO V DOLINI HMELJA
nadaljevanje s 1. strani
liko nabrali. Mislim pa, da
kljub temu, ker so nekatere
kubule že lepo razvite, še ne
moremo začeti z obiranjem.
Kobule morajo biti kar naj-
bolj zrele, če želimo kolikor-
toliko dober rezultat. Tisti
hmelj, ki je začel kasneje zo-
reti pa bi ob morebitnem dež-
ju lahko do obiranja tudi vsaj
delno lepo dozorel.«
Pripovedoval je o ljudeh, ki
prihajao v Savinjsko dolino
obirati hmelj bolj zaradi tra-
dicije in navade, kot zaradi
zaslužka. Srednja generacija
je na delu v tujini, starejši ne
zmorejo več, otroci ne nabe-
rejo veliko. To je stara pe-
sem, ki jo poslušamo že vrsto
let. Pri kmetijskem komoina-
tu Hmezad so začeli skupaj
s kmeti zasebniki razmišljati
o strojnem obiranju hmelja,
torej o tistem, kar v inozem-
stvu poznajo že dolgo let. Ta-
ko bo letos zasebno kmetijst-
vo v Savinjski dolini doživlja-
lo dve bistveni spremembi in
ob koncu sezone bomo videli
prve rezultate.
KAJ SO POGODBE-
NE SKUPNOSTI
Vsak kmet hmeljar ne zmo-
re nabaviti svojega obiralne-
ga stroja, saj to poleg ostale-
ga niti ne bi bilo racionalno.
Povezujejo se v pogodbene
skupnosti, ki jih sestavlja več
kmetov, tudi do trideset. Ta-
ko skupina hmeljarjev kupi
obiralni stroj in vloži sredst-
da in v Kmetijskem kombina-
no njihovemu številu hmelj -
skih trt.' Najemna pogodba
mora veljati najmanj osem
let, to je pa tudi predvidena
življenjska doba stroja. Na-
kup jim kreditira posojilnica
in hranilnica podjetja s po-
močjo Kreditne banke Ljub-
ljana, podružnice Kmetijske
banke v Celju.
Trenutno imajo deset po-
godbenih skupnosti. Najmoč-
nejši sta na Gomilskem (30
kmetov bo obiralo hmelj z
velikim obiralnim strojem
Braf 1200 in to 26,46 ha hmelj-
skih površin) in v Gotovljah
(s strojem iste znamke bo
obiralo 27 kmetov 21,62 ha
hmelj skih površin). Pet skup-
nosti bo obiralo z manjšimi
obiralnimi stroji Wolf, katere-
ga zmogljivost je 10 ha. V teh
petih skupnostih, ki imajo od
tri do devet članov s 4 do 9
hektari hmeljišč so Polzela,
čeplje, Arja vas, Drešinja vas
in Petrovče. Z obiralnim stro-
jem Braf 250, ki ima podobne
zmogljivosti kot Wolf, bodo
obirali štirje kmetje v Spod-
njih Rojah, stroja Allys (iste
kapacitete kot Wolf in Braf
250) pa se bo poslužilo šest
kmetij v Gornjih Gorčah.
Tako bodo letos 93 kmetov,
kolikor jih je združenih v 10
pogodbenih skupnostih, stroj-
no obralo 10 odst. hmeljskih
površin, ostalih 90 odst. pa bo
še vedno prepuščeno na mi-
lost in nemilost prihoda za-
dostnega števila obiralcev.
KATERI STROJ BO
NAJBOLJŠI?
Savinjska dolina v letošnji
sezoni doživlja poseben eks-
periment, imenovan strojni
eksperiment. Kmetje so ku-
pili dva velika obiralna stro-
ja in osem manjših. Prav
slednji so izdelek treh firm.
Vsak proizvajalec je zagovar-
jal kvalitete svojega proizvo-
da in v Kmetijskem kombina-
tu so se odločili: letos bomo
kupili stroje treh firm, inšti-
tut pa bo testiral vse tri vr-
ste strojev in od koncu ob-
javil analizo. Tisti stroj, ki
bo dal najboljše rezultate bo
v prihodnjih štirih, petih le-
tih, ko se bo pri hmeljarjih
zasebnikih naselilo še sto
manjših obiralnih strojev,
udomačil v Savinjski dolini.
S tem bo tudi olajšano delo
pri nabavi rezervnih delov,
servisih in podobnem.
LUDVIK SEMPRIM02NIK,
tehnolog za rastlinsko proiz-
vodnjo: »V septembru bomo
popeljali skupino kmetov, ki
sodelujejo v pogodbenih skup-
nostih v Francijo, v pokrajino
Alzacijo, kjer na tamkajšnjih
hmeljiščih obirajo hmelj na
podoben način, ki ga uvaja-
mo pri nas, torej na način
pogodbenih skupnosti. V Zvez-
ni republiki Nemčiji je znan
individualni način obiranja
hmelja.«
Da je za nakup obiralnih
strojev vedno večje zanimanje
je dokaz, da že zda.) prihaja-
jo skupine kmetov, ki želijo
v prihodnjem letu kupiti
stroj.
SODELOVANJE
V PRAKSI
IVAN STROŽAR, Grajska
vas 40: »Kmete ni bilo treba
preveč prepričevati, da so se
vključili v pogodbene skupno-
sti, saj so uvideli, da brez
strojnega obiranja ne bo nič.
Težave z obiralci so vedno
hujše in rešitev je nakup stro-
ja. Letos pričakujemo nekoli-
ko manj hmelja. Tud: zaradi
tega bomo delo lažje organizi-
rali, kot če bi bila izredno
plodna letina. Pri nas na Go-
milskem imamo najmočnejšo
pogodbeno skupnost, saj zdru-
žuje 30 kmetov. Pred začet-
kom obiranja hmelja si bomo
ogledali vsa hmeljišča in po
fazi zrelosti ter velikosti hme-
ljišča določili vrstni red obi-
ranja. Tako bo vsak vedel,
kdaj pride na vrsto. Sušili Do-
mo v glavnem sami, imamo
pa pripravljene tudi obratne
sušilnice, v kolikor kdo ne
bi imel dovolj prostora v svo-
ji. Kdor ne bo pripeljal hme-
lja pol ure po določenem ro-
ku ga bomo izločili. Red pri
takšni skupini mora biti. Dru-
gače je seveda, če se bo po-
kvaril stroj, kajti v tem pri-
meru se bomo prilagodili po-
ložaju. Na stroju ne bo delal
vsak posameznik za sebe, tem-
več stalni, za to usposobljeni
ljudje.«
NEKAJ NOVEGA
V DOLINI
V Savinjski dolini nastaja
nekaj bistveno novega. Skup-
no lastništvo kmetov, ki so
pogodbeno vezani vsak » svo-
jim deležem, je velika spre-
memba v sodelovanju, ki ni
enkratno samo v dolini, tem-
več tudi v Sloveniji in Jugo-
slaviji. Te pogodbene skupno-
sti pa so tudi temeljni kamen
za ustanavljanje podobnih
skupnosti v drugih vejah kme-
tijstva z drugačnimi kmetij-
skimi stroji in priključki.
»Sicer pa,« pravi Vlado Pla-
skan, »ne želimo nobenega pre-
hitevanja, ker položaj ni tako
zastrašujoč, kot ga slikajo ne-
kateri kmetje. Stroji so tu in
po 10. avgustu, ko Dodo kubu-
le zrele, bomo začeli. Začeli
bomo z eksperimentom, v ka-
terem vsi polagamo izpit.
Upajmo; da bomo v jeseni
lahko govorili o pozitivnih re-
zultatih.«
TONE VRABL
uredite si vaše denarne zadeve tako,
da vam bo banka kar najbolj pri roki.
84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE
vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv
bančni servis!
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve!
JEZERNIK
STANKO
Rodil se je oktobra 1910
leta v Celju kot sin ein-
karniškega delavca. Izobi-
lje mu je bilo v družini,
bilo je šest otrok, popol-
noma tuje. že v rani mla-
dosti, ko je imel komaj
štirinajst let, se je napo-
til v današnjo tovarno
»EMO« in ji ostal zvest
vse do upokojitve. Za po-
kojnino mu je biio prizna-
nih 36 let, danes dobiva
borih 560 din pokojnine s
katero skromno živita z že-
no v Zidaniški ulici 13.
Nimamo namena nasli-
kati Stanka Jezernika kot
težko živečega upokojenca,
le nekaj vrstic o njem kot
človeku, ki je vse življenje
ostal zvest gledališkemu a-
materizmu in udejstvovanju
v gasilskih vrstah. Nikdar
ni imel sreče, da bi postal
»opažen«; nikoli si tega ni
niti posebno želel. Našli
smo ga tam, kjer je bilo
treba prijeti za trdo delo
in vedno je držal obljub-
ljeno besedo. Celjski ama-
terski gledališčniki si ne
morejo predstavljati pred-
stave brez njegove pomoči.
Hvale za opravljeno delo
ni nikdar dobil — vedno
je ostal »za kulisami«. E-
dino zadoščenje mu je bi-
lo to, da je po trdo oprav-
ljenem delu imel osebno
zadovoljstvo in — kozar-
ček dobrega vina. At nje-
gov dobročuden smeh spra-
vi v dobro voljo marsika-
terega mlajšega nejevolj-
neža.
Stanko ne bi bil to kar
je, če ne bi bil tudi z dušo
in srcem gasilec celih 36
let je ostal privrženec tej
humani organizaciji. Naj-
prej je deloval v gasilski
čet-i v Celju, zadnja leta pa
pripravlja prireditve za Ga-
silsko društvo Zagrad —
Pečovnik. Tudi ob nedav-
nem prazniku — 100 letni-
ci gasilstva na Celjskem
— je ostal tih, čeprav bi
bil morda rad povedal, da
je tudi on veliko prispeval
k tej organizaciji. Pa je
stal v delovni uniformi in
pomagal urejati promet na
Mariborski cesti, pri svo-
jih letih čil, zdrav in vita-
len. Sončni žarki so se od-
bijali od njegove svetleče
čelade, pot mu je tekel po
obrazu — on pa je ostal
služben, saj vse življenje
jemlje resno.
Vedra narava mu odga-
nja črnoglednost in tudi
spomine na dni, ko je bil
predsednik stavkovnega od-
bora v bivši Westnovi tovar-
ni, ko je bil udeleženec
Zleta »Svobod« leta 1935,
ko je bil udeleženec »Zle-
ta kovinarjev« na Jesenicah,
ko je bil med okupacijo
kurir v šmartnem v Rož-
ni dolini in končno, ko si
je s trdim delom zaslužil
borno pokojnino. Trdi, da
je to že pozabljeno. Nik-
dar pa ne bo pozabil dne-
vov in noči, ki jih je pre-
živel in jih še preživlja v
vrstah amaterskih gledali-
ščnikov in gasilcev. To mu
je v nadomestilo za vse ti-
sto za kar ga je prikraj-
šala usoda.
ŠTEFAN
KOZJANSKO JE CELOTA
Predsednik skupščin
občine Krško je za sobe.
sednika v našem štafetne^
intervjuju predlagal prêt},
sednika skupščine občine
Sevnica, MARJANA GAß.
RICA. Z današnjim inter,
vjujem zaključujemo seri.
jo šestih pogovorov o pro.
blemih občin, ki pokriva,
jo Kozjansko in o njiho.
vem medsebojnem sodelo.
vanju. Pogvoor s tovari-
šem GABRICEM pa je ste-
kel takole:
NOVI TEDNIK: Tudi občina Sevnica z določenim
delom pokriva Kozjansko. Kot je znano, vas novi za-
kon o manj razvitih področjih ni upošteval. Kako bi
po vašem mnenju kazalo reševati probleme zaostalosti
tega področja, da bi ses tanje v doglednem času spre.
menilo na bolje?
MARJAN GABRIČ: Več kot ena četrtina prebivalstva
naše občine spada na področje Kozjanskega, kjer do-
segamo narodni dohodek na prebivalca le 130.000 starih
dinarjev. Občina sama nikakor ni v stanju, da bi sani-
rala težak materialni položaj, nedvomno je naloga ce
lotne družbe, da pomaga tem ljudem, predvsem osta-
relim in onemoglim z ustreznimi socialnimi podpora-
mi, aktivnemu kmečkemu prebivalstvu pa bo potrebno
omogočiti najemanje kreditov, za katere pa občina ni-
ma ustreznih kreditnih virov. Benificirana obrestna
mera, ki jo je nedavno sprejëla republiška skupščina
za naše kmete ne pomeni rešitve, saj v večini primerov
nimajo za najetje kreditov potrebne lastne udeležbe.
Na tem delu Kozjanskega so predvsem pogoji za razvoj
živinoreje, bodiis za proizvodnjo mesa, to je pitane ži-
vine, bodisi za proizvodnjo mleka. Predlani smo odku-
pili mleka za 400.000 starih dinarjev, ko pa smo kme-
tom dodelili 70 milijonov kreditov, predvsem za nakup
živine, se je vrednost odkupa povečala na 150 milijonov
dinarjev, pri čemer velja podčrtati, da vsi kmetje, ki
so dobili kredit na dve leti, sproti in tekoče vračajo
izposojeni denar.
Potem je tu še vprašanje vode in elektrifikacije. Sa-
mo 22 odstotkov kmečkega prebivalstva se oskrbuje z
vodo iz vodovodov, vsi drugi pa uporabljajo razne po-
toke in kapnice. šest zaselkov na našem področju Koz-
janskega še sedaj nima elektrike. Osrednji problem, pa
so nedvomno ceste. Modernizacija cestnih potegov je
problem, ki presega možnost občine, od le-tega pa je
odvisen razvoj celotnega področja. Primera radi naj
povem, da je cesta Planina—Sevnica že 17 let zaprta za
avtobusni promet. V Sevnici bomo v obdobju pol leta
imeli možnost zaposliti okoli 600 delavcev. Koliko bi
se jih lahko dnevno vozilo na delo s tega področja, ki
sploh ni oddaljeno?
Še nekaj je kar boli. Vsi zakoni, ki jih sprejemamo
so praktično taki, da siromaku kaj malo pomagajo. Ne-
davno tega je republika delila sredstva za povišanje
socialnih podpor. Kriteriji, ki so bili pri tem uporablje-
ni in od katerih je bilo odvisno, koliko bo dobila po
samezna občina, so bili taki, da so za nas nesprejem-
ljivi saj se je zgodilo, da je na primer Žalec (ker ima
več kmečkega prebivalstva) dobil več kot mi, ki se vsa-
kodnevno srečujemo z nepopisno revščino.
