Spediztone ta abboaamento postale — Poitntna plačana v gotovini
leto XXIL, št. 238
LJubljana, sobota 17. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80
upnvoiiito: L|uDl|aoa. fucanneva ulica }.
Telefon fa. »1-22. 31-23. 31-24 tnseratm oddelek: Ljubljana. Pucciniieva ali«
ca 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 Rafuni: za Ljubljansko pokrajino pri po§too čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conn Cori Post No U-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki.
Italije in inozemstva ima Oniooe PubblicitS Italiana S. A. MILANO
Contlsiue ondate di vellvoli da bombardamento su Malta
I cascia italfani hanno abbattuto otto aeroplani britannici
D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 16 ottobre 1942-XX U »eguente bollettino di guerra n. 8'
Nessun avvenimento da segn_ - sul fronte di E1 Alamein.
Un'lncursione nemica su Tobruk non cau-sava danni; la difesa della piazza abbatteva
un apparecchio avversario.
Contro gli aerodromi di Malta forti re-parti di velivoli da bombardamento hanno agito in successive ondate* efficacemente protetti da cacciatori che distruggevano in combattimento otto aeroplani britannici.
Neprestani valovi bombnikov nad Malto
Italijanski lovci so sestrelili 8 britanskih letal
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 16. oktobra naslednje 873. vojno poročilo:
S fronte pri E1 Alameinu ni poročati nikakršnega dogodka.
Sovražni polet nad Tobruk ni povzročil škode; krajevna obramba je pri tem sestrelila eno sovražno letalo.
Letališča na Malti so napadali v zaporednih valovih močni oddelki bombnikov, učinkovito zaščitenih od lovcev, ki so v boju uničili 8 britanskih letal.
Uspešni letalski napadi
Berlin, 16. okt. d O delovanju nemškega letalstva na afriškem bojišču javljajo s pristojne nemške vojaške strani, da so 14. oktobra v zgodnjih jutranjih urah lahki nemški bombniki učinkovito napadli britanske tanke vzhodno od kotline Qu<xtta-ra. Dva britanska tanka sta bila docela razbita od direktnih nemških bombnih zadetkov, nadaljnje število sovražnikovih oklopnih vozil pa je bilo poškodovanih od t>ombn'ih drobcev. Istočasno so nemški lahki bombniki napadli britansko letališče pri Abe Oges ?apadno od Nilove delte. Ena izmed letalskih bomb je treščila med britan-
ska letala na startu in jih uničila. Nemška letala so se vsa vrnila na svoja oporišča.
Vladarjev obisk v tovarni v Pfsi
Pisa, 15. okt. s. Davi je Nj. Vel. Kralj in Cesar ob spremstvu prvega pobočnika obiskal neko tovarno za izdelovanje varnostnega stekla. Sprejel ga je predsednik družbe princ Giovanni Ginori Coniti. Ob spremstvu predsednika ter prefekta, zveznega podtajnika in župana Pise, si je Nj. Vel. Kralj in Cesar natančno ogledal vse oddelke in se živo zanimal za način proizvodnje. Ob odhodu so delavstvo in množica meščanov priredile Nj. Vel. Kralju in Cesarju goreče in udane ovacije, vzklikajoč Savojski hiši.
, Odlikovanje slovaškega ministra za gospodarstvo
Bratislava, 16. okt. s. Italijanski poslanik v Bratislavi je v imenu fašistične vlade izročil slovaškemu ministru za gospodarstvo Medridskemu ollikovanje viteza velikega križa Italijanske krone, katerega mu je podelil Nj. Vel. Kralj in Cesar.
Vedno veefe anglosaške izgube na morju
Napadi podmornic osi ob kanadski obali
Li -.ho-na, 16. okt. d. Iz Ottawe javljajo, da je bila v ustju reke Sv. Lovrenca potopljena zavezniška ladja s približno 4000 tonami. 18 članov posadke je izgubilo življenje, ostale pa so rešile druge ladje. Po poročilu iz Ottavve je bil napad izvršen v četrtek kmalu po polnoči in sicer v bližini nekega kopališča, zelo visoko v rečnem ustju. Poročilo iz Ottawe pripominja, da tako globoko v reko Sv. Lovrenca doslej še niso prodrle podmornice sil osi.
Madrid, 16. okt. d V španskih mornariških krogih mnogo komentirajo potopitev nadaljnih zavezniških potniških parnikov v Atlantiku. V dejstvu, da Anglija in Zedinjene države v naraščajočem številu uporabljajo za pre /oz svojih čet in vojnih potrebščin velike bivše luksuzne parnike, vidijo v španskih mornariških krogih dokaz za nevarno pomanjkanje transportnega brodovja, ki ga potrebujeta anglosaški sili za svoje najnujnejše vojaške prevoze. Pri tem naglašajo v španskih krogih, da so imele vse parobrodarske družbe na svetu pred vojno le 85 potniških parnikov z več kakor 20.000 tonami. Ti parniki so bili imerom ponos paroplovnih družb in tudi držav, pod katerih zastavo so pluli. Te luksuzne' brodove sta morali anglosaški sili sedaj pritegniti za svoje vojaške transporte. Prvotno so se ti luksuzni potniški parniki usmerjali le po potih, ki so jih Anglosasi smatrali še za dovolj varne, najnovejša dejanja podmornic držav osi pa so dokazala, da je bil v tem pogledu račun anglosaških sil zgrešen in da so propadle vse špekulacije o nekakih vsaj relativno varnih pomorskih pasovih. Potopitev potniških parnikov »Orcades« in »Duchess of Apholl« je pokazala, da ni več na svetovnih morjih proge, k; bi bila še varna pred napadi pomorskih sil držav trojnega pakta.
Rim, 15. okt. s. V lord3ki zbornici je lord Cork ob splošni pozornosti govoril o možnosti, ki jih ima sovražnik za dobivanje podatkov o krajih, kamor so namenjene zavezniške ladje, ki odhajajo iz angle-
ških pristanišč. Govornik je dejal, da ne more dvomiti o lojalnosti oficirjev na teh ladjah, že zaradi tega ne, ker zvedo za cilj šele med potjo. Same družine teh oficirjev in mornarjev ne vedo ničesar o kretanju in usodi svojih svojcev. Dostikrat se pa zgodi, da tovori na ladjah nosijo etikete z namembnim krajem. Neki mlad angleški oficir je opazil, ko se je vkrcal, da so bili na ladji zaboji z orožjem, ki so imeli z velikimi črkami napis »Malta«. Oficir je to povedal svojim tovarišem in sklenjeno je bilo, da se bo zahtevala preiskava, ki je pa nj bilo mogoče izvršiti, ker je bila ladja potopljena. Družina mladega oficirja Je dobila pismo, ki se je zaključilo z besedami: »»Ta potovanja so pravcati samomori.« V lordski zbornici je admiral Chat-field izjavil, da se je že dostikrat vprašal, kako more spvražnik zbrati podmornice v pravem kraju in ob določenem času za napad na zavezniške konvoje. V odgovoru na te kritike je minister za vojne transporte obljubil preiskavo.
človeške izgube ameriške mornarice
Buenos Aires, 16. okt. s. Iz Wasningto-na poročajo o znatnem preokretu v pisanju ameriškega tiska, ki svari javnost pred pretiranim optimizmom glede razvoja bitke na Salomonskih otokih. Ministrstvo za mornarico je obvestilo, da znašajo dosedanje Izgube ameriške mornarice 15.423 mož, in sicer 4.259 mrtvih, 1.453 ranjenih in 9.711 pogrešanih. •
Brazilija je izgubila doslej že 21 ladij
BuenOs Aires, 16. okt. s. Iz Ria de Ja-neira poročajo, da sta bili po uradnih podatkih braziljski ladji 2.730-tonska »Oso-rio« in 5.472-tonska »Age« potopljeni, število ladij, ki jih je Brazilija izgubila je tako zrastlo na 21.
Nova angleška nasilja v Indiji
le razvnemajo uporniško gibanje prebivalstva
Bangkok, 16. okt. d. V bombajski pokrajini se nadaljujejo nemiri v nezmanjšanem obsegu. V Bombaju je bil izvršen nov bombni atentat na britansko policijsko patrolo. Tri osebe so bile ubite. V zadnjih dneh je policija aretirala 25 oseb zaradi ponavljajočih se bombnih atentatov. V bližini mesta Poone je bilo izvršenih več požigov. V večini primerov so bila zažgana šolska poslopja, škodo, ki je bila povzročena pri zadnjih izgredih v Pooni, ceniio na okroglo 5000 rupij. Upoštevana je v tej vsoti samo škoda na občinski lastnini. V mestu Belgau je bil izvršen napad na poštnega raznašalca, ki mu je bila ugrab-liena poštna torba. V pokrajini Bishar so bili, kakor se je šele zdaj zvedelo. 30. avgusta ubiti nadaljnji trije britanski letalski oficiru. Britanske oblasti so za izsleditev napadalcev razpisale nagrado 5000 rupij. Pri tej priliki je treba spomniti, da sta bila v distriktu Monghyr v pokrajini B'har že 18. avgusta ubita dva ontanska oficirja V distriktu Bhagalpur so britanska oblastva naložila prebivalstvu nadaljnje kolektivne globe. V pokrajini Ori«ha jv= bilo samo zadnji teden aretiranih 22 oseb, med njimi tudi več članov centralne upia-ve. Iz bengalske pokrajine javljajo, da je v nekam tamkajšnjem distriktu množica demonstrantov razbila vse prodajalne alkoholnih pijač. Britanske oblasti so nato prebivalstvu naložile kolektivno globo. V disti iKtu Hoogaey je bila 12 vasem naložena kolektivna globa 6400 rupij. V distriktu Birbhum je bilo pred tednom dni,
kakor se je šele zdaj zvedelo, aretiranih 8 žensk, med njimi tudi hčerka svetovno znanega indijskega poeta Rabindrsmatha Tagoreja. Aretiranke so bile obsojene vsaka "na 6 mesecev zapora, češ da so se pregrešile proti »obrambnemu zakonu«. Razen ječe jim je bila naložena še globa po 100 rupij. V Vardhi v Centralnih pokrajinah je bil aretiran blagajnik t alt o zvane-ga vseindijskega naprednega bloka C. Go-bardhan. V Nagpurju je policija prijela 2 osebi, ko sta podtaknili ogenj v poslopju tamkajšnjega poštnega urada. Uprava pokrajine Asam je zaplenila vse Gandhiju pripadajoče nepremičnine. V distriktu Sar-rang so bili razrešeni svojih poslov v javnih službah vsi člani odbora kongresne stranke. V mestu Mellore je bil aretiran bivši kongresni minister v Madrasu Gopal Reddi. Tudi član kongresnega odbora v Madrasu, Abdul Akar, je v zaporu. O novih velikih nemirih javljajo tudi iz Kara-čija.
Za kij uči te v kongresa za razvoj vzhodne Azije
Tokio, 15. okt. s. Po treh dneh živahnega zaselanja je zaključil svoje delo kongres za razvoj vzhodne Azije, ki so ae ga udeležili japonski, mandžurski in kitajski delegati. Sklenjeno je bilo ojačiti medsebojne stike za proučevanje vseh vprašanj, zlasti v zvezi z vojno in vzpostavitvijo novega reda. Kongres je izrazil globoko hvaležnost vsem borcem.
				
		/ tK -	MS	
■			1	1
ixbt|t Tiik dan razen ponedeljka Naročnina IBill mesečno Lit 18.— za inozemstvo pa Lir 22.80.
