Spominski pohodi herojskega mesta
Avioni, avioni... so vpili tisti redki budni Beograjčani, koso 6. aprila pred 40 leti nad naše glavno mesto priletela nemška letala s smrtonosnim tovorom. Z vseh strani so pričele hrumetl vandalske okupatorske horde. Načrtovali so, da se bodo lahko skozl Jugoslavijo, ki je bila polna notranjih protislovij, le spre-hodili. Toda zmagoslavje je bilo kratkotrafno. UŠteli so se tako močno, kot na nobenem drugem bojišču. Danes mineva 40 let od herojskega upora jugoslovanskih narodov, od pomembnlh odločitev slovenske Osvobodilne fronte. Mineva 40 let od tedaj, ko Ljubljana navkljub bodeči žici ni hotela postati zasužnjeno mesto... Hkratl praznufemo tudi 36-letnico osvoboditve, kl je na pročelja Ijubljanskih zgradb spet pripeljala sončno jutro in na obraze Ijudi nasmeh, v srca pa srečo. Mlneva pa tudi 25 let, odkar se /e svobodna Ljubljana odločila ohranjati tra/en spo-min na težka, a junaška leta in mnoge, ki so za svobodo, mir In bratstvo dali največ, kar so imeli - svoje življenje!
Leta 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljane razpisal v spo-min na herojsko Ljubljano v letih oku-pacije v okviru »Prvega slovenskega festivala telesne kulture« partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Tedaj, 23. julija pred 25 leti se je rodila zamisel o množični športno politični manifestaciji, ki je kasneje prerastla v največjo tovrstno prireditev na svetu.
Prvega pohoda se je udeležilo 370 Ljubljančanov, že 11. maja leto dni ka-snejje pa je bilo samo ekip toliko, koli-kor je bilo prvo leto vseh udeležencev. Po poti nekdanje žice je šlo 1850 udele-žencev. Z zaključne slovesnosti so po-slali tudi prvo pozdravno pismo tova-rišu Titu:
»Dragi tovariš Tito!
Ob priliki partizanskega pohoda ,Ob žici okupirane Ljubljane' leta 1958, na katerem je sodelovalo 370 ekip s 1850 udeleženci, Ti pošiljamo tople iskrene partizanske pozdrave za Tvoj 66-ti rojstni dan z obljubo, da bomo še na-dalje utrjevali tradicije narodnoosvo-bodilne borbe, pridobitve naše ljudske revolucije, zlasti bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in neodvi-snost naše dežele.«
Leta 1959 je bil pohod »Ob žici oku-pirane Ljubljane« na dan osvoboditve mesta in udeležilo se ga je 900 ekip s 4510 udeleženci, da bi 8. maja leto dni kasneje na pot krenilo že 4036 ekip z 20.180 udeleženci.
»To je zares veliko število,« je ob zaključni slovesnosti dejal Mitija Ribi-čič, predsednik odbora za partizanski pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«, »ker ne gre samo za manifestacijo, temveč za napomo pot, ki zahteva veli-ko truda, potrpljenja, močne volje in
tovariške medsebojne pomoči. Tako lahko danes po velikosti in obsegu uvrstimo našo, po obliki tako izvirno in edinstveno prireditev, v enega naj-bolj množičnih spomladanskih kro-sov, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini.«
Bržčas je bila tudi v organizacijskem smislu rekordna udeležba na pohodu velik uspeh.
Če je imela prireditev do leta 1960 republiški in jugoslovanski pomen, te-daj je 7. maja 1961, ob 20. obletnici socialistične revolucije privabila tudi mednarodno konkurenco, saj so se tekmovalnega dela udeležile tudi mestne reprezentance iz Londona, Moskve, Leningrada, Kaira, Varšave in Osla.
Leta 1962 se je obseg prireditve ne-koliko zmanjšal, saj ni bilo množične-ga, marveč le tekmovalni del, ki se ga je udeležilo 930 atietov.
No, leto dni kasneje je bila »napaka« preteklega leta popravljena in sedme-ga zapovrstnega pohoda se je udeležilo 5360 tekmovalcev.
Leta 1964 se je prireditev prvič poi-menovala »Po poteh partizanske Ljub-ljane«, pritegnila pa je 4680 tekmoval-cev.
Množičnost je posegla v desettisoče udeležencev spet leta 1965, ko se je ob 20. obletnici osvoboditve, 9. maja po-dalo na pot 27.000 udeležencev. V po-zdravni brzojavki predsedniku Titu so udeleženci tedaj med drugim zapisali:
»Devet pohodov ,Po poteh partizan-ske Ljubljane' je vsak zase velika ma-nifestacija čvrste enotnosti našega re-volucionarnega mesta, devet obujanj spominov slavne preteklosti in devet velikih spodbud za naše napore in za srečno prihodnost.«
Deseti - jubilejni pohod je bil ob 25-letnici vstaje in je v Ljubljani združil 21.663 udeležencev iz vse Jugoslavije, mimo tega pa so prišli tekmovalci iz ČSSR, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Nizozemske in Romunije.
Prireditev je vsako leto postajala vse bolj množična.