NOVI TEDNIK- Omenili ste, da na Kozjansko gleda-
te kot celoto,. Zanima nas kaj je bilo doslej pri sodelo-
vanju občin, ki ga pokrivajo narobe, kaj je zaviralo to
sodelovanje in kako bi bilo potrebno sodelovati v bo-
MARJAN GABRIC: Res, na Kozjansko gledam kot
na celoto, ne pa z vidika politično teritorialne razdelitve.
V začetni situaciji smo bili zelo enotni, dogovarjali
smo, planirali in načrtovali. Sprejetje zakona o rnanJ
izvitih občinah, pa je pogojilo razprtije in neenotna gle-
danja. Ce bi se Kozjansko obravnavalo kot območje,
bi bila pot do rešitve dosti enostavnejša, kot pa bo sicer.
Posamezne občine gledajo na Kozjansko preveč z ego-
ističnih stališč, namesto, da bi nanj gledale kot na enot-
no področje in enotno revščino. Prišlo je celo do negi-
ranja dogovorov iz začetne faze, predvsem s področja
prioritete modernizacije cest. Za uspešno sodelovanje
v bodoče je potrebno odpraviti hladnost med šestimi
občinami tega področja in ustanoviti poseben medob-
činski svet, ki bi deloval kot koordinacijsko telo izhaja-
joč pri tem iz iskrenosti, poštenosti in odgovornosti do
celotnega Kozjanskega. Po občnah se vse preveč gleda
na lastne interese, premalo pa se ima pred očrni Kozjan-
sko kot celoto, ki je izgorevalo med NOB.
NOVI TEDNIK: Kako ocenjujete dosedanje napore
republike za hitrejše reševanje teh problemov, kaj je
po vašem mnenju republika doslej sploh storila?
MARJAN GABRIC: Do sedaj ni napravila praktično
skoraj nič! Zakon, ki ga je sprejela, sploh še ni zaživel,
povzročil pa je razprtije. Potrebno bi bilo večje angaži-
ranje vseh republiških skladov, kar bi pripomoglo k in-
tenzivnejšemu uveljavljanju zakona, to vse pa bi ofrnogo
čilo hitrejši dvig standarda in zadovoljstva ljudi, saj
mnogi, ki so tod še ostali, še danes žive v razmerah, ki
so jih podedovali iz avstroogerske. Je določen napredek,
toda žal, ne za večino. To revščino je treba videti, doži-
veti jo, potem se lažje sodi. Primer: v majhni kolibici
živi stara ženica s 5.000 SD podpore, ali drugi, ko v enem
skromnem zavetju živi četvero preko 70 let starih ljudi,
od katerih tri ženske leže bolne, moški pa jim kuha.
Socialno podporo 15 000 tisočakov, pa prejema sam°
eden izmed njih.
NOVI TEDNIK: Koga predlagate za naslednjega
sogovornika v naši rubriki in zakaj?
MARJAN GABRIC: Malce nerodno morda, toda rad
bi, da bi spregovoril predsednik skupščine SRS tovariš
Sergej Kraigher in razložil kakšni so nadaljnji načrti re-
publike v zvezi z razvojem Kozjanskega.
Razgovor vodil: B. STRMCNlK
KOMENTAR
KAM GREŠ,
SLOVENSKI
FILM
Zavesa je padla. In nagrade
so znane. Letošnji puljski fe-
stival, 18. po vrsti, se je izte-
Icel. Neposredni spremljevalci
te najimenitnejše filmske pri-
reditve pri nas z bero sedmih
festivalskih dni niso zadovolj-
ni. Ljubitelji filma pa bomo
svojo oceno šele lahko izre-
kli. če bomo nagrajena in tudi
nepriznana dela sploh videli.
Prav pa je, da zlasti Slovenci
razmišljamo o deležu sloven-
ske kinematografije na lan-
skem, letošnjem in verjetno
tudi na prihodnjem festivalu.
Saj je res, da je Rdeče klas-
je ovenčano z Zlato areno.
Majda Potokarjeva je dobila
drugo nagrado za kreacijo Že-
je v Rdečem klasju. Celo Du-
letičevo komorno, poetično in
tipično cankarjansko klanško
meditiranje ni ostalo brez od-
meva. Ne pri žiriji in ne pri
občinstvu. In ...
Navidezno bi se torej lahko
zadovoljili. In bi ugotovili —
po dolgem času stopa sloven-
ska filmska proizvodnja spet
v ospredje. Takšna samovšeč-
nost bi se nam pošteno ma-
ščevala.
Slovenska filmska proizvod-
nja se je Pulja udeležila le z
dvema JUmoma. Maškerada je
že dolgo pred festivalom do-
živela prežalostno usodo. A
zasluženo.
Obeti za prihodnjo filmsko
sezono za niso prav tako nič
spodbudni. Enako velja za ce-
lotni položaj jugoslovanskega
in ■sl<	nn t'orna O ■• '•zt
ne molčimo. H v do pa 7g
da д, t- .tujociine/zi kri*.., «e
nekaj let, prav slovenska film-
ska proizvodnja. In da je ta
ugotovitev še neprijetnejša,
moramo pridati: v zelo ne-
ugodnem in kriznem položaju
je tudi celotna reproduktivna
kinematografija. Ali je to za*
čaran krog?
Puljski pregled izostreno po-
stavlja pred slovensko druž-
beno skupnost stare dileme.
Kaj hočemo na področju sed-
me umetnosti? Kdaj bomo
sprejeli zakon o filmu?
Kaj pa reproduktivna kine-
matografija? V zadnjem času
se že nekateri gledalci (pa ne
le v Celju) resno vprašujejo:
Kaj so kinematografi? Pod-
jetja, hrami zabave, drznega
seksa? Ali pa bi vendarle mo-
rali biti kulturne ustanove?
Nekdo je že pred meseci
zapisal, da bi morali združiti
razpoložljive materialne mož-
nosti, sredstva in kadre, dis-
tribucijo, kinematografijo in
televizijo. Tudi pobuda je bila
že dana — za široko javno
razpravo o spletu vseh starih
in novih težav domačefja fil-
ma. Odmevov je premalo.
In kaj pove podatek, da so
"predlani v vsakem jugoslovan-
skem kinematografu predvaja-
li 69 uvoženih in samo 10 do-
mačih filmov? In zanimanje
občinstva? Domači film, ki je
zaščiten le na Hrvaškem, si
na Slovenskem ogleda pov-
prečno le 6 odstotkov gledal
cev. Tako je seveda laže razu
meti, zakaj smo izrekli
bojazen, da nekaterih puljskih
nagrajencev (še posebej pa ti-
stih neopaznih) ne bomo mogli
9ledati. Tuji filmi nezadržne
odrivajo domače stvaritve. Ki
nematografi za ta pojav vedo
Seveda. Toda njihov komerci
<4ni interes (in družbeni!) je.
<la zaključna bilanca ne kaži
izgube. Tako je to
Razumljivo — Maškarada тц
tehod, če razmišljamo o odno-
med umetnikom in občin
stvom. Razmišljati moramo
drugače.
Vprašanje je torej več kot
Qktualno. Res, kam greš slo
venski film? In kdo bo tisti,
ki bo povedal, kaj sploh ho
iemo — s slovensko filmske
Proizvodnjo in z reproduktiv-
no kinematografijo.
Odlašanja je bilo preveč.
J, V.
Roke na široko odpiramo mladim izobraženim kadrom!
Akademski kipar Vasilije Četković že nekaj let živi in dela v Zadobrovi pri Celju. V ate-
ljeju, ki je v najboljši meri odraz njegovega umetniškega — individualnega sveta, nasta-
jajo realizacije idej v poslanstvu osebne izpovedi, še Letos bo postavil svojo plastiko na
Otoku in dopolnil praznino, ki je v Celju očitna, kajti do sedaj se še nihče ni ukvarjal
s programom, ki bi omogočil sistematsko urejanje okolice v novo zgraijenáh naseljih. To
bi bila obenem najboljša pot., da se ustvari neposreden odnos med umetniki in širšim
občinstvom.	D. MEDVED
K u It urna prizadevatija
PISE: ŠTEFAN 2VIŽEJ
RAZMIŠLJAMO
0 PROGRAMIH
Smo sredi mrtve sezone. Društveni delavci so se
razkropili na vse strani in le težko najdemo sogo-
vornika, ki bi kaj več vedel o načrtih za novo de-
lovno sezono. Zato pa bo potrebno v jeseni bolj za-
vihati rokave, kajti samoupravno razdeljevanje sred-
stev v okviru Kulturne skupnosti ne bo trpelo slabo
sestavljenih delovnih načrtov. Izključilo bo sleherno
improvizacijo ter bo upoštevalo dejansko načrtno in
kvalitetno delo. To pa bo zahtevalo od maloštevilnih
¡kulturno prosvetnih navdušencev trdo delo.
Jeseni bo potrebno sprejeti tudi poslovnik o orga-
nizaciji in delu vseh organov pri Občinskem svetu
ZKPOS. Enak dokument bo morala imeti sleherna
kulturno prosvetna organizacija. Ta listina naj bá
omogočala načrtno delo, s tem pa tudi pravico do
zahtevka v okviru Kulturne skupnosti. Le trdno orga-
nizirane enote imajo perspektivo obstoja in nadalj-
njega razvoja.
če govorimo na eni strani o organizacijski trdno-
sti in o načrtnosti dela, se dobro zavedamo, da vsega
tega ne bomo mogli storiti čez noč. Kajti dolgoletno
nevrednotenje našega dela, finančno nevzdržni pogoji
in ne nazadnje velike družbene spremembe, so tudi
temu področju dale svoj pečat. Zveza kulturno pro-
svetnih organizacij se ne srne zapirati vase, temveč
se mora še bolj organizirano vključevati v razreše-
vanje najširših družbenih snovanj na področju, ki v
konkretni akciji daleč presega amaterizem in po-
sredništvo n{i kulturnem področju. Vsega tega se
mora zavedati ZKPO v občini, a tudi njene osnovne
enote in društva ter njihove sekcije.
Marsikateremu društvu in sekciji je bilo načrtno
delo tuje in »odveč«. Skrivali so se za etiketo ama-
terizma, ki lahko Cpo njihovem) prenese sleherno
improvizacijo ter opravičilo. Tudi tako gledanje sa-
mih kulturnih delavcev je bila kaj slaba usluga nji-
hovimi lastnim prizadevanjem. Rezultat je bil temu
primeren: gledališke predstave so bile slabo priprav-
ljene, koncerti »nujen« prikaz enoletnega dela, akcije
slabo pripravljene in izpeljane. Vse to je vplivalo
na »renome« amaterizma.
Celjane čaka na tem področju letos še veliko
dela. Republiška zveza nam je zaupala organizacijo
redne Skupščine Zveze kulturno prosvetnih organi-
zacij Slovenije, ki bo 23. in 24. septembra prav v
Celju. Hkrati pa moramo ohraniti skupno s celjsko
Kulturno skupnostjo prvenstvo novih odnosov na
kulturnem področju. To delo bomo zmogli samo
s hitrim prilagajanjem novih pogojev dela ter z
načrtnostjo in z višjo kakovostjo amaterskih kul-
turnih uslug.
KNJIGA - SEZONSKO BLAGO?
Včasih, ko je bila struk-
tura našega prebivalstva pre-
težno kmečka in je bila zi-
ma edini primerni čas za
branje, zato poleti po lepo-
slovju ni bilo prevelikega po-
vpraševanja. Danes pa to že
davno ni več res. Kaj pa je
s knjigo? Se je odnos bral-
ca do nje spremenil?
Po celjskih knjigarnah so
povsod vedeli povedati, da
poletje ni sezona, ko proda-
jo veliko knjig.. V pozni je-
seni je drugače, prav poseb-
no pa pred novim letom.,
ko ljudje kupujejo knjige za
darila.
V teh mesecih prodajo naj-
več knjig iz zbirk, ki imajo
stalne naročnike. Tako je na
Našo besedo naročenih sarno
v eni knjigarni (Mladinska
knjiga) nad tristo ljudi. Ma-
lo manj prodajajo zbirko Li-
rika, ker je struktura bral-
cev tu omejena. To kaže, da
tisiti, ki naročajo celotne
zbirke, tudi poleti niso brez
knjižnih novosti.
Drugače pa je s posamez-
nimi izdajami. V poletnih
mesecih v nobeni knjigarni
ne prodajo več kot dvajset
izvodov beletristike na dan.
ZLATA
KRAŠOVEC:
LJUBLJANSKA SREČANJA
DR. BORIS
KUHAR
Med počitnicami se člove-
ku pač marsikaj primeri, če
drugega ne, potem piše lju-
bljansko srečanje, ki sploh ni
ljubljansko. Dr. Borisa Ku-
harja sem namreč srečala v
Rogaški Slatini, kjer se je
mudil na zdravljenju. Pa še
vesela sem bila, da md ni
bilo treba za njim v Afriko,
kamor tudi pogosto odhaja
na študijska potovanja.
Dr. Boris Kuhar je doma
iz Loč pri Poljčanah, šolo je
obiskoval v Slovenj skih Ko-
njicah, v Beogradu pa je
končal študij novinarstva.
Potem se je odločil, da bo pač
še nekaj študiral, vpisal je
germanistiko, vendar so ga
bolij pritegovala predavanja
etnologije. Po končanem štu-
diju je nekaj časa delal kot
novinar Slovenskega poroče-
valca in na televiziji, hkrati
pa veliko pisal o etnoloških
vprašanjih. Danes je direk-
tor Slovenskega etnološkega
muzeja, razen tega pa še
predsednik prosvetno kultur-
nega zbora republiške skup-
ščine.
»Etnologija me zanima za-
to, ker je to zelo široka ve-
da, ki se ukvarja z vsemi
področji človekovega življe-
nja. 2e takrat, ko sem de-
lal pri Poročevalcu in na te-
leviziji, sem se veliko ukvar-
jal z njo. Ko pa sem prišel
v etnografski muzej, je to
seveda postala tudi moja po-
klicna dolžnost.«
Ob današnji poplavi oživ-
ljanja šeg, ki so bolj ali
manj »narodne«, je dr. Ku-
har povedal:
»Ljudskih šeg je seveda
tudi pri nas iz leta v leto
manj, toda kljub temu ima-
mo na Slovenskem, v pri-
merjavi z drugimi 'evropski-
mi narodi, ohranjeno veliko
število zares izvirnih šeg, tak-
šnih, kot jih ljudje že sto-
letja poznajo. Seveda se s
časom spreminjajo, dobivajo
nove elemente, vendar jih še
vedno lahko štejemo za iz-
virne. Vendar pa se veliko-
krat dogaja, da predstavlja-
mo kot »narodne šege« ne-
pristne spektakle. Največ-
krat turizmu in zaslužku na
ljubo. Vzrok tega je v tem,
da prireditelji ne poznajo
originalnih. Pa tudi, če so še-
ge originalne, veliko izgubijo
takoj, ko jih prenesemo iz
njihovega naravnega okolja.