Ucadniitvo: Ljubljana, Poccmijeva ulica faer. 3. telefon _fcev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi »e oe »ni a j o.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA pet U pob-
bliciti di provenieoza italiana ad estera: Unione Pubblicitl Italiana S. A. MILANO
Uničevanje sovjetskih čet pri Novorosijsku
Nove višinske postojanke pri Tuapseju zavzete — Osvojitev Stalin-grajske tvornice traktorjev - Odbiti sovjetski napadi pri Murmansku
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. okt. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Boji jugovzhodno od Novorosijska so privedli ponovno do obkolitve in uničenja sovražnikovih sil. V smeri proti Tuapseju so nemške čete v naskoku zavzele nove višinske postojanke, ki so za nadaljevanje napada posebnega pomena.
V	Stalingradu je neka oklopna divizija v drznem nočnem napada prodrla do Volge in zavzela skupno s pehotnimi oddelki v ogorčenih hišnih ]n pouličnih borbah v severnem delu enega izmed predmestij veliko tovarno traktorjev »Džerdzinski«. Močni letalski oddelki so nadaljevali udarce za izčrpavanje zagrizeno se borečega sovražnika, med tem ko so lovski oddelki preprečevali vsak uspeh sovražnega letalstva.
Na fronti ob Donu so madžarske čete onemogočile vse sovražnikove poskuse za prekoračenje reke.
V	srednjem in severnem odseku fronte je letalstvo obstreljevalo sovjetske prometne zveze v zaledju.
Na fronti pri Murmansku so planinski oddelki zavrnili več sovražnikovih napadov deloma tudi v protisunku. Nasprotnik, ki je moral pustiti na bojišču mnogo padlih, je bil vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke.
Letališča na Malti so nemške in italijanske letalske sile bombardirale podnevi in ponoči. Sestreljenih je-bilo 8 sovražnih letal, izmed teh dve v bojih z nemškimi bojnimi letali.
Angleško letalstvo je preteklo noč iz-
vedlo vznemirjevalne napade na poren-sko področje. Prebivalstvo je imelo izgube. V več krajih so bili povzročeni požari in poškodbe na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 22 sovražnih bombnikov. Razen tega So bila podnevi pri poskušenih napadih na nemško in francosko obalno ozemlje sestreljena še tri angleška letala. *
Novi hudi boji v Stalingrada
Berlin, 16. okt. s. Po krvavih izgubah, ki so jih rdeči utipeli v srednjem odseku in v jezerskem predelu na severu, je udej-stvovanje sovražnika, kakor objavljajo tukajšnji poluradni krogi, skoraj popolnoma ponehalo. Na splošno ni ničesar pomembnega poročati iz teh odsekov. Nemški oddelki utrjujejo zavzete postojanke in st pripravljajo za nove ofenzivne predore.
Tem bolj aktivna je pa južna fronta, kjer so nemške in zavezniške armade v polnem kretanju ter izvršujejo postopno nemški ofenzivni načrt. Ponoči dospele vesti s fronte potrjujejo, da so včeraj nemške napadalne čete s podporo oklopnih sil izvedle nove napade na sovražnika severno od Stalingrada. Akcija se je pričela s silnim bombardiranjem vseh vi:st težkih lu lahkih letal. V nekem 6 km dolgem in 2 km širokem odseku, ki ga tvorijo industrijske zgradbe, je bilo odvrženih ogromno ton eksplozivnih snovi, ki so povzročile ogromno škodo in ustvarile pogoje za odločen napad pehote. Kljub srditosti odpora rdečih, ki so se vgnezdili v močno utrjenih betonskih bunkerjih, so bili doseženi vsi določeni cilji. Nemški pešci so premagali kupe ruševin in obsežne lijake, ki so jih izvrtale bombe, ter odstranili odporna gnezda sovražnika. Protinapadi rdečih z* vzpostavo ravnovesja so bili odbiti z najhujšimi izgubami na strani nasprotnika. Letalstvo je nadaljevalo svoje uničevalne napade proti sovražni pehoti ob obrežju Volge in proti zbirališčem četr skladiščem municije in oskrbe za branilce sovjetske trdnjave. Nemški bombniki so napadli promet na Volgi vzdolž obrežja. V zadnjih 24 urah so uničili dve cisternski ladji, nekaj transportnih splavov in hudo poškodovali še druge ladje. Tudi dolg tovorni vlak je bil z uspehom bombardiran iz nižine.
Nemški lovci v zaščiti bombnikov so sestrelili 21 sovražnih bombnikov. Glede sovražnega letalstva pripominjajo v tukajšnjih oficielnih krogih, da je iz objavljenih številk, kakor jih od časa do časa objavlja nemško vrhovno poveljništvo, jasno razviden točen odnos me l nemškimi in sovjetskimi letalskimi silami v škodo sovjetskega letalstva. Razmerje izgub obeh letalstev je v zadnjih treh mesecih; 21 sovjetskih letal proti enemu nemškemu letalu. Dejstvo je, poudarjajo v tukajšnjih krogih, da moč sovjetskega letalstva popušča od dne do dne in je bilo sedaj mogoče tudi opaziti, da se je moralo zlasti v večernih urah posluževati starih tipov letal z zelo majhno brzino. List »Zwolfuhrblatt«, ki komentira to razmerje sil, piše, da je seč-vražna propaganda, ki ne ve, kako bi opravičila pred svojo javnostjo neuspehe, ki si slede po vrsti, mislila, da bi bilo dobro postaviti na glavo položaj s trditvijo, da se po prvih mesecih, v katerih se je opažala sovražna premoč v zraku kaže sedaj nemško letalstvo vedno manj1 udarno in neučinkovito za naloge, ki so mu določene, kar bi si bilo mogoče po mnenju zmedenih sovražnih propagandnih organov razložiti z dejstvom, da so morali Nemci preložiti znaten del svojih sil v Sredozemlje in v Afriko. O domnevni podrejenosti nemškega letalstva na vzhodnem bojišču pa bodo čim prej povedala svojo zadnjo besedo nemška letala sama, ki so že doslej popolnoma uničila stare stroje, ki se jih sovjetsko letalstvo ob pomanjkanju drugih poslužujejo.
*
Vdor v stalingrajski
tovarniški okraj
Berlin, 16. okt. d. Na bojišču pri Stalin-gradu so nemške sile usmerile svoj napad na ogromni kompleks sovjetske tovarne za traktorje »Džeržinski«. Tovarne se razprostirajo v severnem delu Stalingrada v dolžini 6 km in je tovarniški kompleks 2 km širok. Po ogorčenih borbah so včeraj opoldne nemške čete v naskoku zavzele večje število ulic v tovarniškem kompleksu. Nemške čete so vdrle v sovražnikove po-
ljamo. pravi poročevalec, so se morali Rusi spričo silovitosti napada umakniti.
Poročevalec »Krasnaje zvezde« poroča z bojišča, da se je včerajšnja borba osredotočila predvsem na severni skrajni del mesta, kjer sovjetske izbrane straže in delavski'bataljoni z vso srditostjo branijo vee hišnih blokov. (II Piccolo.)
S finskega bojišči
Helsinki, 16. okt. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da so na Karelski ožini finske čete zavrnile napad večjega, števila sovražnikovih izvidniških oddelkov in tudi večjih bojnih edinic. Na južnem i delu vzhodne fronte je bila razkropljena s hudimi izgubami za sovražnika neka sovjetska formacija, ki se je pripravljala za napai. V bližini Uhtue je finsko topništvo preprečilo poizkus sovražnikovega nočnega napada. V ostalih odsekih je bilo na splošno mirno. V letalskih spopadih nad Ladoškim jezerom je v sredo finsko lovsko letalo sestrelilo 2 sovražnikovi letali tipa »Hurricane«, nadaljnjega pa poškodovalo.
Angleška nota o uklepanju ujetnlSmv
Berlin, 16. okt. d. S poučenega mesta javljajo, da je v Berlin dospela britanska nota, ki se bavi z vprašanjem uklepanja vojnih ujetnikov. Nota je bila izročena s posredovanjem Švice kot zastopnice britan-! skih interesov v Nemčiji.
stojanke po pripravljalnem ognju nemškega topništva. Mnoge ulice so bile ob zasedbi še vse v plamenih.
V	severnozapadnem delu kavkaškega bojišča se vodi borba za dve strateško zelo važni višinski postojanki. Nemške in slovaške čete so po neprestanem prodiranju skozi gorovje dosegle po ogorčenih borbah neko planjavo. Med neprestanimi borbami so nemške in zavezniške čete na prostoru med Tuapsejem in Majkopom zavzele že 500 sovražnikovih oporišč.
V	vzhodnem delu kavkaškega bojišča se nadaljujejo borbe južno od Tereka, kjer so se ponesrečili nadaljnji sovražnikovi protinapadi.
Na fronti ob Donu so rumunske čete zavrnile več nadaljnjih sovražnikovih lokalnih protinapadov.
Na osreJnjem bojišču so nemški napadalni oddelki zavzeli več nadaljnjih sovražnikovih utrjenih postojank.
Bera, 16. okt. V Moskvi in iz drugačnih razlogov tudi v Londonu so se podvizali, da bi črpali povsem neutemeljene zaključke iz dejstva, da so se pretekle tedne boji pri Stalingradu nekoliko zaustavili, to pa zaradi nemškega sklepa, da se zmanjšajo pehotni napadi in da se prepusti glavna beseda topništvu in letalstvu. Trdili so celo, da je sovražnik zavri pritisk na mesto in da ogražanje mesta ni bilo v*eč tako nevarno. V Moskvi so nadalje trdili, da bi mogel imeti ta zastoj ugodne posledice, ker daje Timošenku čas za dovažanje novih ojačenj, v Londonu pa so upali, da bo s tem v zvezi popustil tudi sovjetski pritisk glede anglosaške pomoči.
Toda včeraj so moskovski poročevalci anglosaških in ameriških agencij začeli naenkrat trditi, da- so oni, ki smatrajo, da se je vojaški položaj pri Stalingradu zbolj-šal, pravi izdajalci, češ, da so podobne domneve zelo nevarne in bi mogle slabo vplivati na samo obrambo mesta. Zato se v Moskvi, pravijo ti anglosaški glasniki v sovjetski prestolnici, obračajo odločno proti tem mnenjem.
Pripominjajo nadalje, da je sicer res Timošenko zbral ob Volgi velike množice vojakov, da pa tudi sovražni^ ne gleda prekrižanih rok. Sovjetsko vrhovno poveljništvo celo zatrjuje, da razpolaga v. Bock na stalingrajskem področju ter severno in južno od mesta s približno milijonom mož in kakimi 3000 do 4000 letali. Večji del te ogromne vojske sploh še ni bil zaposlen v bojih Sedanji sorazmerni odmor ne more torej biti nič drugega kakor mir pred nevihto. V takšnem položaju pa bi optimizem pomenil isto kakor defetizem in oni, ki razširjajo takšne glasove, bi morali bit-' strogo kaznovani.
Kakor nadalje navajajo ti poročevalci, domnevajo, nadalje v Moskvi, da je prispelo na bojišče v zadnjih dneh nadaljnjih 30 svežih nemških divizij, medtem ko so izvidniška letala mogla ugotoviti, da dolge kolone avtomobilov neprestano prevažajo vojne potrebščine k obleganemu mestu. K temu je treba še dodati, da je tudi deževje zavrlo operacije motoriziranih čet, toda na stalingrajskem bojišču se zemlja zaradi nastopa mraza naglo strjuje in *se sme v kratkem pričakovati tudi obnovitev akcij s tanki.
