DUAOOTIN MUMEK: Izpit za mesčanske šole iz tretje skupine. Veselo dejstvo je, da se zanimanje za :..i*-:i,čansko šoio v posiedni.m cusu nieu narouom in pri merociajniii krogih boijuiuoij dviga. izvestni ijudje so se prcd ¦leuavnim časom niescansko šolo preziian, nje pomen omalovaževali aii, nt; vein iz kateriii raziogov, zanikali. Marodova osamosvojitev nam je tuui v tem pogiedu pnnesla novih nazorov iii novega življenja. i^rejšnje števiio našili mesčanskili soi se bo v najkraj-em casu vec Kot pouesetoriio. iNizjini m srednjim slojem nastga uaioaa bo pa z rnescansko šoio ciana moznost, v dosego one višine obče lzou.azue, ki si jo je že pred desetietji oas raai venkanskega števila lnešcanskiu soi pnboril bratski ceiki narod. bmo torej na pravi poti. Le eno zlo nani v teu trenotkiii greuii veselje ia ogrozu ciai lntrejši razmaii slovenskili me_caa_kili sol. itojimo nanireč pred parauoi-suim uejstvoni, da mianio vrsto novin hieščanskin šoi, ki so pa Drez sposobncga uciteljstva. VeUno bolj sekazejo greln prejšnjega zisteni a, k i lii u j e t» i i a »s u p r e m a l e x«, zatirati, gmotno in duševno uoijati učiteljstvo. Kuo je mislii prej na izpit za mesčanske šoie, rn čerau ui ga oil ueiai-- Ali so uali takemu ucitetju kak pnboljšek za nadarjenost, pridnost in požrtvovalnost r1 Aii je imel dotionik, ki je vendar iiapravii izpit, kaj upaiija, da se pred smrtjo doseže mesto na niescanski solir1 luieli smo le <ive mescaiiski šoli m še ti sta biii trn v peti uiarsikomu, ki je anel nalogo, da dvigne ijudstvo iz duševaia anakov. A kaj bi spomiai! Uanes je drugače, ia nevreani bi bili potokov krvi in trpljenja, ki nam je pridobii svobodo, če bi ne postalo drugače ia če bi ne iiaeli kremenite volje, da aikdar več ne zagazimo aazaj. Sedaj je čas dela! Učiteljstvo ai bilo aikdar zadnje med delavci. Naj bi se tudi v ten, za nas tako usodnih treaiotkih, z vso silo poprijelo naše najnovejše naloge: organizacije meščanskih šol. Mizerija je kolikortoliko pregnana. Sponmimo se, da učitelj tudi v najhujših časih ni zakopal idealizma. Na dan vsi, ki čutite v sebi ž;uko ljubezen do <našega malega naroda! Zdramite se, ki vaia je dai Bog darov, ne da bi jih zakopali ali jih uporabljaii v brezplodnem politikovanju! Vzemite v roke knjigo, oklenite se urastvenega dela, posečajte tečaje, zatitevajte jih z vso energijo! ln potera, Bog in sreča junaška in — izpit! V dveli, treh letih morajo imeti naše meščaiiske šole navdušeno, deiavno in — zmožno učiteljstvo. Doslej iaiamo bore nialo za meščanske šole izprašaaega učiteljstva. A med tremi skupinami, v katere je opredeljena siiiov za meščanske šole, je tretja ali takozvana matematično - tehnična skupina, najbolj zanemarjena. Bogsigavedi kaj je temu vzrok? Res, da matematika ni predmet za učenje na izust. Tudi je treba za risanje naravnega daru. Nihče mi pa ne more dokazati, da ni med sloveaskini učiteljstvom dosti takih, ki jih ob inienu logar'*em in trigonometrija ne izpreieli ;;una, in ki bi se s pridnostjo in nadarjentsijo ne mogh povspeti do onih višin "•azarnevanja uaietaosti in udejstvovanja v iinetiiiški vzgoji, katero jt: pred ajhni dcstglo stoinsto čeških, neii:ških, ogr-.kih in ne v.m kaJ-.šnih še tovarišcv. Torej! Nc navajam k lahkomi.cirosti in površuobti Čkvei' si mora ^zpit predsta/ Ijati težji kot je v resnici, potem se uči ia kaj zna. Ornalovaževanje gotovo ni na mestu. V tem pogledu sem dpživel letos prav poučno dogodbico. Pride k meni učitelj, gostih besedi in samozavest-. n, da sem se čutil čisto majhnega. Pripoveduje, da gi*e v majniku k izpitu. Ziveli! Kaj ste pa študirali?« »Knjige za učiteljišče, pa Lointo.« »Mm, ali poznate to knjigo in ono?