Tako kurent, ki pleše na me-
stnih ulicah, ne pleše več
zase, ampak za publiko in
se tudi drugače počuti.«
Trenutno etnografski mu-
zej pripravlja vrsto zanimi-
vih raziskav:
»Največja študija, ki jo tre-
nutno pripravljamo, je razi-
skovanje življenja idrijskega
rudarja, od davne preteklo-
sti pa do danes. Tako se od-
daljujemo od izključnega pro-
učevanja marginalnih skup-
nosti, prav tako pa od iska-
nja značilnosti preteklo-
sti, ampak nas zanima tudi
življenje v njegovih današ-
njih obeležjih.
Pripravljamo pa tudi več-
je raziskave v Halozah, štu-
dijo o panonski hiši in štu-
dijo o originalni kmečki go-
stilni na Slovenskem. Prav
tako bomo odprli stalni raz-
stavi. ljudske maske bo-
mo razstavili v Ptuju, v
Škofji Loki pa bo odprta raz-
stava narodnih noš.
Če smo ravno pri razsta-
vah, zlepa niso ljudje o no-
beni govorili toliko kot o
»KIČU«, pa je že zato vred-
no zapisati, kaj pravi o njej
direktor muzeja, Boris Ku-
har:
»Res je imela ta razstava
izreden odmev, obiskalo jo je
dvajset tisoč ljudi, z njo bo-
mo gostovali tudi v Beogra-
du, snemali sta jo nemška in
avstrijska televizija. Takšno
zanimanje je nedvomno za-
to, ker je to splošen pro-
blem. Ljudje ob tej razsta-
vi razmišljajo. Prav gotovo
to ni edina interpretacija ki-
ča. Del razstave je postavila
publika sama. Po zaključku
bomo povabili vse, ki so o
razstavi pisali skupaj s tuji-
mi eksperti, in pripravili
simpozij o problemih kiča.
Skratka razstava je poka-
la da je možno doseči izre-
den odmev, če je problem
postavljen tako, da obi-
skovalci o njem razmišljajo.«
HALO, TU ZVEZNI INŠPEKTOR!
živel je možt imel ni psa, ampak hi-
šo. Nič nenavadnega, boste dejali, toda,
kljub svetlemu upanju, da bo nekoč
stanoval v njej, je bila hiša črna. Bila
je črnogradnja.
Mladi mož se je nekoliko poigral z
zakoni in postavil hišo izven zazidalne-
ga okoliša. Glasno je razmišljal:
»Če je drugim že tolikokrat uspelo,
zakaj ne bi še meni?«
Vedel je, da stanovanja ne more ku-
piti, ker je predrago. Z varčevanjem >n
lastîiim delom pa je upal, da v dveh
ali treh letih postavi hišico, pred katero
bo vrtek in na njem ležalnik. Za stare
dni, je dejal. Pa je tako naneslo, da je
vse kazalo, da hiša kljub pravkaršnemu
rojstvu, ne bo učakala visoke starosti.
Prispelo je črno na belem■ Hišo mo-
rate takoj porušiti, drugače jo bomo
porušili mi.
Pritožbe, Grožnje, jok! Nič ni poma-
galo.
»Pritožil se bom na kabinet.« je gro-
zil, tiho sam zase pa vedel, da si ne mo-
re pomagati, črnogradnja je črnograd
nja.
Datum rušenja je bil vse bliže in
brihtna buča si je domislil, da bo naj-
laže, če se kar sam odpravi v glavno
mesto in poskusi izvrtati nemogoče.
Ko sem pozneje govoril z njim je
povedal, da je potrkal na številna vra-
ta, pa nikjer nič. Kaj sedaj? Hišo bodo
rušili. Denar in napori bodo šli v nič.
Pravu kazen za lahkomiselnost. Nena-
doma pa se mu je zasvetilo. Stopil je
na beograjsko pošto in zaprosil za šte-
vilko celjskega pristojnega organa.
»Dober dan, tu zx ezni inšpektor
... .ič. Pri meni je bil vaš občan.....
in povedal vse glede rušenja. Zaustavite
rušenje, se bomo še pogovorili.«
V Celju so mu odgovorili pritrdilno.
Zadovoljno si je pomel roke in odšel na
postajo. Smer Zidani most.
In ko je prišel domov je videl, da ie
pozabil m malenkost: tudi iz Celja je
mogoče telefonirati v Beograd m na-
prositi za razgovor z zveznim inšpek-
torjem ......ićem.
M. SE NIČAR
ANKETA O REKRE-
ACIJSKI ZNAČKI
Komisija za rekreacijo
in oddih pri občinskem sindi-
kalnem svetu v Celju je pre-
tekli teden razposlala v vse
svoje organizacije posebno,
dokaj obsežno anketo o ne-
davno zaključenem tekmova-
nju za sindikalno rekreacij-
sko značko. Z anketo žele
zbrati mnenja mnogih udele-
žencev ter tudi drugih čla-
nov delovnih kolektivov, na
podlagi katerih bi vnesli
eventuelne dopolnitve v tek-
movalni program in samo
izvedbo tekmovanija, ki se
bo pričelo s 1. januarjem pri-
hodnjega leta.Anketo je se-
stavila študentka Visoke šole
za telesno kulturo Milojka
SREBOTNIK.
PAKET ZA OSEBNO
ZAŠČITO
Kot je znano so že pred-
časno posamezni proizvajalci
v naši državi poslali na tr-
žišče tako imenovan »paket
za osebno zaščito«, ki je nuj-
no potreben slehernemu ob-
čanu v primeru vojne. Kom-
plet vsebuje vso potrebno
opremo za individualno za-
ščito in ga v trgovinah pro-
dajajo po 55,00 din. Na pod-
lagi že veljavnih predpisov
bo moral posedovati omenjeni
zaščitni paket vsak občan
do leta 1973. Za enkrat je ča-
sa za nabavo še dovolj.
PROGRAM
IZOBRAŽEVANJA
Sekcija za splošno ljud-
ski odpor pri Občinski kon-
ferenci SZDL v Celju je na
svoji zadnji seji obravnava-
la predlagane programe izo-
braževalnega dela v jesen-
sko zimski sezoni. Za neraz-
porejeno prebivalstvo bodo
organizirana posebna preda-
vanja (podobno kot lani) in
sicer o mestu in vlogi obča-
nov v splošno ljudski ob-
rambi. Organizirani bodo tu-
di posebni seminarji za pri-
padnike specializiranih orga-
nizacij in služb, kot so ci-
vilna zaščita, ekipe prve po-
moči in tehnično reševalne
službe. Izobraževanje bo za-
jeto preko 1B.OOO občanov
cetyslke občine.
KONČANO
TABORJENJE
Minuli teden so veliko pred
iztekom počitniškega obdob-
ja končali letošnje taborjenje
taborniki II. grupe odredov,
ki imajo svoj stalni tabor v
Kokarjih. Slab odziv med
mladino na celjskih šolah je
pogojil, da je trajalo taborje-
nje samo en mesec, škoda!
Zaljučka taborjenja so se
udeležili predstavniki skup-
ščine in vodstev vseh družbe-
no političnih organizacij ob-
čine , Celje še posebej pa so
se mladi taborniki razveselili
obiska pisatelja Fraha Roša.
PRITOŽBA
ZAVRNJENA
Kolektiv osnovee šole v
štorah se je pritožil glede
imenovanja profesorja Jožeta
Zupančiča na mesto ravnate-
lja te šole češ, da ima pre-
malo izkušenj na področju
vzgojno izobraževalnega dela.
Pritožbo je na zadnji seji ob-
ravnavala komisija za volitve
in imenovanja pri Skupščini
občine Celje in ponovno po-
trdila imenovanje profesorja
Zupančiča za ravnatelja o-
snovne šole v štorah.
MARJAN TRBOV-
ŠEK: NAMESTNIK
JAVNEGA TOŽILCA
Na predlog Javnega tožil-
stva v Celju je komisija za
volitve in imenovanja pri
skupščini občine Celje na
svoji zadnji seji potrdila
predlog, da se za pomočnika
javnega tožilca v Celju ime-
nuje tovariš Marjan Trbov-
šek.
SINDIKALNI
NAPOTKI
V minulih dneh so vse
sindikalne organizacije delov-
nih skupnosti celjske obči-
ne prejele dokončen tekst
zaključkov prve konference
samoupravlijalcev celjske ob-
čine. Ker stoje v zvezi z iz-
vajanji teh zaključkov v bliž-
nji prihodnosti pred sindika-
ti mnoge težavne in odgovor-
ne naloge jim bo pri njiho-
vih naporih nedvomno v o-
poro tudi to, da so s temi
zaključki seznanjeni tudi vsi
predstavniki samoupravnih
organov in direktorji vseh de-
lovnih organizacij. Pričakova-
ti je, da bo povečana aktiv-
nost sindikatov ob uresniče-
vanju teh zaključkov stekla
že v mesecu septembru.
ZDRAVLJENJE VOJ-
NIH INVALIDOV
Pod predsedstvom primari-
ja dr. Franceta Laha je mi-
nul' teden v Celju zasedala
komisija za odobravanje kli-
matičnih zdravljenj vojaških
vojn. invalidov. Komisija de-
luje že vrsto let za potrebe ce-
lotnega nekdanjega okraja,
vključujoč tudi Zasavje. Ob-
ravnavali so več deset pri-
merov posameznih invalidov,
katerim so njihovi lečeči
zdravniki priporočali klimatič-
na zdravljenja. Vsi predlogi
so bili utemeljeni in komisi-
ji ni nikogar odklonila. Vo-
jaški invalidi se bodo zdra-
vili v posameznih zdravili-
ščih ali tudi na morju.
USPEL JADRALNI
TEČAJ
Te dni bo končan tečaj
mladih pilotov jadralcev na
letališču v Levcu. Teoretične
izpite je opravilo 12 mladih
pilotov jadralcevi ki so se
nato udeležili praktičnega de-
la. Pri celjskem Aeroklubu
so povedali, da so z njimi
zelo zadovoljni, saj se vsi
trudijo, da bi si pridobili
čim več znanja in da bi lah-
ko čimprej samostojno* leteli.
pepi
UREJANJE
KRAJEVNIH CEST
Krajevna skupnost škofja
vas bo letos uredila več kra-
jevnih cest na svojem ob-
močju. Najpomembnejša je
cesta iz škofje vasi do šmar-
tdnskega jezera, ki je v zelo
slabem stanju. Pritožujejo se
posebno izletniki, ki hodijo
ob jezero na piknike. Pri ob-
novitvi bodo pomagali tudi
občani.
OBNOVITEV
KULTURNEGA
DOMA
Kulturno in prosvetno dru-
štvo iz Vojnika je letos za-
čelo zbirati sredstva za adap-
tacijo kulturnega doma. Ob-
novitev dvorane in dozidava
potrebnih prostorov bo stala
okoli 300.000 dinarjev. Polo-
vico tega denarja bodo pri-
spevali oibčani s samoprispev-
kom in v obliki prostovolj-
nega dela.
Vprašuje: Tone Tavčar
Odgovarja: Peter Pungart-
nik
širok nasmeh in skoraj
vedno dobre volje, to je ka-
rakteristika Petra Pungart-
nika, človeka, ki poleg red-
ne zaposlitve opravlja še vr-
sto »konjičkarskih« stvari: od
sodelovanja pri dramski sek-
ciji, pevskem zboru do fo-
tografiranja. Peter je star
Poizelan.
Kako se počutiš na Polze-
li? Tega kraja ne bi zame-
njal za nobenega drugega.
Si zadovoljen s tukajšnjo
kulturno klimo? Z ozirom
na struktura prebivalstva tu-
kaj in možnosti kulturnega
sodelovanja menim, da bi
bilo lahko kulturno življe-
nje na Polzeli živahnejše.
No, pa tudi s tem,, kar ima-
mo, sem zadovoljen. Sam
sodeluješ pri uprizoritvah
dramskih del in poješ v pev-
skem zboru. Kaj ti to pome-
ni? Ce z dobro odigranim
dramskim delom ali uspeš-
nim pevskim nastopom pri-
praviš gledalce, oziroma po-
slušalce do tega, da za nekaj
časa pozabijo svoje vsakda-
nje skrbi in težave, imam
prijetno zavest, da je popla-
čan ves moj trud in žrtvo-
vani prosti čas. Morda tvoj
najpomembnejši ali najzani-
mivejši trenutek pri sodelo-
vanju v dramski skupini ali
pri pevskem zboru? Moj
najlepši trenutek v dramski
dejavnosti je bil letos v me-
secu juniju, ko je naša dram-
ska skupina sodelovala na re-
publiški revija amaterskih od-
rov na Jesenicah in mi je bi-
la ob tej priložnosti podelje-
na od Prosvetne zveze Slo-
venije Linhartova značka, kot
priznanje za večletno sode-
lovanje. Rad pa se spomi-
njam našega prvega pevske-
ga nastopa v tujini, ko smo
imeli leta 1969 pevski kon-
cert vDoberdobu. Fotografi-
ranje je tvoj hobi. Kaj naj-
raje fotografiraš? Najraje fo-
tografiram majhne otroke ob
njihovih jubilejnih tortah, pa
tu in tam kakšno poroko,
le, da imam ob tem veliko
sočutje do ženinov. Tvoj re-
cept za dobrega fotoamater-
ja? Poznavanje osnovnih ele-
mentov fotografiranja in la-
stni fitografski aparat (ne
»Fabriški«). Zaposlen si kot
elektrikar. Ali te kaj trese,
ko bereš o stalnem poviša-
nju cen? Tresenja kot kaze
še ne bo konec. Če pa bi ga
bilo, bi mislil, da so prišla
»drugi časi«. Slovenec si. Ka-
tero slovensko vino ti je
najbolj všeč? Najraje pijem
»savinjski cviček«, ki je do-
bro vino, če ga ljudije sami
pridelajo, malo slabše pa, če
»jim ga Bog da«. Mlad si še,
kako so ti všeč vroče hlač-
ke? Kar zadeva moja leta,
nisem več rosno mlad, toda
vroče hlačke prav rad vi-
dim, če je v njih kaj čedne-
ga. Kaj si želiš drugače v
prihodnje? Mikser z mnogi-
mi priključki. Tvoje želje?
Da bi bili 2dravi in da bi se
otroka dobro učila.