Agencija »Exchange Telegraph« je sno-či prejela iz Moskve poročilo, ki pravi, da »prevladuje v Moskvi vtis, da se bo bitka za Stalingrad začela zopet v nekaj dneh in sicer morda z zaletom, ki bo prekašal vse dosedanje borbe.« Sicer pa je bilo mogoče že predvčerajšnjim in včeraj zabeležiti naraščajoče delovanje sovražnih motoriziranih oddelkov, zlasti v središču mesta. med bloki napol porušenih hiš, in na ulicah, ki so polne sovjetskih barikad. Tako se je razvila izredno silovita borba, ki je bila sicer bolj lokalnega značaja, v eni izmed glavnih ulic mesta. Sovražni napad je bil zlasti proti jutru zelo silovit. Cilj tega napada je bila zasedba bloka tvornic severno od mesta. V trenutku, ko to jav-
Nagrade šolski mladir?. ob obletnici pohoda v F
Rim, 15. okt. s. Ob obletnici pok. v Rim bo društvo »Dante Alighieri« razdelilo nagrade učencem osnovih šol v pokrajinah Zara, Spalato, Cattaro, Ljubljana, Trieste, Pola. Gorizia in Fiume.
Rumunski novinarji v Italiji
Bukarešta, 15. otkt. s. Vsri listi obiavljajo obširne dopise o potovanju rumunski h novinarjev v glavnih italijanskih mestih. Novinarji so gostje ministrstva za ljudsko kulturo. Dcpisii opisujejo številne obiske v Milanu in pod črta vajo živahno udejsitvovanje, ki preveva mestno življenje v vojni dobi, ko so vse sri'e italijanskega naroda zbrane za dosego zmage. Listi objavljajo članke o Veroroi. katero so nedavno obiskali novinarji, in o osebnostih italijanske kulture ter proslavljajo umetniške lepote in delavnost veronstkega prebivalstva.
Sklicanje Sobranja
Sofija, 15. okt. s. Iz dobro obveščenega vira se doznava, da bo bolgarski parlament sklican k izrednemu zasedanju 22. t. m.
Izobešanje italijanskih zastav v Argentini
Buenos Aires, 16. okt. s. S posebnim dekretom je argentinska vlada dovolila izobešanje italijanskih zastav ob obletnici 28. oktobra ter 4. in 11. novembra.
Japonski uspehi na Salamonskem otočju
Lizbona, 16. okt. d. Iz Washingtona javljajo, da v ameriških vojaških krogih priznavajo naglo poslabšanje položaja ameriških sil na Salomonskih otokih. Potem, ko je Japoncem navzlic trdovratni obrambi ameriškega letalstva uspelo izkrcati na otoku Guadal-Canar nova ojačenja, so Japonci podvzelj energične operacije na kopnem in po zadnjih vesteh osvojili dve nadaljnji ameriški letališči. Borbe se po poročilih iz ameriškega vira vodijo v glavnem na severnem delu otoka Guadal-Ca-nara, kjer je ozemlje zelo hribovito. S skrajnega severnozapadnega dela obale prodirajo Japonci proti notranjosti otoka, obenem pa podpirajo japonske akcije na kopnem, tudi japonske pomorske sile. Prav tako priznavajo v Washingtonu nov napredek japonskih sli na AleutSh, kjer so Japonci uničili nadaljnja ameriSka letalska oporišča. Včeraj je bilo v Waehingto_ nu tudi uradno objavljeno, da so japonske pomorske sile obstreljevale zavezniška oporišča na Novih Hebridih. Poročilo pravi, da je del japonskega brodovja še zmerom v bližini otokov.
Vojna na Kitajskem
Tokio, 15. okt. s- O vrsti uspehov poročajo s kitajskih bojišč. V okrožju Vuhana so japonske sile zadale hud udarec čung-kinškim četam, katere so z nenadnim mar nevrom razpršile. Nasprotnik je pustil na bojišču številne mrtve in obilno vojnih potrebščin. Japonske edinice, ki operirajo na gorskem področju med Tungašnom in Rumeno reko, so razpršile med 3. in 9. oktobrom močnejše sovražne skupine ln povzročile hudo škodo na kitajskih vojaških napravah v tem predelu. Hudi spopadi moža z možem so bili severnovzhodno od Kingmena v pokrajini Hupej. Sovražnik je imel zelo hude izgube in se je naglo umaknil.
Inserati v Jutru" imajo • velik uspeh •
»JCbrftO« št. 238
a
Pogrebne svečanosti sa dr. Markom Natlačenom
DeSiliranje ljudstva pred krsto na kataSalku v stolnici Slovesna maša zadušnica škofa dr. Rožmana
Ljubljana, 16. oktobra
Truplo pokojnega bivšega bana dr. Marka Natlačena je ležalo v sredo in včeraj v kapelici sv. Nikolaja na 2alah, kjer so se od zore do mraka vrstile goste množice ljudi, da pokrope pokojnika, se poslove od njega in pomolijo za njegovo dušo. Davi v zgodnjih urah so truplo v zaprti krsti prepeljali v mesto, kjer so krsto postavili na katafalk v škofijski stolnici. Na krsto so položili venec pokojnikove rodbine in krasen venec Eksc. Visokega komisarja, okrog in okrog katafalka pa je bila množica nadaljnjih vencev pokojnikovih prijateljev ter številnih ustanov in organizacij, ' ! -i;m ie hil dr. Natlačen za svojega življenja zaščitnik m podpornik. Ob krsrti bivšega upravnega šefa v Ljubljani so imeli častno stražo stražniki Kr. kvesture in katoliški akademiki.
Ko se je naredil dan ln so stolnico odprli, se je takoj pričelo neprekinjeno de-filiranje ljubljanskega prebivalstva, ki so prihajali v cerkev, da so se poklonili pred truplom dr. Natlačena in pomolili za pokoj njegove duše. Nekateri so nato odhajali, drugi so ostajali v cerkvi, da fo bili še pri maši zadušnici, ki jo je ob 10. opravil škof g. dr. Rožman ob asistenci generalnega vikarja g. Nadraha ter kanonikov gg. Šimenca, Kraljiča, Gogale in^Koretiča. Cerkev je bila nabito polna vernikov. V prvih vrstah ob katafalku so sedeli užaloščeni pokojnikovi svojci ter njegovi najožji prijatelji in sodelavci. Po svojih predstavnikih so bile zastopane neštete ljubljanske kulturne, socialne in gospodarske ustanove ter javni uradi, ki jim je bil
dr. Natlačen nekdaj kot ban vrhovni šef. žalni gosti so pripadali vsem slojem ljubljanskega prebivalstva ter s tem izpričali solidarnost prebivalstva Ob smrti dr. Natlačena in soglasno obsojanje blaznega zločina, katerega žrtev je postal. V posebno velikem številu so bih zbrani pokojnikovi prijatelji iz vrst katoliškega starešinstvo, njegovi sodelavci pri javnem udejstvova-nju ln mladina, ki se je zbrala v gosti množici. Prišli so tudi premnogi, da so se na ta način še enkrat zahvalili za dobrote in podpore, ki jih je pokojnik tolikim izkazal.
Z verno pobožnostjo je množica v cerkvi prisostvovala službi božji, pri kateri je pel zbor ljubljanskih bogoslovcev. Pod vodstvom zborovodje prof. Snoja je izvajal mogočni Premrlov »Requiem«. Cerkvena svečanost je bila zaključena s slovesno Li-bero, ki jo je po maši v cerkvi opravil škof dr. Rožman.
Le počasi se je cerkev praznila. Med tem pa so že prihajali novi obiskovalci in defiliranje pred krsto s truplom dr. Natlačena se je nadaljevalo čez opoldanske ure vse do treh, ko so vrata v cerkev spet zaprli, krsto s truplom pa prepeljali nazaj na Žale. Sredi sončnega jesenskega popoldneva se sedaj, ko pišemo te vrste, zbirajo na Ljubljanskem polju pri Sv. Križu ogromne množice ljudi, ki bodo s svojo udeležbo na zadnji poti dr. Natlačena pričale žalovanje vsega prebivalstva m njegovo trdno odločnost, da po svojih najboljših močeh stori vse, da se čim prej in dokončno zatre med Slovenci zločinski komunizem.
Evropska trdnjava in njena trdnost
»Frankfurter Zeitung« je pred dnevi posvetila svojo pozornost vprašanju evropske obrambe pred sovražnimi nakanami in je v zvezi s tem zabeležila o Evropi kot ne-zavzetni trdnjavi naslednje zanimive misli:
Več znakov kaže, da posvečata Roose-velt in Churchill posebno zanimanje bojiščem. ki se bolj dotikajo življenjskega področja Italije kakor onega Nemčije, a čigar obramba mora biti in je enako važna za obe velesili osi. Anglija nujno želi prevzeti na vsem obsežnem področju od Kaspiškega morja do Atlantika pobudo s tem, da bi izvršila nekatere svoje prejšnje načrte, ki so bili med tem morda še bolj izdelani. Naloga sil osi bo, da budno bedita in da morebitne angleške pobude spremenita v nekoristno razpršenje sil.
List prikazuje nato splošni položaj, pri čemer prihaja do naslednjih zaključkov: Ko govorimo o Evropi kot »trdnjavi«, ne smemo pozabiti, da so Baltiško, Severno in Sredozemsko morje njen zelo važen sestavni del in da je spričo tega vojaška trdnost te trdnjave odvisna tudi od obeh obrobnih temeljev: Skandinavije in Afrike. Ko Anglosasi izražajo nujnost, da morajo naglo postopati, še preden bi Evropa postala nezavzetna. ne mislijo pri tem le na celinsko tvorbo v ožjem pomenu besede, temveč tudi na njene prve postojanke. Boje se, da bi mogli biti njihovi načrti v bodoče že v naprej oškodovani in sicer ne le glede na bojišče na zapadu, temveč tudi glede na Sredozemlje, ako bi se jim s silovitim in predvsem takojšnjim udarcem ne posrečilo ustaviti procesa neranljivosti evropske celine.
Jasno je namreč, da se bo olajšanje, ki ga bodo nemške oborožene sile čutile zaradi razčiščenja položaja na vzhodu, obrnilo v prid ne le nemških postojank na zapadu. temveč po potrebi tudi v Sredozemlju. »Nezavzetnost« Evrope ni namreč sama sebi namen in ne pomeni odrekanja sil osi nadaljnjim pobudam in operacijam, temveč predstavlja samo nujen pogoj tako za obrambo kakor za napad.
V političnem pogledu pa bi si na drugi strani sile osi lahko dovolile, da ostanejo v ofenzivi v neranljivi Evropi. V stanju so namreč, da lahko vzpostavijo oni novi red, zaradi katerega so Angleži sprožili vojno, hoteč ga preprečiti Politično so torej Angleži že izgubili vojno, ki bi jo izgubili tudi v primeru, da bi strah pred priznanjem lastnega poraza dovedel Veliko Britanijo do tega. da ne bi hotela slišati o miru, ako bi je medtem sili osi ne mogli k temu prisiliti.
Mnogi v Angliji smatrajo, da vse še ni Izgubljeno, toda tudi ti čutijo vedno bolj,
da bo Evropa usodno postala neranljiva, ako ne bosta Anglija in Amerika mogli takoj podvzeti nekaj odločilnega. Samo uničenje evropske trdnjave in popoln poraz sil osi bi mogla spremeniti položaj Velike Britanije. Sili osi pa bi zmagah' v tej vojni, čeprav bi se omejili le na to. da si zavarujeta posest zavzetih postojank. Za Nemčijo in njene zaveznike bi namreč neiz-gubljena vojna pomenila prav toliko kakor dobljena, ker imajo v rokah vso Evropo in vse obrobne postojanke, za Angleže pa bi vojna, ki bi je ne dobili v celoti, pomenila prav tako v celoti izgubljeno vojno kajti razen v Sredozemlju, kjer so nekateri računi še neporavnani, nima v roki ničesar, kar bi nas moglo zanimati in kar bi bilo kakorkoli odločilno važno za ureditev bodočih odnosov Anglije z Evropo. Tak je današnji položaj.