Leta 1967 se je udeležilo pohoda 24.406 Ljubljančanov ter številni de-lovni ljudje iz vse republike in domo-vine, bili pa so tu tudi atleti iz tujine. Predsednik odbora za pohod »Po po-teh partizanske Ljubljane« Franc Stadler - Pepe je ob zaključku množič-nega pohoda dejal, da je imel okupator še kako prav, ko je Ljubljano označil kot »državo v državi« in da je zato mesto po osvoboditvi zasluženo dobi-lo naziv »herojska Ljubljana«. 12. maja 1968 se je pohoda udeležilo 26.985 po-hodnikov in športnikov, leto dni ka-sneje pa že 31.028, od tega 14.925 pio-nirjčv.
Leta 1970 je bila prireditev še bolj slovesna kot ponavadi. 24. aprila je na-mreč predsednik SFRJ Josip Broz Ti-to z ukazom številka 61 ob 25-letnici osvoboditve odlikoval Ljubljano z re-dom narodnega heroja. Ljubljana je bila prvo naše mesto, ki je prejelo naj-višje jugoslovansko odlikovanje.
Na pohodu se je zbralo 33.560 udele-žencev, od tega je bilo 15.799 pionirjev. V teku prijateljstva je med 105 atleti zmagal Dane Korica, med mestnimi reprezentancami pa je bil najuspešnej-ši Beograd.
Leta 1972 je Dane Korica spet stal na zmagovalnem odru. »Teka prija-teljstva« se je udeležilo 13 mestnih re-prezentanc iz tujine, naj.več uspeha pa so imeli predstavniki Moskve. Sicer pa je po poti nekdanje žice šlo 37.455 ude-ležencev.
Leta 1973 se je v Ljubljani med mla-dino rodila zamisel o gradnji »Aleje spominov in tovarištva« (danes: Pot spominov in tovarištva), na prireditvi »Po poteh partizanske Ljubljane« se je zbralo 40.585 udeležencev, prireditev pa je 4. julija prejela plaketo zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV.
Na zaključni slovesnosti »Pohoda po poteh partizanske Ljubljane« leta 1974 je bil tudi Tito. Na pohodu je bilo 37.580 udeležencev, po poti je šlo 17.814 pionirjev, zbralo se je 2.007 vr-hunskih športnikov iz Jugoslavije ter 15 držav. Skupaj je bilo 58.991 udele-žencev.
»Velik vtis je napravilo name to, kar danes vidim tu,« je dejal Tito več de-
settisočglavi množici. »Tovariši in to-varišice, zares imamo kaj braniti, po-nosni smo na tisto, kar smo doslej do-segli. Še bolj ponosni pa bomo, ko bo-do naše mlade generacije, ki že sedaj zamenjujejo starejše, ki so se že utru-dili in izčrpali, enako požrtvovalno na-daljevale boj za uresničenje tistega, za kar smo se borili, za socializem. Pono-sni smo na našo mladino, zahtevamo od nje, da smelo hodi po poteh, ki smo jih začrtali, in naj nikoli ne pozabi, koliko žrtev in krvi nas je stalo tisto, kar zdaj imamo - svobodno, združeno bratsko Jugoslavijo.«
Leto dni kasneje, leta 1975 je ob 30. obletnici svobode pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« dosegel rekor-dno udeležbo. 105.625 udeležencev se je zvrstilo skozi množični in tekmoval-ni del. V tistih dneh smo odkrili spo-menik revolucije in spomenik Francu Rozmanu-Stanetu.
Na dvajseti prireditvi se je v množič-nem delu zbralo 75.000 udeležencev, v tekmovalnem sporedu pa 4.200 tekmo-valcev. Praznovanje osvoboditve me-sta je bilo združeno s sprejemom štafe-te mladosti v Ljubljani. V naše mesto je prišla štafeta z iskrenimi željami to-varišu Titu za 84. rojstni dan iz zraka -prinesel jo je padalec, ki se je spustil na travnik pri Mladinski knjigi za Be-žigradom.
Leta 1977 je predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher udele-žencem na pot napisal: »Z akcijo mla-dine in delovnih ljudi spreminjamo obroč nasilja, ki naj bi iz Ljubljane naredil koncentracijsko taborišče, v resnici pa jo je vzpodbudil k še bolj požrtvovalnemu in junaškemu boju -v ,Pot spominov in tovarištva' Naj nam bo to trajna spodbuda za nepre-stano izpopolnjevanje nas samih in na-še poti v osvobajanju človeka in dela, v uresničevanju tega zgodovinskega ci-lja vsega naprednega človeštva.«
Prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane« je bila leta 1977 posvečena 40-letnici ustanovnega kongresa KPS. Leta 1978 se je na množičnem pohodu zbralo 58.479 udeležencev. Leto dni kasneje je bila prireditev y počastitev 60-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in neodvisnih sindikatov. Ljubljana je dala med vojno 11.000 borcev, od tega 1500 članov KPJ in SKOJ, 57 narodnih herojev, 4000 padlih borcev in 6000 in-ternirancev.
Lani se je na pohodu zbralo 100.000 udeležencev. Praznovali smo 35-letni-co osvoboditve.