MERXOV KIOSK
NA POLULAH
Trgovsko podjetje Merx bo
na Polulah postavilo nov ki-
osk z najpotrebnejšimi živi-
li. Tako gospodinjam iz tega
kraja ne bo potrebno za vsa-
ko malenkost v mesto. Pri
Merxu pa tudi razmišljajo
o gradnjj paviljona, ker se
Polule izredno hitro širijo in
potrošnja skokovito raste.
GASILCI V GOTOV-
LJAH PRAZNOVALI
V nedeljo popoldne je bila
vas Gotovlje pri Žalcu v pra-
zničnem razpoloženju. Praz-
novali so gasilci Gasilskega
društva Gotovelj, ki je bilo
ustanovljeno pred 68. leti.
Glavni vzrok njihovega praz-
novanja pa je bila nova gasil-
ska brizgalna, ki so jo pred
kratkim kupili in obnovljena
notranjost gasilskega doma.
Enajst desetin gasilskih dru-
štev iz Savinjske doline je
najprej izvedlo verižno vajo,
sledil je slavnostni govor pred-
sednika domačega društva Av-
gusta Jordana, priglasili pa so
se še drugi govorniki. Govo-
rom je sledil nastop moškega
pevskega zbora iz Gotovelj.
Novo gasilsko brizgalno so
»krstili« s steklenico
panjca. Kot ponavadi je
tokrat sledila prosta ^
OBIRALNI STRO,
Te dni so pričeli mo,J
Po Savinjski dolini ођј«
stroje manjše zmogij¿v'
To gre predvsem za stroj
so j ili kupili kooperanti i
ljarji. En stroj, tak, ц
na Polzeli, bodo upor^
štirje hmeljarji. Podob^
do montirali še v Gotov
Gomiljskem itd.
NOVA
CVETLIČARNA
Po vsej verjetnosti ^ '
ta mesec Kmetijski ксад
Hmezad Žalec odpri v 3
novo cvetličarno. Ta nov^J
dobitev bo vsekakor za ž '
ne dobrodošla, saj včasj,
moreš v tej sedanji 4
svežega cvetja.	p
PROSPEKT MES
Laško bo te dni dobilo
prospekt mesta. Prejšn
deset let stari, ni več 1
zal pa tudi vse zaloge a
šle. Novi prospekt bo |
v 80.000 izvodih. Vse)
pa.bo tudi ostala ponj
Tako lepo in domače je v celjskem
letnem kinu, da res ni čudno, če je obi-
skovalcev vedno dovolj. Tudi filmski
repertoar ni od muh• Skoraj vsak dan
si lahko ogledate nove filme, ki so po
večini sicer res kavbojski, a I do ne
gleda rad krvavih pretepov in surovo-
sti »idiličnega« Divjega zahoda. Če ste
vse te filme slučajno že videli v kino-
teki ali kje drugje, naj vas to ne mo-
ti, zabave je vseeno dovolj. Tudi tis-
tim, ki filmov ne razumejo preveč dob-
ro, ne bo dolgčas. Vedno je dovolj skrb-
nih ljudi, ki z glasnimi pripombami in
duhovitimi medklici poskrbijo, da
vsakdo dobi k filmu tudi ustrezno in
»strokovno« razlago, če je komu še vse-
^ mesta v laški občani,
icjženmubo turo stični vo-
I ki bo opozarjal na vse
Jiembnejše turistične toč-
V tej občini.
iSEDENA HOTELA
ptela Savinja in Hum v
¡fceu sta zasedena do 15.
itembra. Letos so turisti
, navalili na to mesto; ze-
polno je tudi pri zasebni-
Zdravilišče pa mora ve-
J gostov odklanjati ker
la-jo dovolj prostora. Med
¡lonjenimi gosti je največ
J0V
pepi
¡VEZNO FLUORO-
GRAFIRANJE
cuipščina občine Šentjur
že pred časom sprejela
p, da bodo organizirali
îffîo fluorografiranje za
prebivalce šentjurske ob-
!, ki so starejši kot 24
Fluorografska akcija
trajala do 7. avgusta, po-
îe ekipe pa bodo obiska-
večino večjih krajev v
jurski občini.
I, S.
LADINSKI AKTIVI
ŽIVAHNEJŠI
skoraj vseh področnih
vih Zveze mladine v obči-
Šentjur je delo skoraj
oliioma zamrlo. Prav za-
se je predsedstvo občin-
konference Zveze mladi-
>dločilo, da zaposlijo člo-
i, ki bo zadolžen le za
i s področnimi aktivi
le mladine. Imajo že iz-
n program, da bodo je-
obiskali prav vse mla-
ke aktive v občini ter
sali tako vsaj malo obu-
njihovo aktivnost.
KUPILI SO NOV
AVTO
lani prostovoljnega gasil-
ga društva Loka pri žus-
so zelo aktivni. Pogosto
anizirajo zabave na pro-
ni, česar so zelo veseli
»liški prebivalci. Pred
itkim pa so kupili tudi
t gasáilski avto — kom-
za katerega so kar polo-
3 denarja zbrali prebival-
Loke. Nov avtomobil ni
nemben le za gasilce,
iveč je zdaj v Loki pri
smu stalno vsaj en avto-
bil za nujne prevoze po-
irečencev v bolnico.
I. S.
DV GASILSKI DOM
NA PONIKVI
iasilci. prostovoljnega dru-
a Ponikva se bodo letoš-
6a leta še dolgo spomi-
li, Prav zdaj namreč gra-
o nov gasilski dom in je
'a betonska plošča že go-
a. Upajo, da bodo vsa de-
končali do konca letošnje-
leta. Del denarja za nov
gasilski dom je dala občina
Šentjur, del je prispevala ,
občinska gasilska zveza, pre-
cejšen delež pa so zbrali
okoliški prebivalci s prosto-
voljnimi prispevki.
I. S.
LETOS NA PLANINO
2e lansko leto je skupšči-
na občine Šentjur razpravljala
o tem, da bi otroci višjih
razredov osnovne Šole na
Dobju hodili oziroma se vo-
zili na Planino. Ker pa šola
na Planini ni bila sposobna
sprejeti toliko učencev, je
vse ostalo po starem. Zdaj
planinsko šolo obnavljajo in
gradbinci zagotavljajo, da bo-
do vsa dela končana najka-
sneje do 15. septembra. Ta-
ko bi prešolanje lahko iz-
vedli še brez večjih motenj
pouka.
I. S.
O STABILIZACIJI
10. avgusta bo skupščina
občine Šentjur pri Celju raz-
pravlja o akcijskem progra-
mu za podporo stabilizacij-
skim ukrepom. V razpravi
bodo posvetili precej pozor-
nosti gospodarskim giba-
njem v šentjurski občini v
prvem polletju letos, pogo-
vorili se bodo tudi o upora-
bi presežka občinskega pro-
računa, glavni del pa bodo
posvetili dogovorom o kon-
kretnih ukrepih v delovnih
organizacijah za uspešno iz-
vajanje stabilizacijskega pro-
grama. Ti ukrepi naj bi ob-
segali predvsem strogo ob-
činsko kontrolo nepokritih
investicij, prepoved uporabe
obratnih sredstev za investi-
cije ter sprejem stabilizacij-
skega in razvojnega progra-
ma v vseh delovnih organi-
zacijah. Kljub temu, da je
bilanca prvega polletja zelo
uspešna, imajo v šentjurski
občini še vedno težave z ne-
likvidnostjo.
I. S.
VEDNO VEČ
ŠTIPENDISTOV
V	velenjski občini štipen-
dirajo 300 učencev in štu-
dentov. Od teh je na visokih
šolah 119 študentov, na viš-
jih 43 in v srednjih 138 učen-
cev. Največ mladih štipendi-
ra Rudnik lignita in sicer
82, Gorenje pa 51.
Razveseljivo je, da v ve-
lenjski občini vse več podje-
tij podpisuje družbeni dogo-
vor o štipendiranju učencev
in študentov.	—V—
ZA GRADBINCE
NI POČITNIC
V	pasjih dneh je tudi na
cestah velenjske občine mr-
tvo. Otroci preživi ljaj o tople
dni v bazenih, Savinji in
Paki.
Vse drugače je na gradbi-
ščih, kjer gradijo za otroke
nove šole. V Velenju gradijo
tretjo osnovno šolo, ki bi jo
predali namenu že oktobra
letos.
Šolski stavbi v šoštanju
in šmartnem ob Paki sta
postali pretesni. V šmartnem
ob Paki bodo dogradili še
pet učilnic, telovadnico, dva
prostora za vrtec in prostor
za tehnični pouk.
V	šoštanju, v šoli »Biba
Röck«, dograjujejo štiri no-
ve učilnice in večjo avlo. V
prihodnosti bodo v tej šoli
dogradili še štiri učilnice
in telovadnico.
LJUBITELJI FOLKLO-
RE NA PLAN!
V	zadnji številki »šaleške-
ga rudarja« je izšel poziv,
da se vsi, ki se zanimajo za |
folkloro ,prijavijo v kultur-
nem domu Velenje. Pro-
gramski svet tega doma se
je predhodno temeljito po-
govoril o uspešnem začetku
kulturne sezone v jeseni. Ker
Velenje že ima veterane ria
folklornem področju, bo ne-
dvomno že v jeseni začela
izredno razgibano življenje
skupina, bo popestrila kul-
turno življenje rudarskega
mesta.
SKRB ZA
UPOKOJENCE
Društvo upokojencev in
šmarsfco stanovanjsko pod-
jetje gradita v Rogaški Sla-
tini nov dom za upokojence,
v katerem bodo veóinomj
enosobna stanovanja za upo-
kojence, ki nimajo kam. Z
gradnjo doma so pričeli le-
tošnjo pomlad, po predvide-
vanjih pa bo dograjen v za-
četku prihodnjega leta.
PRISPEVKI
ZA VODOVOD
Občani Rogaške Slatine so
letošnje leto zbrali 520.000
dinarjev za nove vodovode.
Prispevke še zbirajo in raču-
najo, da bodo v treh letih
imeli dovolj sredstev, da bo-
do rešili vsa vprašanja z vo-
do. Tako bodo vse hiše v
Rogaški Slatini in- okolici do-
bile vodo iz vodovodnih pip.
Letos so zgradili vodovod v
Cer o vec, kjer je dobilo vodo
6 družin.
naj se na trdi klopi
111 tja in skoraj gotovo
klopi, če ne klopi pa
I	spet bo poskrbljeno
iv. smeh. Res je sicer,
^ in jih je treba me-
tudi, da se filmi do-
в nič zato. Tačas la-
tnje slaščičarne, poješ
: ko se boš vrnil, boš
'-a nadaljevanje zaba-
lahko doživiš še pra-
eP in če ti je še ved-
II	lahko tudi udeležiš-
j. kaj ne! Pa še poce-
^arje stane vstopnica
-sb-
TOREJ JE V CELJU
MUZEJ?
Res je — Celje ni izrazito turistično središče. Vendar
se tujci v njem kar pogosto ustavljajo. Včasih samo za
nekaj ur, drugič spet za nekaj dni. Prvi navadno le pre-
spijo, drugi pa ugotavljajo, da je dan dolg, hočejo kaj vi-
deti, doživeti. Kako je poskrbljeno za njih?
O tem, na kakšne informacije naletijo, ko se ustavijo
v hotelu, jih niti nismo spraševali. Hoteli smo zvedeti le,
če vedo, da je v Celju pokrajinski muzej in kako so b»H
o tem obveščeni.
RAK MILAN — Beograd
— Slišal sem, da je v Celju
muzej revolucije. Za pokra-
jinski muzej pa ne. Tu sem
že štiri dni, vendar nisem
nikjer, niti v hotelu, niti kje
drugje v mestu, opazil napi-
sa ali slike, ki bi turiste
opozarjala na ta muzej. Mor-
da bi moral povprašati v
eni od turističnih pisarn.
Tudi kultura potrebuje re-
klamo, ne samo tobak in
pralni praški.
JADRANKA ANTL'LOViĆ
— Reka — V Celju sem le
dva dni. V tem času nisem
nikjer slišala, da imate po-
kraj insiki muzej. Res je, da
nimam veliko časa, tako da
nisem veliko hodila po me-
stu. V hotelu pa nisem opa-
zila nobenega opozorila, čebi
za muzej vedela, bi ga goto-
vo obiskala, ker to navadnj
storim v vsakem tujem me-
stu. Morda bi morala sama
kje vprašati zanj.
ZDRAVKO PEČAR — Ma-
ribor — V Celju sem pri-
bližno "dvajsetič, vendar ne
vem, da imate pokrajinski
muzej. Res je, da nisem ni-
koli spraševal po njem v tu-
rističnih pisarnah, res pa je
tudi, da v Celju ni ničesar,
kar bi tujca opozorilo na
znamenitosti. Edina izje-
ma je stari grad, ki zaradi
lepe lege, opozarja nase kar
sam. In to je tudi vse, kar
sm si v Celju do zdaj ogle-
dal.
TERRY FARRELL — Ot-
tawa — Pokrajinski muzej
sem si ogledal skupaj z
znanci iz Celja. Sam ga ne bi
nikoli našel, še vedel ne bi,
da je. Mislim, da bi morali
tujce nanj opozarjati s pro-
spekti v hotelih in obvestili
po mestu, ker nima vsak
znancev v vašem mestu. Mu-
zej je zanimiv in škoda je,
da ljudje zanj ne vedo. Dobro
bi bilo tudi, če bi bili eks-
ponati v muzeju komentira-
ni v tujih jezikih.
ROLAND BAUM — Mün-
chen — V Celju sem le pre-
hodno, popoldne odpotujem
v Zadar. Zato si nisem uteg-
nil ničesar ogledati. Videl
sem grad, pa še to od daleč.
Da je v Celju pokrajinski
muzej, ne vem. Rad pa bi si
ga ogledal, poleg ostalih za-
nimivosti mesta, če bi uteg-
nil. Tokrat verjetno ne bom
imel časa, zato pa morda
drugič, ko me bo pot spet
zanesla sem.
Turisti se tako pri nas zaustavljajo, prespijo, odpoči-
jejo za pot, ki je pred njimi. Temeljito odpočijejo, vidijo
in doživijo malo ali pa nič.
Morda bi bilo vendarle prav, če bi tudi tistim, ki nima-
jo detektivske žilice za raziskovanje, omogočili, da si
ogledajo mu? e j — pa še kaj drugega.
Poto: I. SEVŠEK
Tekst: Z. KRAŠOVEC
VESELI FLOSARSKI HORU
TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL — PRIREDITEV VREDNA OGLEDA
•	XI. tradicionalni flosarski bal na Ljubnem ob Savinji je spet uspel. Zvesti tradiciji in izročilom
davnih dni so flosarji kot nekoč udirali flos, ga vezali in opravili mokri flosarski krst.