Vemo pa, da se sile trojnega pakta nikakor ne mislijo omejiti samo na obrambo svojih zavojevanj. Tu in tam. v kakem odseku se bodo morda omejile tudi samo na to, toda drugod bodo še nadalje, napadale. Prav gotovo bodo sile trojnega pakta izkoristile vso svojo ogromno vojaško moč, da bi zadele sovražnika povsod, kjer ga je mogoče zadeti. Angleži še vedno niso spoznali svojega položaja; morda ga ne bodo niti tedaj, ko se bodo začela naša letalska povračila. Morda se bodo streznili šele te-aj, ko bodo dokončno izgubili nado v Sovjetsko zvezo in v drugo bojišče.
Samo tedaj bodo tudi množice britanskega prebivalstva spoznale, da je Evropa zares nezavzetna trdnjava in da se tu ne da nič storiti. In tedaj se bo videlo, ali se bo hotel britanski narod, ko bo izgubil sleherno nado v zmago, ko bo vedno bolj oslabljen zaradi protiblokade in ko bo ostal brez najmanjših strateških izgledov za bodoče, za ceno postopnega uničenja otoka spustil v tekmovanje letalskih bombardiranj, čeprav se je povrhu to poletje prepričal, da sami letalski napadi britanskeg-letalstva niso mogli niti najmanj spremeniti položaja. Američani pa, ki hočejo vojno v Evropi čim bolj zavleči. bodo poskušali vse, da bi prepričali Angleže, da se vsekakor izplača še nadalje ostati v vlogi protievropske »nosilke letal«.
Morda se bodo našli mnogi ljudje tudi v Veliki Britaniji, ki bodo spoznali ameriške nakane in ki bodo bolj brezobzirno analizirali praktični pomen ameriške pomoči, ki je tako drago plačana, dotlej pa bo vse odvisno od tega. da čim bolj okrepimo svoje evropske postojanke. Dokončni dokaz o nezavzetnosti teh postojank smo še vedno dolžni in tudi v tem pogledu bo naša najboljša obramba napad.
Izšel je prvi roman
nove knjižne zbirke
Gospodarstvo
Prvi zvezek Dobre Knjige prinaša Mire Pucove izvirni roman »Tiha voda«. Roman obravnava življenje v Zabukovju, slovenskem podeželskem rudniškem kraju, pred pol stoletja.
V podrobni prodaji velja okusno broširana knjiga 10 lir, v platno vezana in na debelejšem papirju tiskana knjiga pa 25 lir. Dobi se v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« ter v knjigarnah.
Naročniki »Dobre Knjige« dobe prvi roman že v teh dneh dostavljen na dom, kolikor ga niso že dobili. Tisti, ki so sporočili, da bodo po knjige sami prihajali v upravo naših listov, lahko pridejo po prvo knjigo vsak delavnik od 8. do 18. ure.
Knjiga je tiskana v omejeni nakladi, v skladu s številom priglašenih naročnikov. Presežek je le majhen. Zato ne odlašajte z nakupom knjige! Če se hočete poslu-žiti ugodnosti znižane cene, se na »Dobro Knjigo« lahko naročite še sedaj, vendar le tako dolgo, dokler bo še kaj izvodov na razpolago.
Italijanski strokovnjaki za melioracije v Rumuniji
Bukarešta, 15. okt. s. Semkaj je dospela delegacija italijanskih strokovnjakov za melioracije s senatorjem Trampolinijem na čelu.
Velika ljudska zborovanja v Berlinu
Berlin, 16. okt. d. Narodno-socialistična stranka bo v Berlinu priredila nad 200 velikih ljudskih zborovanj pod geslom »svoboda in kruh«. Berlinski listi so že pričeli pozivati prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži teh množestvenih zborovanj, ki bodo prirejena po vseh okrajih berlinskega mesta.
Poenostavljenje oblačilne proizvodnje v Rumuniji
Bukarešta, 16. okt. d. Rumunsko gospodarsko ministrstvo je objavilo odlok o poenostavljenju proizvodnje obleke. V bodoče bodo rumunske tekstilne tovarne izdelovale le še 8 različnih vzorcev blaga za obleke. Vse blago se bo izdelovalo iz enotne volne. Odlok bo stopil v veljavo 24. oktobra.
Rumunski zakon
o židovsI::h imenih
Bukarešta, 16. okt. d. S poučene strani se je zvedelo, da pripravlja rumunska vlada zakon o izpremembi židovskih imen. Zakon, ki bo bržkone že v kratkem objavljen, dc^ča^ da bodo morali vsi židje, ki so v prejšnjih časih svoja imena prilagodili rumunskemu jeziiku, zopet nositi svoja prvotna židovslia imena.
Prebivalstveno-politična bilanca Nemčije
Nemškj državni statistični urad je te dni objavil podatk? o gibanju rojstev in porok v vojnih letih, ki so v marsičem presenetljivi. V sedanji vojni je padec rojstev v primeri s prvo svetovno vojno neprimerno manjši. Medtem ko je v svetovni vojni število rojstev padlo od 27 živo-rojenih na 1000 prebivalcev v letu 1914 na 15.2 živorojenih v letu 1917, je padec rojstev v sedanji vojni neprimerno manjši, saj je število živih novorojencev nazadovalo le od 20.5 v letu 1939 na 18.8 v letu 1940. Izpadek rojstev znaša le torej 1.7 na 1000 prebivalcev, nasproti 11.8 v prvih treh letih svetovne vojne. V absolutnih številka izraženo to pomeni za prva tri leta prejšnje svetovne vojne izpadek 1.25 milijona živorojenih, v prvih treh letih sedanje vojne pa le izpadek 105.000 živorojenih, pri čemer je treba upoštevati še povečano osnovno število prebivalcev Nemčije.
Drugačen razvoj kaže tudi statistika porok. Z raznimi ukrepi je Nemčija v sedanji vojni pospeševala poroke, kar ni ostalo brez uspeha. V vojnih letih 1939/ 1942 je bil zabeležen celo presežek 330.000 porok v primeri s povprečjem normalnih let 1910/1911, medtem ko je bil v prvi svetovni vojn; zabeležen izpadek 582.000 porok. Seveda je v tem pogledu upoštevati, da je v sedanji vojni prišlo popešeno do sklenitve porok, ki so bile prvotno mišljen« na poznejši čas m je zaradi tega po vojni pričakovati, da bo število porok nazadovalo, medtem ko se je po končani prvi svetovni vojni število porok naglo dvignilo. Na drugi strani pa so se dvignile v sedanje vojni poroke mlajših parov, tako da je po vojni računati s precejšnjim dvigom rojstev, medtem ko se je po prvi svetovni vojni pomnožilo število zakasnelih porok, predvsem starejših parov.
Statistika umrljivosti se seveda nanaša samo na umrljivost civilnega prebivalstva. Umrljivost je znašala leta 1938 12 oseb na 1000 prebivalcev, naslednje leto 12.6, leta 1940 13.0. leta 1941 12.3, v prvem polletju letošnjega leta pa zopet 13.0. Gornje številke so potrebne korekture v toliko, kolikor so v številu umrlih upoštevani tudi številni v Nemčiji zaposleni delavci iz bivše Poljske, iz zasedenih področij in iz inozemstva.
Medtem ko kaže nemška statistika izrazito voljo naroda za pomnožitev. zaznamuje te dni objavljena francoska statistika navzlic končan; vojni nadaljnje nazadovanje rojstev. Število živorojenih je znašalo leta 1920 834.000, 10 let kasneje 750.000, leta 1935 640.000, leta 1937 585.000, predlanskim 535.000, lani pa le še 493.000.
Leta 1920 je imela Francija še presežek novorojencev nad umrlimi v višini 163.000; ta presežek je leta 1930 padel na 101.000, leta 1935 je bil zabeležen že primanjkljaj 18.000, ki se je leta 1939 povišal na 34.000, predlanskim pa je znašal 200.000 in lani 167.000, pri čemer je za vojna leta upoštevano samo civilno prebivalstvo brez vojnih žrtev. Lani je imela Francija 493.000 novorojenih in 660.000 umrlih. Francoski statistik Sauvy je izračunal, da bo leta 1985, če se bo razvoj nadaljeval kakor pred vojno, število rojstev zmanjšalo na 127.000 in da bo prebivalstvo Francije moralo pasti na 29.6 milijona. Nazadovanje števila rojstev se opaža v Franciji že od leta 1700. Ce bi bilo gibanje rojstev v Franciji od začetka 18. stoletja vsaj enako kakor v ostali Evropi, bi danes Francija štela 110 milijonov prebivalcev, tako pa ne šteje niti 40 milijonov.
Poizkus stabilizacije cen v Ameriki
Neuspehi Zedinjenih držav v borbi za stabilizacijo cen in proti inflaciji so sedaj dovedle do tega, da je Roosevelt postavil Jamesa Bymessa za nekakega gospodarskega diktatorja, ki so mu v zvezi z vprašanjem stabilizacije cen podrejeni komisar za cene Henderson, kmetijski minister Wi-
Izpred vojaškega sodišča
Prigionieri russi nei campi di concentramento nelle retrovle orientall — Ruski ujetniki
v zbirališčih v zaledja vzhodne fronte
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!
Vojaško vojno sod:šče vrhovnega povelj-ništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je dne 14. oktobra t 1. izreklo naslednji dve sodbi: I.
v zadevi proti
Vuteju R»dku, sinu Radka, roj. 27. II. 1921 pri Sv. Lenartu, bivajočemu v Cr-mošnjicah. na begstvu. obtoženemu:
a)	ponavljajočega se obtoženega ropa (čl. 81. in 628 k. z.), ker je okoli 22. ure 15 maja 1942 v sodelovanju z drugimi in z namenom, da si zagotovi neupravičeno korist, nasilno vdrl v stanovanje Lukar Marije pok. Ivana v Brezju pri Crmošnjicah ter si pustil s silo in grožnjo postreči s približno 10 1 vina in nedoločeno količino kruha, ki ga je takoj na mestu pojedel, odnesel pa 30 kg fižola in 10 kg špeha. razen tega pa odpeljal še konja vojnega plena, ki ga je imel Brinsvel Ferdinand pok. Andreja, vse skupaj v vrednost: 15.000 1 r. Kasneje, proti 23. uri istega dne, se je podal v frakcijo Srednja vas. kjer je s silo in grožnjami izsilil odpretje hišnih vrat nekega Janketa Ivana, sina Ivana, ter se polastil, odvzemši imenovanemu, in odnesel 30 kg moke. 2 hleba kruha, 20 kg slanine. 1 šunko, 15 kg jabolk, 10 kg soli, 2 para novih rumenih škornjev, 1 par hlač, 4 verige za voz, 2 konja vojnega plena v skupni vrednosti 30.000 lir;
b)	motenje stanovanjske posesti (čl. 614 k. z.), ker je v naznačenih časovnih in krajevnih okoliščinah vdrl v stanovanje Lukar Marije in Janketa Ivana proti izrecni volji imenovanih;
c)	protizakonite posesti orožja in streliva po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah kakor zgoraj nosil brez dovoljenja pristojne oblasti puške, ročne bombe in strojnico;
d)	prevratne združbe čl. 4. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941. ker je v naznačenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri prevratni združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politični, gospodarski in socialni red v državi;
e)	sodelovanja pri oboroženi četi po čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X 1941, ker je v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri oborožen, četi z istimi nameni kakor pod bj.