« Ali je poznal, ne vem. Bil je pa prepričan, da je vsa stvar popolnoma lahka in enostavna. Med drugim sem ga vprašal, če poz-na novo Reisnerjevo fiziko. Ne. V prošriji za pripust k izpitu je pa med druginri viri, ki jih je »študiral,« navedel tudi: »Reisner: Lehrbuch der Physik :td.« Torej ne samo, da knjige niti ni videl, celo tega ni vedel, da prof. Reisner navzlic imenu ni Nemec, in da je njegova fizika med najboljšimi slovenskimi učnimi knjigami. Komisija, ki <na srečo ni sestavljena iz tako neresnih, domišljavih in brbljavih ljudi, je prošnjo odbila. V koliko pa take aventurc služijo ugledu učiteljstva, ie drugo vprašanje. Zato je potreba, da se poprimemo dela z vso resnostjo, z vztrajnostjo, ki ne pozna utrujenosti in z jekleno voljo, ki ne kloni pred vsakim prelazom. Kdor nima prilike, da bi posečal tečaj, se mora vsaj pri dotičnih profesofjih seznaniti s snovjo, ki jo zahtevajo pri izpraševanju. Obseg snovi, ki ga navaja zakonita določba, navidez sicer ni velik, vendar pa stvar ni tako enostavna, kakor se vidi v tistih vrsticah. Najbolje nam služi dobra knjiga, iz katere laliko izločimo ono, o čemer smo prepričani, da ni potrebno. Samo ob sebi je pa umljivo, da je bolje, če se naučimo preveč nego premalo. Pedagogika je sicer predmet vseh treh skupin, a ker je o njej že izčrpno govoril tovariš Magerl, liočem omeniti najpotrebnejše o ostalih predmetih tretje skupine, posebno z ozironi na knjige, ki se mi zde primerne za razširjenje in poglobitev znanja. Poleg pedagogike obsega tretja skupina matematiko, prostoročno risanje in lepopisje kot glavne predmete, poleg tega prirodoslovje ali geometrijsko risanje kot dopolnilni predmet. 2e v postavnih določilih je omenjeno, da si dopolnilnega predmeta ne smemo misliti kot manjvrednega. Le zamenjamo ga lahko s kakim dragim predmetom in sicer tako, da si izvoli oni, ki dela izpit iz tretje skupine, dopolni predmet iz druge (ne pa iz prve) skupiine in narobe. Že tu poudarjam, da je za tretjo skupino najprikladnejši dopolnilni predmet geometrijsko risanje, ki ga mora, že radi učencev, poučevati oni, ki poučuje tudi prostoročno risanje. Matematika je najznamenitejši predmet treije skupine, ki ga ne moremo zalnenjati s kakim drugim, kakor se to lahko napravi v drugi skupini. Strokovni učitelj Karel Ludvvig je izdal za one, ki hočejo napraviti izpit iz matematike, knjigo »Priifungsaufgaben aus der allgemeinen Mathematik« — zal. I. Kiistner, Bohm. Leipa, ki obsega 142 lepih nalog, pod: zaglavji: Algebra, logaritmi, enačbe, konstrukcije, postopice, obrestnoobrestni in rentni racirn, planimetrično in trigonometriono računanje daljic in ploskev, rotacijska telesa, planimetrično in trigonometrično računanje tcles. S tem je prilično označen obseg matematike, ki mora pa obsegati seveda tudi vse za razumevanje in dokazovanje potrebe izrekeJn pravila. Ko smo ponovili vso matematično snov iz učiteljišča, vzemimo v roko knjigo: Matek-Mazi »Geometrija za višje razrede gimnazij« (oziroma za 4. in 5 razred). Omenim, da je v V. oddelku te knjige obravnavana prvotna snov poševne in pravokotne projekcije, kar nam izvrstno služi kot uvod v spisno geometrijo, ki za>njo žal še nimamo večjega slovenskega dela. Za natančnejše proučevanje aritmetike in geometrije se lotimo zatem knjig: Matek-Zupančič »Aritmetika za višje realke.« in istih pisateljev »Geometrija za višje realke«. Umevno je, da iz aritmetične kinjige laliko marsikai izpustimo, iz geometrije pa na vsak način analitiko. Dobro pa je, da se v tem pogledu natančno infonniramo pri dotičnem profesorju, izpraševalcu. V metodičmem oziru rrimamo veliko izbirc. Dobra je še vedno knjiga: Močnik »Das Rechnen in der Volksschule« — Praga, Dunaj Tempsky. (Konec prih.)