•	Več sto domačinov, prebivalcev okoliških krajev, nedeljskih izletnikov in turistov"si je ogledalo
zanimivo prireditev, ki jo je kanil preprečiti dež, pa mu to — na splošno zadovoljstvo — ni uspelo.
•	Kulturni program (mimogrede, lahko bi bil boljši), promenadni koncert, pa nogometna tekma in
vesela ter bučna veselica, dobra glasba, pečene postrvi, ki so jih pridno pripravljali ribiči in na
koncu nad vse zadovoljni obiskovalci in turistični delavci.
ČRNI OBLAKI
Pravzaprav se je pričelo
že v soboto. Najprej so od-
prli razstavo umetniških del
akademskega slikarja, doma-
čina Alojza Zavolovška, po-
tem pa je bil promenadni
koncert godbe na pihala iz
Rečice ob Stavinji, katere
godbeniki, med njimi je, da
ne bomo krivični, tudi dekle,
so pridno pihali v svoje in-
strumente tudi ves naslednji
dan, to je v nedeljo. Na pri-
reditvenem prostoru v Vrb-
ju se je proti večeru zbralo
okoli 1500 ljudi, ki so se na
najrazličnejše načine zabava-
li pozno v noč ali še bolje v
zgodnje jutranje ure. No, tu-
di brez malce bunkanja ni
šlo. Vino in vroča kri sta
opravila svoje, sicer pa pri
nas menda na veselicah brez
tega tako in tako ne gre in
tudi to sodi v našo, sicer iz-
redno bogato folkloro.
Naslednjega dne pa so se
nad Ljubnem zgrnili črni ob-
laki. Lilo je kot za stavo in
nič ni kazalo, da bi hotelo
nehati. Prizadevni organiza-
torji so s strahom zrli v čr-
no nebo, gostinci so tarnali
najbolj pa so bili prikrajšani
tisti, ki se spričo dopoldan-
skega neurja niso podali pro-
ti slikovitemu Ljubnu. Vse je
kazalo, da bo vse šlo po zlu.
Dež ni in ni hotel prenehati
in se je zavlekel tja čez opol-
dan, ko so mnogi že mislili,
da s flosarijo letos ne bo nič.
Vse se spremeni, pa se je
spremenilo tudi vreme. Za
dežjem vedno posije sonce in
tako je bilo na veselje vseh
tudi tokrat. Turistični delav-
ci, zbrani okoli svojega pred-
sednika Mérmala, so zaskrb-
ljenih lic in z dežniki v ro-
kah pregledovali še zadnje
tehnične priprave pred pri-
četkom prireditve, ko so se
pričele trgati meglene kope
in je ponehal dež. Sonce .. .
Med ljudmi, ki se jih je v
kratkem času na obeh stra-
neh Savinje ob prireditvenem
prostoru nabralo na stotine,
je završalo. Razpoloženje je
bilo tu in potrebno bo pri-
četi.
OBDARJENA
GOSTA
Dobrodošlico obiskovalcem
je izrekel Platovšek Vili,
član turističnega društva, ki
je že vsa-leta prireditelj flo-
sarskega bala. Ljubenska
mladež je s folklornim nasto-
pom na plesni ploščadi ogre-
la srca prisotnih, ki so jih
bogato nagradili z aplavzom,
še so se malo zavrteli in po-
skočili in že se je na pod-
stavku, dvignjenem na rame-
na svojih vrstnikov in vrst-
nic, pojavila mala Alja TOŠ,
držeč visoko nad glavo mini-
aturni flos — simbol priredit-
ve in spomin na minule flo-
sarske čase.
Do gostov, ki obiskujejo
naše turistične kraje, pa je
treba biti pozoren, to vemo
vsi in vedo tudi Ljubenci. 2e
vrsto let v okviru flosarske-
ga bala obdarijo gosta, ene-
ga ali dva, ki imajo najdalj-
ši staž letovanja v kraju. Le-
tos sta bila nagrade, lepe
umetniške slike Ljubnega,
delo celjskega slikarja, pro-
fesorja ščuke, deležna dva
stalna gosta. Mustafa Kuno-
šič zahaja s svojo družino iz
Tuzle na letovanje na Ljubno
že od leta 1938. Resnično lep
staž in zasluženo priznanje.
Drugi letošnji nagrajenec pa
je bil gost iz daljne Holandi-
je, politik v tamkajšnji vla-
di, ki prav tako s svojo dru-
žino letos že devetič zapovrst-
jo preživlja tu svoj dopust.
Kot bi trenil se množica
premakne. Prostor ob plesi-
šču se v hipu izprazni in vsi
si iščejo kar najbolj ugoden
prostor na bregu Savinje, po
kateri je pravkar priplul pr-
vi flos s svojo veselo in glas-
no posadko...
UDIRANJE FLOSA
Na desnem bregu Savinje
počiva, nagnjen proti vodi,
velik floš, ob дјет pa spla-
varji, zbrani v krogu, pa tu-
di harmonika ne manjka.
»Hit, hit, hit, hit... Hiti-
te trte vit,« se razlega iz
močnih grl, ko zbrani flosar-
ji pričenjajo svoj, v pretek-
losti tolikokrat, v drugačnih
okoliščinah seveda, splovit-
veni ceremonial. Flosa na vo-
di sta nasedla na skalo, ko
se z brega že sliši gromki
ho-ruk. Klene roke starih,
prekaljenih in vsega slabega
vajenih flosarjev, se upro ob
povezani les in že počasi
zdrkne raz breg. Zataknilo se
je. Prednji konec je v vodi,
zadnji pa še počiva na bre-
gu. Kot nekoč, ne gre vse
gladko.
Prednik, fesor ob prednjem
veslu, na Savinji stoječega
flosa zavpije svoj znani hoo-
ruk, ga dvakrat, trikrat glas-
no ponovi in že se ziblje tret-
ji splav na valovih bistre Sa-
vinje.
»Prava štima mora biti,
pa gre flos v vodo,« pokara
prednik svoje tovariše, ko se
flosa pritisneta drug ob dru-
gega. Prične se vezava. Pr-
vo vezavo flosov, so nekoč
opravljali pri Celju, drugo
pri Zagrebu, danes pa se vse
to odvija pred očmi navdu-
šenih gledalcev, ki pozorno
slede opravilu in se veselo
smejejo, ko tu in tam kdo štr-
bunkne v vodo, ali Pa ob du-
hovitih komentarjih, ki jih s
flosa brezžično prenašajo, ta-
ko, da jih po zvočnikih čuje.
jo vsi prisotni.
»Mejduš, kje so pa žeblji?
Pa slame še ni, bom kar na
deskah spal, kaj?« se razbur-
ja star f losar, ki se mu na
licih poznajo zarisana leta,
ko je služeč si vsakdanji kruh
krmaril tja doli do romun-
skih bregov.
»Vina, vina nam dajte. Saj
bo človek še sredi vode od
žeje umrl!« pribije drugi, ko
se premočen do pasu kobali
na flos, ko je pred tem še
pritegnil zadnje vrvi.
»Poslušaj Korl, ti pa ne zi-
iaj okoli, pritegni, pritegni!
Misliš, da moraš samo na
breg po dečlah zijati, kaj?«
se huduje možak srednjih let
in priganja tovariša k delu.
Malo za res, pa precej za
šalo seveda, na koncu koncev
pa je to le zabava.
»Vesunek popravi, ti Ivan,
saj ti ga bo na prvem jezu
odneslo, potem boš pa z ro-
kami čofotal, a noge stiskal
od straha,« poučuje flosar
Tine svojega mlajšega, še
neveščega kolega.
Medtem so flosi povezani,
spiavarji pa zopet krepko za-
pojo pesem o svojem doma-
čem kraju, o Ljubnem, kot
da se v resnici odpravljajo
na dolgo pot. No, da, za ne-
katere je bila to nedeljo zve-
čer res kar precej dolga, dol-
ga do doma, kjer so jih z
valjarji čakale njihove flosar-
ke. Pa tudi to, menda bolj
za šalo, kot za res, saj je
vendar flosarski bal samo en-
krat. Ce teče Savinja, naj te-
če še vino, vsaj enkrat na
leto, če že drugače ne...
»JUDA« MED NAMI
Bolj bučna kot Savinja, ki
mirno drsi mimo sredi vode
privezanega splava, je tisoč-
glava množica, ki pričakuje
višek prireditve, flosarski
krst.
»Juda sta med nami!« za-
vpije star flosar in že pogra-
bijo dvoje zelencev, ki to-
krat prvikrat ploveta v dalj-
ne kraje. Obrnejo ju s hrb-
ti drugega proti drugemu, ju
povežejo preko prsi in že se
sliši ukaz: »Na kolena!«
Nič hudega, če je na me-
stu, kjer morata poklekniti
dobrih 10 cm vode, ta hujše
itak še pride. Pristopi star
flosar, maskiran v škofa in
naroči čepečima mladce-
ma, da naj ponavljata flosar-
sko zaobljubo:
»Jaz, Jazen (in Tina) ob-
ljubljam vsem živim in mrt-
vim flosarjem, da bom spo-
štoval vse njihove befele in
da se ne bom pritoževal čez
njihovo obnašanje, delo in
košto. V stiskah in težavah
jim bom pomagal. Sprejmem
ta krst v imenu sv. Miklav-
ža, ki je patron vsem flosar-
jem. Amen.«
Tako sta se zaobljubila
mlada flosarja, Janez in Ti-
ne, ko sta klečeč v vodi,
glasno ponavljala besedilo.
Pristopila sta dva flosarja,
prvi je držal v rokah rešeto,
drugi pa poln škaf vode. Po
starem običaju sodi tudi to
h krstu, zato so skozi rešeto
polili oba mladca, ki se ni-
ti otepati nista mogla. Pokli-
cali so njunega botra, ki ju
je opozoril še na nekatere
flosarske manire, nato pa
položil na pladenj bankovec
za sto novih dinarjev, krst-
no darilo.
»Pa, da se ne bosta tepla,
ko se bosta talala,« ju je še
pokaral, preden so ju rešili
vrvi, jima dovolili vstati in
vsakemu natočili zvrhan ko-
zarec domačega šnopsa. Ju-
da sta bila krščena, postala
sta flosarja ...
Med skupino, ki je pra
kar opravila krst, je stopil
mož nizke rasti in po opravi
se mu je videlo, da ne sodi
med filosarje. Doslej je stal
ob uti sredi flosa in pozorno
sledil krstu. Potegnil je iz
žepa denarnico in položil na
pladenj svoj bankovec.
»Ste tudi vi boter?« ga
vpraša pravi boter obeh kr-
ščencev.
»Jok, ja samo posmatram,
turist sam. Dajem svoj do-
prinos, da se budu lakše po-
delili!« je pristavil in hitro od-
skočil, kajti voda je zajela
njegove noge tja gori do
gležnjev. Smo pač na flosu in
voda sodi zraven, čeprav je
še za v čevelj slaba.
Krst je bil opravljen in ko
so flosarji zapeli še hvalnico
ljubenski fari je bil končan
tudi ta starodavni ceremoni-
jal, ki se ga redki še živi
flosarji živo spominjajo, ko
so pred desetletji ob naraslih
vodah resnično udirali prave
flose in se podajali po nevar-
nih brzeh, tesnih in preko je-
zov, režko zasluženemu za-
služku naproti . . .
Začel se je bal. Ansambel
»Akordi« iz Ljubljane je raz-
postavil svoje zvočnike in za-
donele so električne orgle,
kitara in trobenta, prvi ple-
salci pa so se kljub popoldan-
ski vročini podali na ples.
Obiskovalci so se razkropili,
posedli za mize, nastopili pa
so gostinci, celjski ribiči, ka-
terih vodja Jože Likovnik je
pridno metal zajetne postrvi
na razbeljeno olje
Flosarski bal je uspel,
uspel kot že mnogokrat do-
slej, škoda le, da je dopol-
danski dež preprečil še večji
obisk. Ponovno so oživeli sta-
ri običaji, stari flosarji so
obujali spomine, mladež se
vrtela, skratka bilo je vese-
lo. Veseli pa so bili tudi pri-
zadevni organizatorji in ime-
li so biti za kaj!
Zadnik upiraj, dobro zavi-
raj, humplaj po žnur ...
Tekst in slike:
BERNI STRMČNIK
Eden izmed ta prave generacije flosarjev IVAN PLESEC,
ki je preko 100-krat krmaril, kot prednik ali kot zadnik,
tja doli do romunskih bregov Donave ...
Najmlajši tudi niso manjkali pri starih običajih. Skoraj vedno je bil v davnih časih i»a
flosu tudi takle pobič, ki je žejnim prinašal vode. No te flosarjem nikoli ni manjkalo ...
flos je na vodi, še povezati in zbiti ga bo treba, potem pa bo odrinil preko brzic in jezov...
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Medtem, ko So posamezni,
pa vse redkejši, protesti sve-
tovne javnosti kdaj pa kdaj
še spomnijo na neusmiljeno
obračunavanje generala Ni-
meirija s svojimi nasprotni-
ki, se je sudanski zaplet o-
brnil v čisto drugo smer,
natančneje rečeno: dobil sa-
mosvoje obeležje. Zelo jasno
se namreč kažejo posledice
udara in protiudara in to
predvsem na zunanjepolitič-
nem področju. Če je sedaj
za Sudan in njegove notranje
dogodke značilen predvsem
dokončen obračun Nimeiri-
ja z levico (potem, ko je la-
ni obračunal z desnico), iz
katerega je izšel kot nespo-
ren — vsaj v tem trenutku
— gospodar svoje dežele, pa
je na zunaj viden odločilen raz
kol z deželami, ki se bolj ali
manj vežejo na Moskvo in
kajpak s Sovjetsko zvezo.