Iz teh razlogov proglaša sodišče Vuteja Radka za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsoja v dosmrtno ječo, na trajno prepoved javnih služb in na zakoniti preklic, na izgubo očetovske oblasti, izgubo oblasti zakonca in oporočne sposobnosti ter na plačilo procesnih stroškov in vzdrževanja v zaporu.
Odreja enkratno objavo te sodbe v listih »Jutru« v Ljubljani in »Piccolo« v Triesteju.
II.
V zadevi proti:
1.	Heglerju Antonu, sinu Josipa in No-san Marije, roj. 29. I. 1922 v Podgori in tamkaj bivajočemu, priprtemu.
2.	Nosan Mariji, por. Hegler. hčeri pok. Franceta in pok. Korošec Frančiške, roj. 10. II. 1899 v Kompoljah pri Vidmu, bivajoči v Podgori, kmetici, priprti, obtoženima:
a)	zločina po čl. 1. Ducejevega razglasa z dne 3. V. 1942. ker sta v Vidmu pri Do-brepoljah od nedoločene dobe do 27. julija 1942 pripadala združbi, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsKo in socialno ureditev v državi;
b)	zločina po čl. 110. kazenskega zakonika in čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovala pri oboroženi četi. ki sta jo zalagala z živili ter nudila njenim članom stanovanje in prehrano v svoji hiši.
Nosan Marija je nadalje obtožena zločina po čl. 5. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v navedenih okoliščinah vršila propagando, ki je imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko m socialno ureditev v državi, proslavljajoč med prebivalstvom delovanje oboroženih čet.
Iz teh razlogov proglaša Heglerja Antona in Nosan Marijo za kriva pripisanih jima zločinov in ju oba obsoja v dosmrtno ječo, na trajno prepoved javnih služb, na izgubo oporočne sposobnosti, zakonske in očetovske oblasti ter na plačilo procesnih stroškov, kolkovine in vzdrževanja v zaporu.
Odreja enkratno objavo te sodbe v izvlečku v listih »Jutru v Ljubljani in »Pic-colu« v Triesteju.
Ljubljana, 14. oktobra 1942-XX.
ckard m predsednik delovnega urada D^ vid. Vrh tega mu je dodeljen poseben posvetovalni odbor. Dosedanja prizadevanja, da se doseže stabilizacija cen in tako prepreči inflacija, niso prinesla uspehov. Od-ločilnejši ukrepi so baje potrebni tudi glede na okolnost, da bodo letos državni izdatki dosegli okrog 76 milijard dolarjev; tej vsoti pa stoje nasproti le davčni dohodki v višini 25 milijard dolarjev in predvidene nove emisije posojil v višini 25 milijard dolarjev.
Novemu gospodarskemu diktatorju je bila stavljena naloga, da prepreči vsako povišanje plač, ki na leto presegajo letnih 5000 dolarjev. Nobena plača po odbitku davkov ne bi smela presegati 25.000 dolarjev na leto. Mezde naj bi se stabilizirale na višini, kakor 30 bile na dan 15. S3ptem-bra t. I., razen če gre za spremembe, ki imajo namen izravnati neenakosti. Delokrog novega gospodarskega diktatorja se nanaša ne samo na kontrolo cen, temveč tudi na kontrolo najemnin v vsej državi. Prvi ukrep je bila določitev cen za 100 najvažnejših življenjskih potrebščin.
Finančni strokovnjaki so navzlic temu mnenja, da vsi ti ukrepi ne bodo zadostovali in da bodo za izravnavo državnih financ potrebni poleg dodatnih davkov tudi ukrepi za omejitev potrošnje, da se spričo presežka kupne moči omogoči pravična razdelitev razpoložljivega blaga in obenem prepreči prekomerno povpraševanje, ki povzroča dviganje cen.
V ameriški javnosti je izzval največ debat načrt, da se najvišje plače omejijo na 25.000 dolarjev v letu. Prvotno je šel predlog za tem. da bi se sploh vsi dohodki (ne samo dohodki od plače) omejili na 25.000 dolarjev. Temu so se uprlj vodilni uradniki in ravnatelji velikih tvrdk in filmski igralci, ki imajo najvišje plače in nimajo večjega premoženja, češ, da pri dohodkih 25.000 dolarjev ne bodo mogli obdržati >do-sedanjega življenjskega standarda«, da bodo morali odpustiti hišno osebje itd. Navdušenje Američanov za vojno je pričelo popuščati v trenutku, ko naj bi bil prizadet njihov lastni žep.
Vznemirjenje je te dni povzročil tudi zakonski predlog, ki predvideva povišanje obstoječih davkov. Ta predlog je senat že sprejel. Dohodnina naj bi znašala v bodoče v najnižji stopnji 19°'n, v najvišji stopnji pa 18° 'n vseh dohodkov. V zvezi z novim davčnim predlogom so bili objavljeni podatki o vojnih zdatk;h Zedinjenih držav v septembru, ki so dosegli doslej najvišji mesečni znesek 5.5 milijarde dolarjev.
Gospodarske vesti
= Proizvodnja pohi-štvta v Italiji. O
priliki italijanske razstave pohištva, ki je bila otvorjena 4. oktobra v Pisi, so na posebni konferenci razpravljali o vprašanju standaraiziranja proizvodnje pohištva. Italijanska industrija pohištva je zelo razvita in je šel pred vojno d?l proizvodnje v inozemstvo. Leta 1939 je bilo v Italiji preko 1000 izdelovalcev pohištva, ki so zaposlovali 18.000 delavcev.
- Pridelovalne premije v Italiji. Poročali smo že o dalekosežnih ukrepih, ki so predvideni za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje v letu 1942/43. Sedaj poročajo iz Rima, da je ministrski odbor za ureditev proizvodnje, za razdelitev in za cene življenjskih potrebščin na predl^ kmetijskega ministra odobril povišanje pridelovalnih premij za krušno žito. Medtem ko so znašale te premije v gospodarskem letu 1941/42 1.85 milijarde lir, je v novem letu 1942/43 predvideno v ta namen 2 milijardi lir. Preko tega je določsnih 500 milijonov lir za povečanje pridelovalnih premij v srednji in južni Italiji, kjer je še največ možnosti za povečanje proizvodnje, medtem ko je v severni Italiji proizvodnja žita dosegla, že znatno višino.
= Uspeh bolgarskega notranjega posoji_
la. Iz Sofije poročajo o uspelem vpisovanju notranjega posojila. Znesek posojila je bil prvotno predviden v višini 2 milijard levov, pozneje je bil povišan na 3.5 milijarde, v začetku oktobra pa je bil dosežen že znesek 5.35 milijarde levov. Od celotne vsote je bilo le 1.9 milijarde levov obvezno vpisanih na podlagi zakonskih predpisov, ostanek, ki predstavlja 64% celotnega zneska. pa je bil vpisan docela prostovoljno.
= Uspešno zbiranje starih kovin na Madžarskem. Madžarska je letos poleti priredila zbirko starih kovin. Ta zbirka je dala 10 milijonov kilogramov "starih kovin. Glede na uspeh te prve zbirke bo jeseni prirejena nova zbirka.
= Delavstvo zaposleno v tekstilnih »n plotilskih podjetjih vabimo na sestanek, ki se vrši v soboto 17. oktobra 1942 ob pol 14. uri v prostorih Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22, I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo o poteku pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. 2) Predlog za novo ureditev mezd v pletilski jn tekstilni stroki. Ker je to zadnji sestanek pred končnoveljavno sklenitvijo kolektivne pogodbe, je v interesu vseh prizadetih delavcev, da se pol-noštevilno udeleže ter sodelujejo pri izdelavi predlogov. Oddelek industrijskih de* lojemalcev PDZ.
= Izdaja kovancev na Hrvatskem. Medtem ko je Hrvatska že" kmalu po ustanovitvi države zamenjala dinarske novčani-ce za nove novčanice glaseče se na kune, so še vedno v prometu stari dinarski kovanci. Sedaj bodo tudi ti zamenjani za no_ ve hrvatske kovance. Te dni smo poročali. da je bilo s posebno zakonsko odredbo ustanovljena državna kovnica za kovance. ki bo imela osnovno glavnico 20 milijonov kun in bo takoj pričela poslovati. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je bil z drugo zakonsko odredbo zakladni minister pooblaščen za izdajo hrvatskih kovancev v skupni vrednosti 335 milijonov. Kovanci po 25 in 50 banic bodo narejeni iz cinka, kovanci po 1, 2 in 5 kun pa iz zlitine aluminija, bakra in železa.
= Popuščanje vinskih cen v Rumuniji. Kakor druge vzhodno evropske države ima letos tudi Rumunija prav obilno vinsko letino. Medtem ko je letos v začetku leta cena vinu poskočjja na 150 lejev za liter je cena novemu vinu popustila na 40 do 45 lejev. — Zaradi pomanjkanja sodov, ki so potrebni za vkletenje letošnjega madžarskega vinskega pridelka je madžarska vlada te dni ukinila vse uvozne carine na uvoz sodov, bodisi novih aH starih.	I
Barje zove lovce
Če opazuješ skozi zastor lahke megle ob odprtem oknu v oktobrskih nočeh čez nebo razlito luč zvezd, te vzdrami iz zamaknjen ja zveneče klicanje -u-i ali žvižganje vi, vi. ui, ui. Črni deževniki in žvižgavke se selijo na jug in naznanjajo, da se je velik del ptičjega sveta razgibal ter da se umika bližajoči se zimi ali da se vsaj pripravlja za pot pod toplo streho južnega sonca.
To je čas, ko se oživlja naše barje. Vo-dohodec pavlin (glasoznačno domače ime za škurha) je postal nemiren ter se otožno oglaša. Zaostal je za svojo družbico, ker je še našel dobro, staro tresetino pri Grmesu. Babni gorici in Bevkah. kjer je ohranilo barje staro lice še najbolj, in mu rašče barsko rastlinje, zlasti mahovje. še ne da čutiti stesnjevanja kulture toliko, da bi se odselil.
Utrudljiv lov
Kljunač obišče rad na jesen barje, a že pogreša nekdanjega bogastva z jelševjem, ki se je ohranilo le ponekod. Tudi navadna krhlika. gozdni bor in puhasta breza so postale redke. Strn, oves, koruza, krompir, fižol, pesa, repa so se polastili ocejne-ga sveta; kjer se pa zemlja slabše use-kuje, so travniki, ki ne trpe grmja, da voda ne zastaja in da. se plaža ter mahovinas ne razbohotita. Ako tgepodiš kljunača v tem grmu in ti ga puški odvzamejo veje ali ga je rešil njegov krivuljasti let, moraš večkrat daleč za njim, da ga zopet spodiš drugam. To zalezovanje pa ni lahko. Barje je prepreženo z odtočnimi jarki, ki se križajo. Skakanje čez nje je utrudljivo. Če ne poznaš sveta, ti zapre naenkrat pot širja vo-dotočina. katere ne moreš preskočiti. Ob n;ej pelje sicer voznica, a ta neha po navadi prej. kakor prideš do brvi ali mo-stička, ki si ga je kmet napravil iz debelih desk za prevoz pridelkov. Pregaziš pa lahko vodotočino le, če si v škornjah in po-
znaš barski svet ali mah, da se ne pogrez-nes vsaj do kolena, če ne više. Izvleči pogreznjeno nogo iz blata pa ni lahko, ker se ti vdira druga, ko vlečeš prvo iz grezi.