V tem trenutku je mo-
goče mnogo jasneje ocenje-
vati, kaj se je v Sudanu
pravzaprav zgodilo, pa če-
prav vsi elementi za oceno
še niso znani. Sovjetska zve-
za je s precej neprikritimi
simpatijami gledala na puči-
ste, med katerimi So najvaž-
nejši že mrtvi. Tako je šef
sovjetskega diplomatskega
predstavništva v Kartumu
edini med osebjem tujega
diplomatskega zbora obiskal
voditelja zarotnikov med nje-
govo kratko, komaj 72-urno
vladavino. Malce manj očit-
no, pa še vedno tako zelo,
da to ni moglo ostati skrito,
je ravnala tudi Bolgarija in
Nimeiri ni pozabil ne ene-
ga, ne drugega. Preganjanje
komunistov in voditeljev sin-
dikalnega gibanja je moralo
vzbuditi proteste v sovjet-
skem tisku — ta pa le ver-
no odraža stališče vlade in
partije. In ko se je to zgo-
dilo, je Nimeiriju postalo
jasno, da se bodo odnosi s
Sovjetsko zvezo slej ko prej
poslabšali. Tako se je tudi
zgodilo in kako slabi so ti
odnosi najbolje pričajo in-
formacije o odpoklicih diplo-
matskih predstavnikov. To-
da medtem se je zgodilo še
nekaj drugega: Združena arab-
ska republika je uradno spo-
ročila, da brez pridržkov
podpira Nimeirija in njegov
režim. To je kajpak vneslo
v že tako napet položaj po-
vsem nove razsežnosti. Zna-
no je, kako zelo je Sovjet-
ska zveza prisotna v Egiptu
— politično, gospodarsko in
vojaško. Nič manj ni treba
poudarjati tudi vloge Sovjet-
ske zveze v arabskem svetu
nasploh, saj je Moskva rada
(kajpak zato, da je utrjevala
in varovala svoje širše stra-
teške interese na tem pod-
ročju) poveličevala svojo
vlogo starejšega brata in za-
ščitnika arabskih dežel, ki
gradijo svojo inačico socia-
lizma. Res je, da se ni kaj
prida vmešavala v konkretne
probleme samosvoje poti ne-
katerih arabskih narodov v
socializem, res pa je tudi,
da je vselej izražala priprav-
ljenost pomagati na tej poti.
Sedaj, ko sta Sudan in Sov-
jetska zveza v odkritem in
ostrem sporu in ko se je
Egipt postavil na stran Kár-
tuma, se bo skoraj zanesljivo
spremenilo nekaj tudi v od-
nosih med Moskvo in Kai-
rom in prav tako med Sov-
jetsko zvezo in arabskim
svetom nasploh. Kaj se bo
spremenilo in koliko, je v
tem trenutku lahko le pred-
met ugibanja ... nedvomno
pa drži, da se zgradba, ki so
jo v imenu sovjetsko-arab-
skega prijateljstva zidali pet-
najst let, vsaj rahlo maje.
Najbrž ni verjetno, da Ц se
kar koj zrušila, toda vpra-
šanje je vsekakor, kako od-
porna b0 nasproti bodočim
viharjem, ki jih na tem tako
občutljivem koncu sveta ni-
koli ne manjka.
Medtem so se v Tripolisu
sestali tudi voditelji petih
arabskih držav na sestanku,
ki je bil skoraj v celoti po-
svečen Jordaniji. Egipt, Li-
bija, oba Jemena in Sirija
so med drugim razpravljali
tudi o predlogu Libijca Ga-
dafija, da bi intervenirali s
skupnimi močmi v Jordaniji
in vrgli z oblasti kralja Hu-
seina. Malo je verjetno, da
b] do take intervencije tudi
v resnici prišlo, čeprav na-
posled ni izključena — ven-
dar samo v skrajno kaotičnih
razmerah ob kakšnem mo-
rebitnem zelo krvavem spo-
padu med palestinskimi ko-
mandosi in Huseinovo arma-
do. Toda komandosi izgub-
ljajo na moči, kajti posled-
nje čistke kraljeve vojske so
resno zmanjšale njihovo šte-
vilo in bojne sposobnosti. O
tem priča tudi dejstvo, da
je doslej že več skupin ko-
mandosov pribežal0 v Izra-
el in s vdalo, kar se doslej
menda še nikoli ni zgodilo,
vsaj ne tako javno in v ta-
kem številu.
In za konec še informacija
o izjavi ameriškega zuna-
njega ministra Williama Ro-
gersa: povedal je, da bodo
Združene države glasovale za
sprejem Ljudske republike
Kitajske v Združene narode,
čeprav ne na škodo Formo-
ze. To lahko jemljemo še za
en dokaz o izboljšanih ame-
riško-kitajskih odnosih v
zadnjem času in mnogo resnih
alističnejšo politiko Washing-
tona do najštevilnejše nacije
našega planeta.
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Osrednji dogodek v dneh
minulega tedna, ki je pome-
nil vrh našega notranje-poli-
tičnega dogajanja in mu za-
torej posvetimo pozornost na
prvem mestu, je bila kajpak
IZVOLITEV NAJVIŠJIH OR-
GANOV FEDERACIJE na
dvodnevnem zasedanju zvez-
ne skupščine (minuli četr-
tek in petek), ko s0 vsi
skupščinski zbori odločili o
■tem — da tako rečemo — v
katerih rokah bo zvezno kr-
milo v sedanjem prvem man-
datnem obdobju po najno-
vejših ustavnih spremembah.
Zvezna skupščina je soglas-
no izvolila — tokrat že šestič
— Josipa Broza Tita za pred-
sednika republike in torej
za vodjo NOVEGA PRED
SEDSTVA SFRJ, za novega
predsednika zvezne skupšči-
ščine je bil izvoljen Mijalko
Todorovič in sprejet je bil
tudi predlog (ki ga je pred-
sednik Tito že predlagal zvez-
ni skupščini), naj se Džemalu
Bijediču, dosedanjemu pred-
sedniku skupščine BiH, zau-
pa mandat za sestavo novega
zveznega izvršnega sveta. No-
vi predsednik ZIS je že tudi
predložil sestavo bodoče zve-
zne vlade (od Slovencev sov
novem ZIs Janko Smole, Bo-
ris šnuderl in dr. Anton Vra-
tuša), ki jo je zvezna skup-
ščina tudi potrdila. In še:
na predlog predsednika Tita
so bili izbrani člani 105-član-
skega sveta federacije (ki je
poseben posvetovalni organ
predsednika republike), med
katrimi so iz Slovenije Vik-
tor Avbelj., Aleš Bebler, Bo-
gdan Brecelj, Albert Jako-
pič, Edvard Kardelj, Franc
Leskošek, Ivan Maček, Miha
Marinko, Rado Pehaček, Li-
dija šentjurc, Vida Tomšič,
Josip Vidmar in Boris Zihe-
rl.
Skratka — izvolitev najviš-
jih organov federacije je ' se-
daj zaključena, začenja se
obdobje dejavnosti teh orga-
nov. S tem je — kot je v
svojem govoru pred poslan-
Cj zvezne skupščine poudaril
predsednik Tito — končano
večmesečno intenzivno prila-
ganje naše ustave sedanjim
potrebam naše SOCIALISTI-
ČNE DRUŽBE, saj je bilo
na današnji stopnji našega
družbeno—političnega in go-
spodarskega razvoja nujno,
da smo našo skupnost posta-
vili na nove temei ìa.
Ob tem se je izkazalo — je
te poudaril predsednik Ti-
to — da tisti, ki so se tako
ali drugače upirali sedanjim
spremmebam naše ustave, ni-
so imeli opore v širokih
ljudskih množicah, med de-
lavskim razredom pa sploh
ne. Mirno lahko rečemo, da
bi malokatera druga družba
bila zmožna tako odkrito in
kritično pretehtati dosedanje
politične izkušnje in vredno-
sti svojih institucij, kot smo
jih pri nas. To dokazuje, da
smo močni, ne pa šibki. Da-
nes to spoznavajo tudi mno-
gi, ki so govorili o krizi v
Jugoslaviji, ker niso razume-
li, da gre v resnici za OD-
PRAVLJANJE RAZNIH NA-
SPROTIJ in pomanjkljivosti,
da iščemo poti za krepitev
enotnosti naše skupnosti, za
poglobitev in izpopolnitev na-
ših socialističnih samoup-
ravnih odnosov.
Nadalje je predsednik Ti-
to dejal, da postaja v naših
razmerah čedalje pomemb-
nejši BOJ PROTI TEHNO-
KRATIZMU, ki nasprotuje —
tehnokratizem namreč — na-
daljnjemu razvoju našega sa-
moupravljanja, da postaja
prav tako pomemben kot boj
proti etatizmu, katerega pr-
vo fazo snio izbojevali prav
s sprejetimi ustavnimi spre-
membami. Naš dolgoročni
cilj je zagotoviti čim večji
vpliv delovnim ljudem v do-
gajanja našega samouprav-
nega sistema, naše neposred-
ne naloge pa so v krepitvi
gospodarstva, v boju proti in-
flaciji in — neposredno — v
odpravljanju žarišč sedanje
pereče nelikvidnosti, v do-
slednem izvajanju učinkovi-
tih stabilizacijskih ukrepov.
Enako je te naše sedanje
naloge poudaril v svojem
nastopnem govoru tudi novi
predsednik ZIS Džemal Bi-
jedič, ko je dejal, da se bo
tudi nova zvezna vlada zavze-
mala za nadaljnje uresniče-
vanje stabilizacijske politi-
ke, ki jo je v izredno zaple-
tenih in težavnih razmerah
našega gospodarstva začrtal
in začel izvajati že prejšnji
ZIS. Naš GOSPODARSKO^
POLITIČNI POLOŽAJ je zelo
težaven, je dejal Džemal Bi-
jedič, otežkočajo ga nestabil-
nost, inflacija, nelikvidnost,
naraščanje življenjskih stro-
škov — vendar ta položaj ni
takšen, da si ne bi mogli po-
magati iz njega. Novi pred-
sednik ZIS je napovedal na-
daljevanje ukrepov proti čez-
merni porabi in naraščajoče-
mu uvozu (ki povzroča pe-
reči zunanjetrgovinski pri-
manjkljaj), med drugim pa
je tudi napovedal »strogo
nadzorstvo nad dohodki, ki
ne izvirajo iz delovnega raz-
merja« rekoč, da je tu po nje-
govem vir čedalje večjih so-
cialnih razlik in špekulativ-
nega bogatenja, ki ne teme-
lji na rezultatih resničnega
dela.
Zvezni izvršni svet je prej-
šnji teden (še v stari sestavi)
sprejel, kot je znano, neka-
tere OMEJITVENE UKRE-
PE, s katerimi naj bi zmanj-
šali našo investicijsko pot-
rošnjo ter omejili splošno
porabo, hkrati pa naj bi ti
ukrepi izboljšali našo plačil-
no bilanco in zaustavili na-
raščajočo inflacijo. Med naj-
pomembnejšimi v vrsti teh
ukrepov so zakoni o obvez-
nih pologih pri novih inve-
sticijah, spremembo na pod-
ročju uvoza in izvoza, zlasti
pa nova določila o omejitvi
potrošniških posojil. Te uk-
repe je zbor narodov zvezne
skupščine prejšnji teden po-
trdil — hkrati ko je sprejel
tudi določene zakonske spre-
membe o višjih tarifah zve-
znega prometnega davka za
določenne artikle, predvsem
za luksuzno blago (cigarete,
uvožene pijače itd.). Ta po-
dražitev bo po oceni ZIS
prinesla na leto milijardo
in 75 milijonov dinarjev, ki
bodo šli v kompenzacijski
kmetijski sklad (iz katerega
se bodo izravnavale razlike
med višjimi odkupnimi oe-
nami za nekatere kmetijske
pridelke, ko se kruh, moka,
sladkor in jedilno olje sočas-
no niso podražili), pa jo po-
temtakem lahko samo pozi-
tivno ocenimo.
Novi ZIS se bo moral že
takoj spoprijeti z nalogo, ki
jo je preden j postavil gospo-
darski zbor zvezn sekupšči-
ne: poslanci tega zbora so
namreč opozorili ZIS, da
nelikvidnost tako resno og-
roža gospodarske organiza-
cije, da utegnejo le te imeti
težave z izplačili OD že v av-
gustu. Zato bo moral novi
ZIS po mnenju poslancev ta-
koj proučiti probleme v zve-
zi z izplačili OD — še poseb-
no pri tistih delovnih organi-
zacijah, ki poslujejo dobro
in pravilno, vendar so zašle
v neugoden položaj zaradi
skupne nelikvidnosti, ki je
po tej oceni najhujša in naj-
bolj akutna bolezen našega
gospodarstva.
LAŽNI PREROKI
•KOLIKO KORUZE BOMO PRIDELALI? •
SLABI OCENJEVALCI ALI ŠPEKULACIJE
ZARADI CEN? • STROKOVNO PROUČE-
VANJE TRGA!
Dnevni časopisi so v sobo-
to objavili Tanjugovo (jugo-
slovanska poročevalna agen-
cija) poročilo, da bomo letos
imeli v Jugolaviji rekordni
pridelek koruze — okrog 8,5
milijona ton — če bo vreme
še naprej ugodno. Tako so
napovedali strokovnjaki zve-
zne gospodarske zbornice. V
ponedeljek so časopisi obja-
vili poročilo iste agencije o
tem, kako koruza slabo kaže.
Znani strokovnjak prof. dr.
Relja Savie je dejal, da imajo
družbena posestva v Vojvo-
dini skoraj večji hektarski
pridelek pšenice, kot bo ko-
ruze, ker je suša že storila
svoje.
Tiste dnri smo v časopisih la-
hko še prebrali, da so zastop-
niki kmetijsko industrijskih
kombinatov na sestanku po-
slovne skupnosti v Beogradu
menili, da bodo zaradi obil-
nega pridelka svetovne cene
koruze morda nižje od naše
garantirane — 90 par za ki-
logram — in ugibali, kako bi
vnovčili 350.000 ton svojega
pridelka. Zanj bi radi dobi-
li vsaj nekaj več kot le ga-
rantirano ceno. Cena koruze
pa je takrat še vedno rasila
in se je na blagovni borzi v
Novem Sadu že približala
poldrugemu dinarju za kilo-
gram.
Preprost bralec in kmeto-
valec se naj znajdeta ob ta-
kih napovedih, če se znata
ali moreta.
Morda bo kdo rekel, da so
tako smešne, da se ni vredno
meniti za njih. Pa niso. Kdor
je v minulih letih budno spre-
mljal razne krive — nekate-
ri bi raje rekli površne — na-
povedi o pridelkih in cene na
trgu, je lahko ugotovil, da
je med njimi tesna povezava.
Lansko jesen so ocenjevali
sadnega pridelka trdili, da
smo pridelali veliko jabolk.
Odkupne cene so bile nižje
kot prejšnje leto. Mnogi sa-
djarji so se želeli znebiti ja-
bolk ob obiranju. Komaj je
bil pridelek pospravljen v
hladilnice, pa smo zvedeli, da
je jabolk malo in cene so
hitro rastle. So se ocenjeval-
ci sadne letine tako zmoti-
li? Pred javnostjo bi bili
voljni priznati, da so se — v
resnici pa se v svojih »ra-
čunih« niso, vsaj ne veliko.