Tudi rosulj še ne manjka. Hoja Po žit-kajoči se zemlji ni prijetna. Mokrotina je včasih tolika, da si moraš iskati trdin za prehodišče. Te pa tvorijo le ozke, okrogla-ste zrastine barske travulje, ki so nezanesljive. Večkrat se podado ali prevrnejo pod nogo. Nagel prestop na drugo rušo te morda reši, da ne zagaziš pregloboko in ne zajameš preveč barske vode. ki pa ni mrzla.
Nevarni so plavarji, to je zrastine ločka in kreša, ki so na oči trdne, a stoji pod njihovo plastjo temnozamazana, do meter globoka voda. ki ti grozi, da te pogoltne ako se vdereš skozi omenjeno plast.
Tudi mala barska okenca so nevarna, zlasti ako jih pokriva sneg. da jih ne vidiš. Na videz so nedolžna. Voda v njih je čista, dva alj- tri pednje globoka, dno za oko trdo. To me je nekoč zapeljalo, da sem hotel tako okence prebresti, a sem se po-greznil čez pas in sem se poln barskega blata le stežka izkobacal na trdnejši svet, ker se je zemlja na robu jezerca podajala.
Menih je hodil strašit
Ko je bil v Bistri še sampstan, je utonil v takem oknu na lovu žab neki menih. Dolgo let je hodil straš:,t. Ko je legla megla na barje, je stal zamišljen ob oknu, ki mu je postalo grob. Videle so ga zlasti ženske.
Pozabljeno pa je vse, ko pade ptica z velikim, črnim očesom in z dolgim kljunom. Če je selitev ugodna in se ti roka ne trese, jih nastreliš lahko več in si za oznojeni klobuk sestaviš iz kljunačevih suličic novo rožico.
Ako te lazenje za kljunači ožeja, se okrepčaš lahko tudi na barju z dobro studenčnico, le vedeti moraš zanjo.
Osservatorio avanzato si artiglieria di una unlta italiana operante sul fronte egiziano -Topniško opazovališče v sprednjem položaju neke italijanske edinice na egiptski fronti MAS italiani sul lago Ladoga — Italijanski MAS na Ladoškem jezeru
Angel Karalijčev:
Električna sila
Bliski so ugasnili. Nevihta je minila. Sonce je raztrgalo mokri plašč oblakov in okopani gozd je bil poln svetlobe. Ena sama deževna kapljica je zdrsnila po veji in zdaj zdaj bo padla na tla. Zasvetila se je kakor oko ptičke. Pod njo je žuborel umazan hudournik. Njegova voda je šumela, padala s kamna na kamen, podila postrvi in tekla v globino.
—	Ali ni nikjer nobene žejne dušice? je z utrujenim giasom zašepetala kapljica.
—	Cemu ti bo? — se je oglasila črna veja.
—	Da odpre usta in me pogoltne, preden padem. Bojim se, da ne padem v ta nemirni potok. Tako sem trudna!
—	Odkod si prišla, kapljica? — je vprašala vejica.
—	Nisem kapljica.
—	Kaj pa si ?
—	Solza. Rodila sem se v Cejlonu, iz očesa majhne kodrolase sirote s kožo čokoladne barve. Ime ji je bilo Tari-bari. Tari-bari je bila lačna, zato je jokala. Ko sem ji potekla iz očesa, sem padla na razbeljen kamen. Mahoma sem se spremenila v paro in veter me je odnesel. Postala sem sužnja viharja. Preživela sem grozne ure. Blatni veter je šel po svetu in nosil s seboj gorje. Bila sem priča njegovega strašnega razdejanja. Najprej je hitel preko puščave in pokopal pod peskom karavano, ki je iskala zelenico. Potem je zabučal nad morjem, raztrgal jadra na ribiški ladji, jo začel premetavati in jo potopil. Vsi ribiči so
utonili. Nekje joka osirotela deca. Ko je divji veter prihitel do obale, se je zaplel v lesena krila vetrnega mlina in jih zdrobil. Ubogi mlinar je vil roke in kakor brez uma planil k morju — da bi si vzel življenje ...
—	O, zakaj sem tako majhna in slaba! Zakaj nimam moči, da bi se borila z zlom, ki vlada na svetu! ... je vzdihnila drobna, cejlonska solza, in ob teh besedah je padla z veje v potok.
—	Srečno pot! — je zaklicala za njo suha veja.
V vodi se je solza ozrla okoli sebe in videla, da z njo vred potujejo milijoni kap-ljie.
—	Kdo ste ve? — je vprašala nova potnica.
—	Me smo solze milijonov ljudi, ki trpijo.
—	A kam ste namenjene?
—	Gremo, da izpremenimo našo moč v elektriko.
—	Komu je potrebna elektrika?
—	Ljudem. Razsvetlila bo temne in blatne ceste vasi in predmestij. Poganjala bo kamne tisočerih mlinov, ki meljejo moko za lačne ljudi. Vpregli jo bodo v električno železnico, ki bo hitela čez puščavo. Hč, kakšno strašno silo nosimo me v sebi!
—	Cemu lažete? — je rekla cejlonska solza. — Tudi ve ste majhne in slabe kapljice kakor jaz. Ne morete zadaviti niti mravlje!
—	Slabe smo vsaka zase — so odvrnile kapljice, — a če se zedinimo, se nič ne more kosati z našo močjo. Videla boš!
Solza cejlonske sirote ni ničesar razumela. Globoko se je zamislila in zaspala. Vso
Pr! tem lažen ju ti prhne iz travine kaj
rad zajček izpod nog. Prav radi leže v žara stlih strugah nekdanjih potokov, ki so se kača sto vili čez barje, dokler jim niso skoro ravno izsekani jarki odvzeli vode, da na mnogih krajih ne spoznaš več njihovega korita, dasi so še pred sto leti barjani s čolni po njih domov plavili travnino. Taka usoda je n. pr. zadela Loščico pri Iški Loki.
Neredko izzivajo lovca ujede, ki se jih zlasti na jesen ne manjka na barju in ki si iščejo plena posebno med letečino.
Zdaj pa zdaj ga osupne tudi vzlet te ali one barske ptice.
Račji lov je na barju najbolj bogat
Barje nudi od jeseni čez zimo največ veselja lovcem rac. Število pašnic, t j. na barju izvaljenih rac sicer ni veliko, tem več pa prihaja selivk raznih vrst. Po času in vremenu se zadržujejo po večjih ali manjših vodah, na Ljubljanici in njenih pritokih ter po vseh barskih jarkih.
Dokler niso izpod jedle izkopane vodo-točine barskih oken. jih je bilo ob teh zlasti mnogo. Posebno je slovelo po množini barskih ptic veliko okno med Lavrico in Grmesom. Izkopani Skofljiški jarek ga je osušil, da se je pokazalo mesto čiste vode rjavo blato, katerega sta začela prepre-zati mehurjasti šaš in vitki munec. Največje okno Ljubljanskega barja pa je bilo Primožičevo jezero pri Bevkah.
Oken je danes malo. V splošnem niso globoka, vendar so tudi taka, da se jim ne more priti do dna z žrdjo. Večina so preostanki nekdaj obsežnejših vodnih ploskev, ki so zavoljo izsuševanja izgubile vodo in se prevlekle s klobukom vresja, barske šmarnice, munca. bele kljunke itd., druga so pa vodne zbiralnice podtalnih studencev.
Če je selitev dobra, je rac Se dandanašnji na barju veliko. Vendar se sedanje število ne more primerjati z nekdanjim, ker je barje zavoljo izsuševanja svoj značaj izpremenilo in ne nudi več za vodno per-jad enako ugodnih življenjskih pogojev kot prej.
L. 1796. je zapisal baron Zois v svoj dnevnik, da je bil prelet rac v drugi polovici oktobra precej pgosten. Krakovski ribiči so prinašali ob jutrih po 30. 40. 50 živih rac domov. Neki kmet iz Kozarij jih je nalovil v eni noči 220 in jih odpeljal v Trst. To je bil največji plen omenjenega leta. Po sporočilu barona Zoisa so jih pa nalovili tudi po 600—700 v eni noči. Seveda je bil takrat prelet posebno dober, kakršen tudi v Zoisovih časih ni bil vedno.
Take velike račje plene so dosegli z mrežami lovnicami. To je prav za prav trojna mreža. Zunanji dve (tenetovje) imata široka okenca, notranja (preja) pa mala (17—20 mm). Bila je ohlapna in se je vrečasto izbuhovala. Za raco, ki se je vanjo zaplela, ni bilo rešitve.
Lovnice so nastavljali najrajše na vodnih ovinkih in jih razpeli na kolih čez vso širino vode. Za dobro lov je bila potrebna temna noč — pri mesečini so race opazile mrežo — in nizka voda. Pri veliki vodi se ni dala struga vsa zapreti z mrežo, ker se je voda razlivala čsz bregove.
Ribiči so čakali na plen v svojih v ločku skritih čolnih. Po potrebi so hodili ob vodi vso noč in naganjali pasoče se račje trope, dokler se niso spustile k mreži.
Z mrežami so lovili na Barju še pred petdesetimi leti, ko so jjh začeli zamenjavati z dobro nosečimi in po potrebi več-strelnimi zrnaricami, kj so pri zmanjšanem številu rac zadostovale.
Največ so nalovili in se nalovi mlakarlc (domače ime za velike race), sivk, rjavk, zvoncev, žličark, konopnic ali žlabravk, vmes so pa dobili tudi vrste, ki so za naše kraje redke. Tudi kreheljcev in drdrav-čkov (glasoznačno domače ime za regije) se kakor danes ni manjkalo. Savščic (velikih in malih) ali potapljavcev je prihajalo več kot danes.
Ime zvonci je razložil Zois prav dobro, češ da raca tako trdo zleti, kakor da bi s perutnicami zazvonilo, zavoljo česa jo imenujejo na Dolskem kembel.
Lov rac s čolnom je prijeten, saj sediš ali stojiš in te greje pečica, ki jo imaš v čolnu. Drugače pa je. če zalezuješ race peš in je sneg velik. Večkrat se pogrezneš skoro do vratu v jarek, ki ti ga je zakril sneg. Hoja je težka in često te umori že nekaj kilometrov. Slaba ti pa prede, če te zaloti burja na barju. Race te puščajo sicer do sebe, ker se ne marajo meriti z burjo, toda prstov, ki drže cev in bi jo morali iz-prožiti, skoro ne čutiš. Oči in nos so ti zasreženi. telo pa od težke hoje polno znoja. Nekoč mi je burja kratko vrhnjo zimsko suknjo, ki sem jo nosil le ogrnjeno čez rame, da bi me ne ovirala pri merjenju, odnesla v vodo, dasi sem korakal kakih deset korakov od nje.
Kratke smuči so.dobro pomagal.o za zimski lov na barju.
noč jo je gorska voda nosila navzdol. Ko se je prebudila, je videla, da je v široki reki. Naenkrat je zadela voda reke ob visoko kamenito pregrajo in utihnila.
—	Kje smo? — je vprašala kapljica.
—	Pred električno turbino. Tu nam bodo odvzeli našo silo in jo izpremenili v elektriko. Zdaj boš videla.
Ko se je solza dvignila, da bi si ogledala to veliko človeško delo, je nenadoma izginila v ogromni cevi, sredi oglušujočega šumenja milijard kapljic, ki so se stisnile druga k drugi in dajale svojo silo človeku — da jo izpremeni v ustvarjalno energijo.
Vsa omamljena od grozotnega padanja se je Cejlonka osvestila šele takrat, ko je bila spet na ravnini. Priplavala je do vrta in zablodila po ozkem jarku. Blodila je sem in tja in se ustavila pri popku divjega, cveta. Cvet jo je zaprosil:
—	Kapljica, sestrica, stopi v zemljo, da napojiš moje žejne korenine.
Kapljica je stopila v suho zemljo ln napojila korenine, kakor mati nahrani svojega otročička. Drugi dan se je popek odprl in od cveta se je razširil prijeten vonj po vrtu. Ves dan so prihajale k njemu čebelice nabirat medu.
A električna sila, ki jo je turbina ugrabila milijonom kapljic, je stekla po žicah. Razlila je svojo svetlobo po temnih vaseh. Poganjala je električni vlak skozi puščavo, kjer so nekoč propadale karavane. Od ogromne električne mreže se je ločila tanka električna žica in stekla proti morski obali. Tam je začela naglo vrteti kamne novega mlina, ki ga je pridna človeška roka zgradila na istem mestu, kjer so se nekoč vrtela krila vetrnega mlina.
Gosi in droge vodne ptice na barja
Gosi prileti vsako zimo nekaj na barje, ob hudih zimah jih je pa prihajalo in jih še prihaja mnogo. Navadno so tako sestradane, da jih je sama kost in kita.
Redki so pa zdaj žerjavi, labodi-grbd, pelikani, morski vrani, severni slapniki. Capelj in štorkelj je več.
Za gosi in žerjave pravi Zois, da so prišli jeseni 1. 1796. zelo zgodaj in v takem številu, kakor že trideset let prej ne. Dasi so žerjavi zelo plahi in imajo vedno postavljenega stražarja, so jih omenjeno leto pobili in postrelili na stotine.
Tudi Valvasor omenja, da so se žerjavi radi ustavljali med Ljubljano in Vrhniko. Pastirji m otroci so jih skušali spraviti na tla s čarodejnim zagovorom: Ciče golo-bar, pol naprej, pol nazaj, varuj, da te vovk ne v je! Le okoli, le okoli, le okoli! — Obrnjeni proti žerjavom so kričali te besede in se pri tem trikrat obrnili.
Tudi v Beli Krajini smo zagovarjali žerjave. Pod v mraku letečimi žerjavi srno namreč zažigali škopnike, katere smo že prej postavili na kraj, čez katerega so po navadi leteli žerjavi. Ko so žerjavi vpili nad gorečimi škopniki, smo kričali na vse grlo: žerjav, žerjav, obrni se. v našo šku-Po zvrni se! Goreča slama in naše kričanje sicer ni spravilo žerjavov na tla, a blesk ognja jih je zmotil in zmedel v letu, saj niso leteli visoko.
Zažiganje skope, da bi spravili žerjave na zemljo, je bilo tudi drugod v navadi, n. pr. v Hrušiškem gozdu.
V našem stoletju prihajajo žerjavi redkeje na barje, s katerega je skoro izginila mahovnica, na katere sadu so se radi pasli.
Tudi labodi se javljajo zdaj redko. Razen na Barje, so prileteli v naših krajih najrajši na Cerkniško jezero in na kvas ške prekope pri Črnomlju.
Labodi so zelo previdni. Na Cerkniškem jezeru so se zadržavali čez dan sred; jezera na ledu ali na sredi nezamrzlih voda, kjer se jim je bilo težko približati Če si jih tu spodil, so odleteli navadno po isti poti med Javornikom in otokom Gorico. Lovci so to izkoriščali. Na poti leta so si postlali na snegu s slamo, se pokrili z belimi rjuhami. Labodi jih niso zapazili ter so leteli po svoji navad; nizko nad njimi, da je vedno kateri padel.
L. 1694. je loški župnik I. Schwenk ustrelil pri Velikem obrhu v jato labodov. Zadel jih je pet: dva sta na mestu obležala trije so bili obstreljeni. od teh mu je eden ušel
Labodov je bilo veliko, zato niso imeli takega strela za nečastnega.
Dr. J. L.
NA TRAMVAJU Dva gospoda se pogovarjata o odgovornosti voznika.
»To je res naporno in nevarno delo,« pravi prvi. »Mož stoji zmeraj z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu.« Voznik je te besede slišal in se obrnil: »Zvonec pa pritiskam z nosom, kaj?«
ŠPORT
ge. Urške Legatove
Dne IS. oktobra je preteklo 50 let, kar se je rodila v vzhodnem delu ljubljanske okolice gospa Urška Legatova. Redek: zgled nenavadno marljive žene, skrbne matere nam narekuje dolžnost, da se je spomnimo z nekaj vrstami.
Kratka je bila doba njene vesele otroške mladosti. Dobra mati ji je prezgodaj ovdovela in Urška je morala že kot drobno dekletce sama služIti kruh, da je tako pomagala materi in svojim bratcem m sestricam. To je vplivalo tudi na njeno delo v poznejšem življenju, ko je stopila v službo k uglednemu industrijalcu Ivanu Bonaču, kjer se je ob njegovi vešči roki in s svojim prirodnim talentom kmalu uveljavila in se z neomahljivo vztrajno rt jo povzpela na odgovorno mesto. 35 let vestnega službovanja dovolj izpričuje njeno vztrajnost.
' Komaj dvajsetletna si Je ustvarila Urška z g. Janezom Legatom svoj novi dom. Srečni zakon je izpopolnilo troje otrok, katerim se je mati posvetila kljub svoji odgovorni službi z vsem srcem. Danes lahko s ponosom zre na svoje tri žive spomenike. Prvorojenka Cveta je diplomirana učiteljica s filozofsko fakulteto, druga
Zdenka je juristka. a najmlajši sin Primož poseča montanistiko. Svoji hčerki je vzgojila za dobri gospodinji, kar je poleg umstvene izobrazbe najboljša dota uglednima zetoma inženjerjema.
Ob življenjskem prazniku in delovnem jubileju želimo slavljenki še mnogo zdravih in zadovoljnih let v srečnem krogu svoje tako ljubljene družinice.
SAMOGOVOR
»... Prav za prav bi bil rgd pci. Potenr bi vsaj drugi zame plačevali davek ... «
ZGODOVINSKA
Profesorica Maša: »Imenujte mi, Meja« čeva, kakega velikega osvojalca!«
Gimnazijka VI. razreda: »Prosim, Don Juan, Casanova...«
Jutri pet nogometnih tekem
Otvoritev Jesenske nogometne sezone v Ljubljani
Razpis dveh nogometnih turnirjev, ki ga je pred kratkim tudi pri nas objavila nogometna zveza na pobudo tukajšnjega CONIa, je imel nadvse razveseljiv odziv. Za udeležbo na obeh turnirjih se je prijavilo vsega 11 moštev, od katerih bodo štiri sodelovala v turnirju A (igralci v teh tekmah ne bodo starejši kakor 16 let), 7 moštev pa bo sestavljalo konkuijinco v turnirju B (v teh moštvih bodo igrali igralci brez omejitve starostne dobe). Udeleženci turnirja B so bili razdeljeni v dve skupine, | od katerih bodo prvo tvorili štirje, drugo j pa trije klubi. Turnir bo odigran po prvenstvenem sistemu v enem samem kolu. Obe j moštvi, ki se bosta iz turnirja B plasirali na prvo mesto, bosta odigrali med seboj finalno tekmo za prvo in drugo mesto, obe enajstorici z drugih mest v obeh skupinah pa spet posebno finalno tekmo za tretje mesto v celoti.
Kakor smo že včeraj objavili se bo turnir začel jutri po naslednjem razporedu:
V	turnirju B ob 10.30 Dopolavoro Tobačne tovarne—žabjek in ob 11.30 Vič—Mladika.
V	turnirju B ob 13.30 Vič—žabjek, ob 14.50 Dopolavoro Tobačne tovarne—Mars in ob 16.10 Ljubljana—Korotan. (Sedmi udeleženec v tej skupini, in sicer Mladika, bo to nedeljo prosta).
Tekme v turnirju A bodo trajale po dvakrat 25 minut, one v turnirju B pa po dvakrat 35 minut. Kot prizorišče tega turnirja je bilo za prvo nedeljo izbrano športno igrišče Ljubljane ob Dunajski cesti.
Obenem z navodili za društva, ki so bila na tem mestu že objavljena v včerajšnji številki, je prireditveni odbor razdelil tudi sodniške funkcije, ki jih bodo ta dan opravljali: dopoldne gg. Jerman in Rado Zajec, popoldne pa gg. Makovec, Hinko Kos in Er-lich, po vrstnem redu tekem iz razporeda.
Za gledalce je prirediteljski odbor določil neznatni prispevek, in sicer za ogled dopoldanskega sporeda L. 1.—, za obisk popoldanskih tekem pa L. 2.—.
Po dolgem presledku bodo torej jutri spet zares oživela naša nogometna igrišča, deloma z moštvi najmlajšega izvora, ki jih samo žoga vleče kakor neodoljiva sila na zeleni travnik, deloma pa tudi z enajstori-cami, ki jih še iz prejšnjih časov poznamo po dobrim slovesu in tudi precejšnjem tehničnem znanju. Gotovo je, da naši nogometaši vsaj te prve nedelje ne bodo tako sigurni na nogah in po žogi kakor včasih, toda v vsakem izmed njih je še toliko elana ter ljubezni do te borbene igre, da bo gotovo že prvi nastop v letošnji jeseni nudil občinstvu dovolj zanimivega športnega užitka.
Hrvatski šport
na novih potih
V zadnjih mesecih so bili hrvatski športniki izredno delavni na mednarodnem terenu, kar velja predvsem za elito teniških igralcev, ki so se uveljavili povsod, kjer so se pokazali, v ne mnogo manjši meri pa tudi za veslače, ki so se uveljavili na najtežavnejših zunanjih regatah kakor tudi za plavalce, ki so prestali najtežje preizkušnje več kakor častno. Tudi hrvatski nogometni šport je žel v teku minule sezone marsikatere lovorike.
Velike zasluge za to izredno bogato bilanco mladega športa Ima predvsem državni vodja hrvatskega športa Miško Zebič, ki je na delu šele dobro leto, pa je utegnil ukreniti že toliko koristnega za vse večje uveljavljenje hrvatskega športnega gibanja. Zdaj gredo njegovi napori za tem, da bi športno idejo razširil še v globino ter ponesel šport in njegove koristi tudi med kmečko prebivalstvo, ki ga je, kakor znano, v novi državi največ in o katerem vemo tudi, da zanj prej ni nihče skrbel v telesno-vzgojnem pogledu.
Pod okriljem ministrstva za propagando je bil v Zagrebu ustanovljen še posebni urad,, ki bo podpiral državnega športnega vodjo v tem prizadevanju in bo po potrebi pritegnil za to delo tudi tuje športne učitelje, če domačih ne bo dovolj na razpolago.
Hrvatski mladinski šport Je v glavnem vključen v ustaške organizacije ln ima svojega agilnega voditelja v osebi prof. Orša-niča. Tudi na športnem področju je pokazala ustaška mladina v zadnjem času velik napredek z edino izjemo v telovadbi, ki je bila dozdaj nekoliko postavljena ob stran.
Kakor zatrjujejo, se bo tudi v tem pogledu kmalu obrnilo na bolje, ker je bilo pred kratkim sklenjeno, da se bo delovanje v tej smeri začelo po tradicijah
V nekaj vrstah
štajerski boksarji, med njimi tudi dva Mariborčana, so zadnjo soboto gostovali na Jesenicah in si po hudih borbah z 8:6 točkam priborili zmago. V štajerskem moštvu sta imela glavno besedo baš oba mariborska zastopnika, in sicer Ratzki in Stru-kel.
Sicer pa so imeli na Jesenicah preteklo nedeljo tudi zanimivega nogometnega gosta, in sicer železničarsko moštvo iz Salz-burga. Gostje so nastopili močno okrnjeni in tako skoraj ni nikogar presenetilo, da so se morali vrniti domov z izdatnim porazom v obliki 0:6.