Tudi napovedovalci pridel-
ka koruze imajo gotovo ne-
kaj za bregom. Zato tako raz-
lične ocene. Vemo, da se pri
ocenah pred žetvijo ali obi-
ranjem sadja lahko vsakdo
zmoti za nekaj odstotkov. Ne
bi se pa smel zmotiti za to-
liko, da bi iz velikih viškov
nastali veliki primanjkljaji,
če je slab ocenjevalec, naj
ne ocenjuje, če se »zmoti«
namenoma, pa je špekulant,
ki poskuša z neresničnimi tr-
ditvami vplivati, da bi tržne
cene kar najbolj ustrezale
njegovi želji po dobičku.
V gospodarsko razvitih dr-
žavah imajo službe za prou-
čevanje trga. Njihova naloga
je, obvarovati gospodarstvo
pred velikimi pretresi, ki jih
povzroča skakanje in pada-
nje cen. Zato morajo ocenje-
vati količino proizvodov in
potrebe prebivalstva. To jim
služi za razne intervencije
6b pravem času in za načr-
tovanje proizvodnje.
Pri nas se je že veliko
govorilo o taki službi. Podo-
ba pa je, da je ne znamo or-
ganizirati. Zato nikoli ne ve-
mo, katerega blaga bo pre-
malo, dokler ga ne zmanjka
v trgovini. Ali uvažamo bla-
go, kakršnega imamo veliko
v skladiščih. Tako se doga-
ja že lep čas s koruzo. Tako
se nam je zgodilo ob letošnji
žetvi s pšenico, za katero ni
dovolj skladišč, ne denarja,
da bi jo odkupili. Tudi za
pšenico so še tri dni pred
pričetkom žetve trdili, da je
bo zelo malo.
Morali bi se vrniti k vpra-
šanju, koliko koruze bomo
letos pridelali. A raje ne!
Za strokovne ocene, ki bi ži-
vinorejcem lahko služile pri
načrtovanju, je še prezgodaj,
»prerokovanje« pa ne bi ko-
ristilo nakomur. Resen gospo-
dar lahko ob tem času le ugi-
ba.	JOŽE PETEK
Doslej najbolj ambiciozen
vesoljski podvig-polet Apol-
la 15 na Luno — se bo v so-
boto končal s povratkom treh
astronavtov na Zemljo. Svet
upa, da kakšna nepredvide-
na nesreča ne bo v zadnjem
trenutku preprečila zasluže-
nega zmagoslavja Davida
Scotta, Jamesa Irwina in Al-
freda Wordena.
že doslej opravljen seznam
nalog predstavlja nekaj iz-
jemnega in za dosedanje ve-
soljske raziskave povsem ne-
slutenega■■ sedanje odprava
na Mesec je namreč — in v
tem je njena poglavitna zna-
čilnost — predvsem znanstve-
na in veliko manj zgolj »tu-
ristična«, spektakularna.
Če skušamo zelo površno
našteti tisto, kar dviguje A-
pollo 15 nad vsemi doseda-
njimi vesoljskimi odpravami,
moramo kajpak omeniti
predvsem vesoljsko vozilo,
sloviti jeep. Razen tega je
Apollo 15 rekorder tud\ v
dolžini bivanja astronavtov
na Luni, saj sta opravila kar
tri »potepe« in nabrala (zo-
pet rekord) blizu 100 kilo-
gramov kamenja in prahu.
Snemanje Luninega mrka
s TV kamero, ki je razen
tega (zopet prvič) posnela
tudi start Lunarnega modula
z Lunine površine, neverjet-
na množica posnetkov (med
drugim tudi topografska kar-
ta petine Lunine površine),
številne druge raziskave in
eksperimenti — vse to op-
ravičuje trditev, da take ve-
soljske odprave kot je Apol-
lo 15, doslej še ni bilo.
Dobršen del te aktivnosti
smo imeli priložnost videti
tudi rm naših televizijskih
zaslonih in tako smo zajadrali
v dobo, ko TV prenos iz razda-
lje 400.000 kilometrov postaja
skorajda nekaj povsem vsak-
danjega. Tudi s tem bo ostal
Apollo 15 v naši zavesti kot
eden izmed znanilcev nove
dobe, časa, ki ga bomo mo-
rali nemara začeti drugače
vrednotiti, ceniti in dojemati.
Kajpak je tudi Apollo 15
imel svojo mero zgodb in
nezgod, saj so našteli že do-
slej okoli 20 večjih ali manj-
ših (čeprav na srečo ne u-
sodnih) napak in težav. To-
da vesoljski trio je pokazal
veliko spretnosti, iznajdljivo-
sti in poguma pri svojem po-
tovanju v neznano. Tudi pa-
dec na Lunini površini (še
pred nekaj meseci so le s
strahom omenjali tako ne-
zgodo) se je končal brez po-
sledic.
Pristanek v goratem svetu
(doslej so pristajali le v
ravnimh) je potekal brez-
hibno; raziskave, ki eo jih
opravili in analize vsega, kar
bodo vesoljci prinesli seboj,
bodo ogromno prispevali k
znanju človeštva 0 nastanku
naše najbližje nebesne sose-
de in tudi o tem, kako se je
razvijal naš planet.
In če ob vseh teh superla-
tivih skušamo še enkrat oce-
niti tisto, kar je pri Apollu
15 najbolj pomembno in naj-
več vredno, moramo znova
opozoriti na znanstveno raz-
iskovalni del odprave: prav
to je tisto, kar bo največ
koristnega ostalo bodočim
rodovom od prizadevanj se-
dale vesoljske generacije.
IZMIŠLJENI DOHODEK V POLYPEXU
e Ugibanj o tem, ali je šoštanjski »Polypex« lansko
poslovno leto zaključil z dobičkom ali z izgubo, je konec.
I gotovljeno je, da je delovna organizacija poslovala z iz-
gubo. kljub temu, da so v bilanci prikazali dobiček.
0 Kot kažejo ugotovitve, je bil poslovni uspeh nepra-
vilno prikazan predvsem po nalogu direktorja DELOI'-
STA. ki je verjetno hotel s fiktivno izkazanim dobičkom
rehabilitirati sebe in dokazati občini ter družbi, da je bila
njihova zaskrbljenost glede poslovanja podjetja v lanskem
letu odveč.
Javnosti so še živo v spomi-
nu javne polemike, ki so se
lani razvile o šoštanjskem PO-
LYPEXU, ko je skupščina Ve-
lenje preuranjeno izrekla
sklep o uvedbi prisilne upra-
ve, ki ga je delavski svet in
kasneje celo sodišče moralo
zavreči. V POLYPEXU so med
drugim vse skozi tudi vztraj-
no zatrjevali, da podjetje nima
izgube in da posluje rentabil-
no. Zadnje ugotovitve inšpekt-
torjev, pa so razkrile, da temu
le ni bilo tako. še več — od-
krili so celo kazniva dejanja
in zaradi tega bo celotna zade-
va dobila povsem drugačen
epilog, kot so ga mnogi priča-
kovali.
POLYPEX je po zaključnem
računu za leto 1970 izkazoval
dobiček v višini 813.612,80 din.
Ob pregledu junija letos pa je
bila ugotovljena izguba 45.034
din 86 para, ki pa se poveča
za nepokrite izdatke teko>^
skupne porabe za din 102.450
70 para, oziroma s tem pora-
ste celotna izguba na 147.485,56
dinarjev. Kako je to mogoče,
da je v zaključnem računu
izkazan dobiček, v resnici pa
obstoja izguba? Mogoče je, če
so vmes nepošteni posegi, ka-
terih cilj je prikazati dobro
stanje podjetja, ki pa ga v
resnici ni!
Pregled dokumentacije je
namreč pokazal, da obrazec
»bilanca uspeha« ni sestav-
ljen na podlagi podatkov iz
knjigovodstva in se ne ujema
s podatki izkazanimi v zak-
ljučnem listu, ki je sestavni
del zaključnega računa. Do-
hodek je neupravičeno pove-
čan za 260.587,31 din, kar pred-
stavlja kompenzirani znesek
znižanja cen ter inventurnih
razlik po stanju 31. decembra.
To pa ni vse! Poleg tega je
na nedovršeni proizvodnji iz-
kazan znesek 592.041,00 dinar-
jev, ki naj bi predstavljal ne-
dokončano proizvodnjo pri
kooperantih, katere pa dejan-
sko ni bilo. Po nalogu direk-
torja podjetja so namreč pri-
pravili fiktivno dokumentaci-
jo, s katero so hoteli prikazati
dobiček na račun nedovršene
proizvodnje pri kooperantih.
Še več. Vsi dokumenti (razen
knjižnegamaloga — temeljnice)
so bili izdelani celo v času,
ko je bila v oodjetju komisi-
ja, ki je opravljala pregled,
to je 21. junija letos. F; k n
nalog, ki so si ga enostavno
izmislili, je podpisal direktor
in še dve uslužbenki, medtem
ko so podpis enega uslužben-
ca, kot vse kaže, celo pona-
redili, saj je bil omenjenega
dne odsoten.
Ko je skupščina občine Ve-
lenje lani sprejemala sklep o
prisilni upravi, so bili sumi
glede zaskrbljujočega stanja v
POLYPEXU utemeljeni, saj je
le-ta dejansko posloval z izgu-
bo. Napaka je bila storjena v
postopku. Zato je obveljala
volja kolektiva. Kako pa bo
sedaj reagiral delavski svet,
je seveda drugo vprašanje,
saj ni nobenega dvoma več,
da je bil dohodek izmišljen,
da je določena dokumentaci-
ja ponarejena in da je to
kaznivo dejanje, za katerega
se bo moral zagovarjati di-
rektor DELOPST. Končni re-
zultat lažno prikazanega do-
bička vodilnim iz POLYPEXA
nikakor ni prinesel tega, kar
so si želeli, temveč ravno na-
sprotno. Medtem ko je celo-
ten problem lani dobival poli-
tične dimenzije, bo potrebno
ukrepanje tokrat izhajalo iz
povsem drugačnih osnov, saj
so namere posameznikov spo-
znane, dobile pa so tudi po-
vsem nove razsežnosti.
—dk
TRČENJE VLAKOV
V ZIDANEM MOSTU
Bilo je popoldne, ko sta
na glavnem izvoznem tiru na
železniški postaji Zidani most
trčila dva tovorna vlaka. K
sreči, poškodovanih n¿ bilo,
večja materialna škoda pa še
ni strokovno ocenjena.
Tovorni vlak z Diesel loko-
motivo, ki ga je upravljal
FRANC ŠTIBRIC, je vozil iz
Celja proti Sevnici. Na istem
tiru so vršili premik tovOT-
nega vlaka s parno lokomoti-
vo, strojevodja je bil HEN-
RIK VENKO. Premikalna
kompozicija je imela pet va-
gonov.
Kretnik JANEZ ŠTERN je
pri mehaničnem prestavljanju
kretnic spregledal, da je tir
zaseden in tako dovolil uvoz
premikalnega vlaka.
Močno je bila poškodovana
pama lokomotiva in dva va-
gona, nekaj manj pa Diesi
lokomotiva. Nastala je samo
materialna škoda, toda kako
bi tilo, če bi trčil v tovor-
nega osebni vlak?
-ms
OGENJ V OTROŠKI SOBI
IVAN ŠMARĆAN iz Lok-
rovca 70 je pred dnevi zakle-
nil hišo in odšel z družino
na dopust. Zjutraj, ponoči
je bila nevihta, je sosed
FREDO TUNKELJ opazil,
da se skozi straniščno okno
vali gost dim. Uspel je priti
v hišo in pogasiti ogenj.
Požar je nastal v otroški
sobi in sicer zaradi slabe izo-
lacije žice nočne svetilke, ki
je bila položena preko kavča.
Tako je kavč povsem zogle-
nel, uničen je tudi parke 11
gost dim pa je precej poško-
doval novo pohištvo. Škodo
cenijo na približno 20.000 di-
narjev.
DEKLICO ZVABIL V KLET
BOLNIK NA DOPUSTU PO STARIH GREŠNIH POTEH
Dvorišča na Otoku so vse-
lej polna otrok. Igrajo se v
pesku, z žogami, zibljejo na
novih gugalnicah, včasih se
prepirajo in stepejo, vse pov-
sem vsakdanje za otroško
življenje. Prijetno jim je.
šolski otroci uživajo počit-
nice, predšolski pa zlato pro-
stost. Nihče pravzaprav stro-
go ne pazi na njih, saj ve, da
se njegovemu otroku v mno-
žici drugih ne more zgoditi
kaj hudega.
Pa se je!
To je bil dogodek, ki nas
znova opozarja, da na svetu
živijo tudi bolniki s takšni-
mi aü drugačnimi 'razvadami.
Zato naj ta sestavek velja
predvsem staršem zaradi nji-
hovih otrok, de. jih ne bi ne-
katera dejanja tako pretresla,
kot se je to zgodilo pred dne-
vi majhni štiriletni deklici.
Igrala se je na dvorišču, ko
se ji je približal moški sred-
njih let. Verjetno je znal le-
po govoriti. Počasi je vabil
deklico v temo kleti. Deklet-
ce ni razumelo ničesar. Z ne
vem kakšnimi obljubami ji
je slekel hlačke in jo pričel
otipavati medtem, ko se je
s am ozadovol j eval.
K sreči je tedaj prišla sta-
ra mati, ki je verjetno opa-
zila, da je punčka izginila.
Moški se je ustrašil in pobeg-
nil. Po precej podrobnem o-
pisu so ga kmalu dobili.
Ugotovili so, da gre za bol-
nika na dopustu iz ljubljan-
ske psihiatrične klinike, ki
ima na vesti že osem podo-
bnih dejanj. Ob tem se nam
postavljeno dve vprašanji.
Prvič, kako so lahko tega
človeka — iz okolice Celja
poslali na dopust in je že v
nekaj dneh naredil tisto, za-
radi česar so ga zdravili. In
drugič, zakaj nihče ni obve-
stil organov javnega reda in
miru, da je bolnik na do-
pustu.
Priporočite svojim otrokom
naj ne zaupajo neznancem,
duševni pretres, ki ga lahko
doživi nedolžen otrok ob tak-
šnem dogodku, je lahko uso-
den za vse življenje. In ne
nazadnje: večkrat poglejte
skozi okno, kjer se igra vaš
otrok. Morda se lahko tudi
vprašamo: kaj, če se bolnik
ne bi ustrašil in postal nasi-
len? Kaj bi lahko naredili
stara mati in štiriletna dekli-
ca?
M. SENIČAR
IZTIRJENJE NA SLEPEM TIRU
SMO BILI PRED NOVO ŽELEZNIŠKO
KATASTROFO?
Mnogo nas je bilo, ki smo
se zamislili nad hudo želez-
niško nesrečo v Semizovcu.
štirinajst mladih življenj, ki
so se veselili počitnic ob mor-
ju, je v razbitinah vlaka uga-
snilo za zmeraj. Časopisi so
zelo natančo poročali o tej
tragediji. Med vsemi podatki
je bil gotovo najbolj zanimiv
tisti, ki je povedal, da je bil
strojevodja — ki je zakrivil
nesrečo v Semizovcu — dose-
daj že trikrat kaznovan, ker
ni upošteval signalov, četrtič
je popeljal v smrt mlada živ-
ljenja.
Kako je to mogoče? Kako
lahko vozijo naprej po tirih
ljudje, ki niso disciplinirani
in vodijo skupino ljudi, ki se
jim brezskrbno prepusti. Pred
dnevi se je zgodila v bližini
železniške postaje a d am
most manjša prometna nesre-
ča, ki pa bi lahko imela mno-
go večje posledice.
Tovorni vlak z električno
lokomotivo, ki ga je uprav-
ljal strojevodja MATIJA TO-
šlč, 40, iz Ljubljane je vo
zil iz Rimskih Toplic proti
Zidanemu mostu. Tu so mu
na postaji dali signal, naj pe-
lje naprej in zaustavi pri iz-
voznem signalu. Tošič je pe-
ljal mimo postaje vendar
pri signalu ni zaustavil. Pre-
vozil je rdečo signalno luč in
zapeljal na slepi tir, kjer je
lokomotiva s tremi vagoni,
polnimi odpadnega železa, iz-
tirila. škode je po nestrokov-
ni cenitvi za 12.000 dinarjev.
V bistvu manjša nesreča. To-
da .. .
Iz Ljubljane je pripeljal o-
sebni brzi vlak, katerega stro-
jevodja je pravočasno opazil
nesrečo, zaustavil in tako
verjetno preprečil mnogo ve-
čjo nesrečo.
In kaj če je ne bi pravoča-
sno opazil? M. SENICAR
POZAR V SKLADIŠČU
Bilo je pozno ponoči, ko
je pred dnevi pričelo goreti
leseno skladišče tovarne ko-
vinskih izdelkov in livarne v
Vitanju. Pozneje so ugotovili,
da je ogenj nastal zaradi sa-
movžiga mineralne črnine.
Zgorelo je ostrešje in ogro
dje skladišča v ognju pa je
izginilo tudi več ton raznega
materiala, med tem tudi šest
ton mineralne črnine.
Prodajalec je sam opozo-
ril ljudi v Vitanju na mož-
nost samovžiga. Vitanjčani so
zelo resno vzeli opozorilo in
prezračevali črnino, požar pa
je inastai kljub temu. ♦
LEPO MESTO
IN DOBRI LJUDJE
Celjska tržnica. Vrvež, vse polno ljudi, posebno gospo-
dinj, ki hite od stojnice do stojnice iščoč blago, ki ga po-
trebujejo. Kje je boljše, kje cenejše? Nasproti kioska, kjer
prodajajo okusne klobase in kjer se ponavadi tare polno
ljudi, da bi použili dobro in ceneno malico, stoj: stojnica
z napisom: PIK STRUMICA, paušal SINANI NEHAT. On-
kraj stojnice pa se poskočno vrti mladi fant, koščenega in
vedno nasmejanega obraza, pred stojnico pa dolga vrsta
gospodinj, ki čakajo, da bodo kupile paradižnik, papriko,
breskve, lubenice ali banane.
Pogledam po razstavljenem blagu in hiitro ugotovim, da
je resnično kvalitetno, pa tudi cene so znatno nižje kot
pri drugih prodajalcih Kdo je pravzaprav ta SINANI, od
kod je, kako teče posel, vse me je zanimalo, pa sem se
dogovoril za kratek klepet.
Prvo presenečenje; Stojim
in opazujem. No da, odkri-
to prizmam, tudi na ušesa
vlečem, pa ne zaradi tega,
da bi skušal ugotoviti, kaj
bodo dobrega skuhali v tej
ali oni družini, bolj in pred-
vsem zaradi tega, ker sem
ugotovil, da prodajalec tolče
po naše. No spet sem se
zmotil, z mojim zapisom ne
bo nič, saj to je samo make-
donska firma, prodajalec pa
je naše gore list. Poslušam
— jok, si pravim, to ne bo
tako. Slovensko resda govori
tale moj prodajalec, toda na-
glas in končnice besed ga
izdajajo, da sem vendarle
imel prav.
»Se kaj drugiga, gospa?
Ne? Dvesto petindvajset di-
narjev prosim«, slišim mlade-
ga fanta, ki se že smehlja
naslednji gospodinji ter ji
med lepim paradižnikom iz-
bira najlepšega.
Tako torej, pametno! Nau-
čil se je slovensko. Ni kaj
reči, lepo in pametno hkrati.
Drugo presenečenje: Zaen-
krat še nisem vzbudil po
zornosti, čeprav že kar pre-
cej časa samo stojim ob
stojnici in opazujem. Nekaj
snancev je šlo mimo, pa so
toe pobarali, če sem »nabav-
ni«? »Ne, delam,« sem jim
Pojasnil in naprej vlekel na
Ušesa.
»čuj, nimam dovolj denar-
ja s seboj, potem ti prine-
sem,« se je mlado dekle
obrnilo do prodajalca in stla-
čilo nakupljeno blago v za-
jetno mrežo.
»že dobro, tudi popoldne
bom tukaj,« j j odvrne, ko
starejši mamioi tehta dve
banani, pri katerih pa je za-
jeten pecelj pred tehtanjem
skrbno odlomil. A tako to-
rej, tudi na kredit se gre-
mo! Bil sem drugič presene-
čen. To pomeni, da se z
mnogimi ljudmi že dlje ča-
sa pozna. Bi še jaz posku-
sil na kredit, pol kile bre-
skev bi bilo kar dovolj? Ne
pozna me, prvič me vidi.
Bom dobil? Ha, dobil sem!
Pa koj tudi plačal, ko sem
mU z zadnje strani stojnice
razložil, kdo sem in kaj bi
rad Velja, sedaj ni časa,
preveč je strank, dobiva se
popoldne. Škljoc, še posnetek
in zaenkrat sem opravil.
•
Tretje presenečenje: Nehat
je moj brat, šef prodaje pri
PIK-u v Strumioi. Doma smo
iz Gostivarja, tu v Celju pa
sva z bratom, če sva prvič
v Celju? Ne! Lani sva bila
skoraj osiem mesecev, letos
pa sva prišla že junija in
ostaneva do oktobra. Celje
že kar dobro poznava in zelo
nama je všeč, predvsem za-
radi tega, ker je tako čisto
mesto. Pri nas ni tako! Oba
sva v rednem delovnem raz-
merju pri kombinatu in na
mesec zasluživa približno po
140.000 starih dinarjev.
Dnevnice? Kje pa, stanujeva
privatno, v Linhartovi 5, ku-
hava pa si sama. Kdo od
naju da bolje kuha? Jaz. saj
sem bil v vojski kuhar, to-
rej ni problem. Tako pripo-
veduje KADAR.. .
Doma v Gostivarju nas je
v družini deset. Oče ima
manjše posestvo, zaslužimo
pa m¿ trije, midva tukaj in
brat Nenat v Strumici. Ka-
ko nam gre? Ni slabo, lah-
ko pa bi bilo tudi bolje.
Tako torej, trije bratje,
Kadar, moj sobesednik, Me-
sut, ki je ta čas stregel po-
poldanskim strankam, ki do-
poldne niso mogle opraviti vsa-
kodnevnih nakupov, in Ne-
nat v Strumici, ki skrbi za
to, da pride blago pravočas-
no, vsak teden v Celje.
•
Četrto in zadnje presene-
čenje: Prodajava samo dob-
ro blago, drugače tudi biti
ne sme. Priznajo nama 20
odstotkov kala, ni veliko za
tako blago, pa vendar dovolj,
da izločiva, vse kar ni v re-
du. Nizke cene, da, seveda,
konkurenti naju malo po
strani gledajo. Njihov pro
blem, pa saj lahko cene zni-
žajo tudi oni. To pa res ni
težko! 'V Sloveniji če bi os-
tal? Bi takoj, zelo mi je
všeč, predvsem pa ljudje, ze-
lo so dobri in pozorni do na-
ju. Prideva tudi drugo leto.
Kaj bi delal, trgovsko šolo
imam, bi se že znašel. A ta-
ko, trgovsko šolo. No, pa
smo zopet tam, kako se člo-
vek lahko zmoti; ne sodi
prehitro s®111 si že veliko-
krat dejal in zopet sem se
zmotil...
»Breskve bi radi? Niso do-
bre gospa! Jutri dobimo no-
vo pošiljko, pridite jutri, če
lahko? Ta je pa lepa! Niso
dobre, je dejal in ni jih pro-
dal. Presneta logika, kako
včasih odpove ali pa tudi ne.
Že ve zakaj! Zaupanje strank
več velja kot kila prodane
slabe robe. Vedno svetuje
strankam, opozori jiih na kva-
liteto, le tega ne mara, ko
mu nekatere gospodinje sa-
me šarijo po gajbicah in
iščejo boljše blago, saj ga
jim sam rad izibere, dobre-
ga, najboljšega.
Take so torej reči. Zdaj se
ne čudim več, da je pred
stojnico bratov SINANI ved-
no dovolj strank, da se gaj-
bice hitro praznijo druga za
drugo, saj prodata na dan
tudi do pol tone blaga! Kdor
zna, lahko, pa še res je, kdor
zna. Njima neznanja res ne
moremo očitati, želimo pa si
lahko, da bi ju še kdo po
snemal, posebno glede kva-
litete blaga in cen. Oh, te
nesrečne cene, kako hitro
padajo! Kaj padajo? Mislim
na splošno. Seveda, sedaj ste
presenečeni vi. Ne bodite,
gre za pomoto. Rastejo, ra-
stejo in tudi suša jim ne
more do živega; nekdo jih
pridno zaliva... brata SI-
NANI, pa prav gotovo ne.
Ni jima treba, veliko proda-
ta in veliko še bosta, o tem
prav nič ne dvomim.
B. STRMČNIK
Med dolgoletne in stalne goste Ljubnega sodi tudi gospod Vanderstol iz Holandije, na
sliki s svojo družino in v družbi Jožeta Deberška, predsednika skupščine občine Mozirje.
Gospod Vanderstol je sprejel posebno nagrado TD Ljubno, kot dolgoletni stalni gost.
Foto: B. S.
Podobni prizori na naših cestah so žal vse prepogosti. Noga je preveč pritisnila na plin,
ovinek in avtomobil se je znašel na travniku. V tem letu je bilo na celjskih cestah
mrtvih v prometnih nesrečah že 61 ljudi. Ta številka je dovolj prepričljiva za črne
napoved, da bomo v celjskem območju letos presegli mejo — 100 mrtvih v enem letu
Foto: T. T,
Minuli petek, je na svoji poti v Slovenjgradec. predsednik Izvršnega
sveta Slovenije, tovariš STANE KAVCIC, obiskal tudi Mozirje. Ogle-
dal si je Jakijevo galerijo v Nazarjih, nato pa še boutique .laki v Mo-
zirju. Na sliki: visoki gost v družbi našega savinjskega umetnika
Jožeta llorvata-.laki.ja. (Foto J. S.)
VREME
Prevladovalo bo sonč-
no in razmeroma toplo
vreme. Občasno nevihte
predvsem v popoldan-
skem času.
NOVI rEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične
«veze delovnega ljudstva. Celje baáko m Žalec - Uredništvo
;n uprava Ceije, Gregorčičeve S poátnl predal 161 - Urejuje
Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Jože
Volfant — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK
30
iziiaja vsak četrtek — izdaja ga CGP »Delo«, Informacije
propaganda Celje - ItsK m fcjieji ÔGF »Deloo Ljubljana -
Rokopisov ne vraćamo - Cena posamezne äteviLfce SO par.
letna naročnine 30 dio; polletna 16 4Ш Za tujino znaša na-
ročnine 80 din - Tekoči račun 507—1—1280 - TELEFONI:
uredništvo 23-60 to 3105 mali oglasi ta naročnine 28 00
ZAMAN JE ČAKAL
Ko sem šel prvič mimo njega, se je ravno priprav-
ljalo na dež. Zato sem pohitel, saj nisem hotel biti po
nepotrebnem moker. Bilo je kaki dve uri kasneje, ko
sem šel spet mimo. Se vedno je stal na istem mestu.
Veter mu je kuštral premočene lase in nasmeh na ust-
nicah je postal trpek, ironičen in prisiljen. Avtomobili
so vozili mimo, nihče se ni zmenil zanj. Le tu in tam
mu je kakšen duhovitež pokazal, naj se ostriže, ali pa
še kaj gršega. Stal je ob cesti in molčal. Bil je mo-
ker in rahlo je že pokašljeval. Na obrazu se mu je vi-
delo, da le še stežka premaguje utrujenost, a njegov
palec se je še vseeno vztrajno dvigoval in iskrica upa-
nja v očeh mu ni ugasnila. »Bo morda ta?« sem pomi-
slil, ko je neki kamion oklevajoče pripeljal nasproti.
Ne! Ko je pripeljal do njega, je le nekoliko spremenil
smer in skoraj gotovo bi ga oplazil, če ne bi pravočas-
no odskočil Videlo se je, da je že vajen podobnih ne-
slanih šal. Tedaj je pripeljil proti njemu osebni avto.
že od daleč je mežikal in tako dajal znak, da name-
rava ustaviti. Nasmeh olajšanja je spreletel fantovo
lice m že je bil pripravljen, da zgrabii potovalko. Ko
je avto pripeljal v2,poredno z njim, pa je nenadoma
pospešil, mimogrede pa še zapeljal v lužo. Spet je bil,
ievež, moker. Od caleč sem videl le še nasmejani
obraz sopotnika »duhovitega« šoferja, kako se je sme-
jal svoji posrečeni šali-
Pristopil sem k fantu. »Ali si videl?« mi je dejal.
»Pa da ne boš mislil, da je to prvič. Včasih se sprašu-
jem, če smo sploh še ljudje. Če me že ne marajo vzeti
s seboj, naj me vsaj pustijo pri miru. Nič žalega jim
nisem storil. Tudi jaz sem človek in ne klovn, ki stoji
ob cesti zato, da se na njegov račun zabavajo taki in
podobni duhoviteži. Ne veš, kako hudo je včasih. Veš,
včasih prav zasovražim debele gospode, ki te; če le mo-
rejo, grabijo za kolena ali pa se zabavajo "a podoben
način.«
Zlahka sem ga razume'. Revež je bil in brez denar-
ja, ko se je s počitnic vračal domov. Takšni in podob-
ni doživljaji pa so mu pobrali dobršen del človeškega
razumevurja in volje.
B. Stamejčič