V Beogradu sta se zadnjo nedeljo v nogometnem znanju merili dve nemški vojaški enajstorici, od katerih je ena zastopala Beograd, druga pa Sofijo. Tekma je ostala neodločena s 3:3, čeprav so »Beograjčani« do odmora že vodili z 1:0.
Kakor poroča agencija »Centraleuropa«, je imela letos propaganda za plavanje po Nemčiji krasne uspehe. Tako se je n. pr. v zadnjem letu samo v dunajski pokrajini začelo učiti plavanja 50.000 oseb obojega spola. V številnih tečajih so se ti novi plavalci naučili tudi reševanja potapljajočih se ljudi in urili obenem v vseh posehnih športnih panogah v vodi. Ta propaganda se izvaja seveda smotrno po vseh pokrajinah, tako da prej ali slej v Nemčiji ne bo nikogar, ki bi se bal vode. In kakšne koristi bo imel od teh plavajočih množic tudi plavalni šport, se zaenkrat niti ne da pregledati.
*
In nna base aerea italiana: momenti di riposo — V nekem italijanskem letalskem
oporišču: trenutek počitka
*	Smrt dveh vitezov železnega križa. Na afriškem bojišču je padel stotnik Rudolf K i e h 1, poveljnik oddelka v polku oklapnikov. Bil je odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. — Na vzhodni fronti se ni vrnil na svoje oporišče stotnik Joahim W a n d e 1, poveljnik letalskega krdela, zmagovalec v 75 letalskih borbah in odlikovan z viteškim križcem železnega križa.
*	Cvetje kot pozdrav s fronte. Berlinski tednik »Das~ Reich« pravi: Cvetliča-rice na Potsdamskem trgu v Berlinu, ki bo bile v mirnih časih kar skrite za gomilami cvetja, štejejo zdaj cvetko za cvetko, na katere čaka množica ljudi. Po cvetličarnah ni dosti cvetja, kajti lepota se je morala umakniti potrebi: v številnih rastlinjakih in na prostranih poljanah, ki so prej služile cvetličarstvu, je letos rasla solata in sočivje. Važen in vsega upoštevanja vreden odjemalec cvetja pa je postal vojak na fronti. Cvetličarji prejemajo kopice vojaških pisem in v vsakem je prošnja', naj cvetličar pošlje materi ali nevesti,' ženi ali otroku šopek za kak prazničen dan. Vojaki večinoma kar priložijo denar v pismo. Take priložene vsote, s katerimi se vojaki udeležujejo s cvetličnim pozdravom prazničnega dne v družini, se gibljejo med 5 in 50 markami. Razume se, da cvetličarne v prvi vrsti upoštevajo take želje s fronte. Kdo bi zatorej poželel cvetlico, ako ve, da jo želi vojak položiti v tiste roke, ki jih tam ne more objeti?
*	Nova grobova. Po daljšem boiehanju je v Ljubi j: ni preminil višji carinski kontrolor g. Ciril švajgar. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto ob 15. uri iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k sv. Križu. — Prav na njen god je Vsemogočni poklical k sebi go. Terezijo Bukovčevo, po rodu Fajdigovo. Na zadnji poti bodo skrbno mamo spremili v soboto dopoldne iz Dobrniča na pokopališče v Trebnjem. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
*	šahovski turnir v Varšavi. V tretjem kolu je bila veliko presenečenje zmaga Ropstorffa na 1 Bogoljubovom. Junge je po dramatični borbi kot črni dobil igro proti Zollnerju. Loose je kot beli dobil partijo proti Kellerju. Igre med dr. Aljehinorn in Kieningerjem, dr. Weilom in Brinck-
mannom ter Sa-mischem in Kunerthom so se končale neodločeno. Izmed visečih partij je dr. Aljehin dobil celo točko proti Zollnerju, Brinckmann proti Ropstorff proti Kunerthu, medtem ko je Kellerja porazil Samisch, igra med Kunerthom in dr. Weilom pa je ostala neodločena. Po tretjem kolu je stanje našle Inje: Junge in Kie-ninger 2 in pol točke, Ropstorff in Samisch 2, dr. Aljehin 1 in pol (1), dr. VVeil in Brinckmann 1 in pol. Bogoljubov 1 (1),
Loose in Kunerth 1, Keller pol in Zollner 0 točk.
*	Grob kralja Alfonza VII. so našli.
Iz Madrida poročajo: V Real Monasteriu de las Huelgas pri Burgosu so našli grob kralja Alfonza VII Kastiljskega (1126— 1157). Truplo je še nenavadno dobro ohranjeno. Krsta je iz trdega lesa, okovana z železnimi figurami kovaškega izdelka in obložena s perzijskimi prti. Na krsti je ličen srebrn križec V desnici drži kralj meč, lev:ca pa počiva na prsih. Obraz se da še dobro razpoznati in je pokrit s prtom iz zelenega brokata. Kralj je oblečen v tuniKo iz modernega žameta, v katerega sta uvezena grba Kastilije in Leo-nije. Pas je vezen z biseri ter okrašen s srebrno, bogato cizelirano ploščo.
*	M&ša za katoliške kralje in za Krištofa Kolumba. V Madridu so v okviru »praznika rase« v ponedeljek imeli v cerkvi San Francisca el Grande mašo za katoliške kralje in za Krištofa Kolumba. Vsa svečanost je bila pod oredsedstvom španskega vnanjega ministra generala ?rofa Jordana. Poleg španskih ministrov za kmetijstvo in prosveto so prišli k maši potomci Krištofa Kolumba, dalje vojvodinja de Veregua, papežev nuncij, kancelar Manuel Halcon, šef vojaškega kabineta general Moscardo, diplomatski zastopniki južnoameriških republik in predstavniki Vojske in Falange.
*	Pogreb madžarskega pisatelja. Kakor smo poročali, je v nekem zdravilišču v BudimpeAi umrl po daljšem boiehanju, star komaj 48 let, odlični madžarski pisatelj Aleksander Hunyady. V torek popoldne so ga pokopali ob veliki udeležbi pogrebcev; med njimi so bili številni zastopniki »udimpeštanskih pisateljev, umetnikov in novinarjev, žalni govor je sprego-
voril škof Ravasz. Pokojnika so pokopali v častni grobnici, ki jo je poklonila mestna ^bčina.
*	Zimska zbirka za madžarske vojake na fronti še ni zaključena, vendar listi že objavljajo pregled dosedanjega dela. Zbirka se je pričela z nagovorom, ki ga je po radiu v Budimpešti naslovila na madžarski narod gospa Horthyjeva dne 10. avgusta. Vojakom na fronti bodo poslali 200 vagonov zimskega oblačila. Darovanih je bilo več tisoč moških in ženskih plaščev iz kožuhovine, blizu 120.000 krzen, 200.000 pletenin ter nad 70.000 kg bombaževine, volne in različnih ostankov.
*	Obvezna zdravniška preiskava študentov v Parizu. Ob pričetku zimskega semestra je bila v Parizu uveljavljena na-redba, po kateri se morajo dati vsi pariški študentje enkrat na leto zdravniško preiskati in predložiti spričevalo, sicer ne morejo opravit} izpitov Stroški za zdravniški pregled se krijejo z letno vpianino v višini 40 frar.kov. Ta ukrep ima v prvi vrsti namen, da preprečuje širjenje jetike. že prej je bil izdan zakon, po katerem mora vsaka tovarna, ki zaposluje več kakor 50 delavcev, imeti svojo zdravniško posvetovalnico.
*	Posebne znamke ob evropskem poštnem kongresu. Nemška državna poštna uprava je ob priliki evropskega poštnega kongresa izdala tri posebne znamke kakor tudi posebno dopisnico. Znamke so po 3, 6 in 12 pfenngov z dodatki po 17, 14 in 80 pfeningov. Izdelane so po načrtih umetnika Meerwal la. -Znamki za 6 in 12 pfeningov sta izšli prvič v dvobarvnem tisku. Posebna dopisnica pa stane 6 + 14 pfeningov in jo je napravil grafik Vogensuer. Na željo oddajajo znamke s posebnim žigom poštnega kongresa. Pismenih naročil pa nemška pošta ne sprejema.
*	Nov most čez Donavo nameravajo zgraditi med Bolgarijo in Rumunijo. V bližnjih dneh odpotuje v ta namen bolgarska delegacija pod vodstvom generalnega direktorja v gradbenem ministrstvu Ser-madžijeva v Bukarešto na pogajanja z ru-munskimi predstavniki.
*	Velik požar je uničil švedsko tovarno čevljev. Iz Stoc"r.holma poročajo: V noči na pretekli torek ~e nastal ogenj v veliki tovarn; čevljev v o r e b r u. V3a tovarna s stroji, velikimi množinami surovin in z več tisoč pari izgotovlj enih čevljev je pogorela. 200 delavcev je brez zaslužka, škodo so ocenili na več milijonov švedskih kron.
*	Velik dotok na francoske gimnazije, šolska reforma bivšega prosvetnega ministra Carcopina je letos dovedla do velikega dotoka na gimnazije v Franciji, še zlasti v Parizu. Letos imajo kar premalo šolskih prostorov in učnih moči. Da bi olajšal prehod osnovne v srednjo šolo, je Carcopino uvedel 'zpit po 11. letu starosti, ki dopušča vstop na vse srednje šole. Pokazalo se je, da hoče večina staršev uravnati svoje otroke h klasičnemu šolanju in da manj ceni moderne tehnične in gospodarske šole. Bivši prosvetni minister je s svojo reformo ojačil stari nagib k svobodnim poklicem in k uradništvu, kjer pa je že preveč kandidatov. Največj; naval je v Parizu, kjer se je vpisalo v srednje šole zlasti mnogo deklet.
*	Ne zamudite prilike, ki Vam jo nudi knjiga Grad, Italijanski tečaj, da se z lahkoto naučite hitro italijanskega jezika. Prepričani smo, da boste z uspehom zadovoljni. Priznano dobra učna metoda, zlasti primerna za samouke. Samo 60 lekcij brez učitelja! Knjiga je odobrena tudi kot učna knjiga za srednje in strokovne šole. Dobite jo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3.
*	Nadzorstvo nad potepuško mladino. Mestna uprava v Verdunu je organi zi.ala policijske obhode, da nadzoruje otroke, ki se potepajo. To je bilo potrebno, ker je začel šolski obisk pešati. Starši, katerih otroci se bodo v šolskih urah potepali, bodo poklicani na odgovor.
*	Novi jezikovni tečaji — dnevni ln večerni — za italijanščino, nemščino, francoščino itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 'i se
otvarjajo v teku prihodnjih dni. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Sodobna, najuspešnejša in lahko umljiva učna metoda. Posebni dnevni tečaji za knjigovodstvo, stenografijo in strojem ije. Vsi tečaji so odobreni od šolske od as:i gladom potrjenega pravilnika. Zahtevajte nove, brezplačne prospekte.
•	Nem&ki pedagogu zavod ▼ Kijevu.
Nemški listi poročajo lz Berlina: Da bo dovolj učiteljev za nemško šolstvo v Ukrajini, bo v Kijevu ustanovljen nemški pedagoški zavod. Pripravljalna dela so tako ckaleč dozorela, da bo lahko učiteljišče začelo v kratkem delovati. Potrebni šolski pomočniki ln učiteljski kandidati so bili že 15. septembra sklicani v pripravljalno taborišče, da se pripravijo za nemško šolstvo v Ukrajini.
•	Škorpijone so uvažali. Pred leti je nadlega škorpijonov v Mehiki zavzela tolikšen obseg, da je vlada smat.ala za potrebno, podvreti ostre korake proti njim. Med drugim je razpisala tudi nagrade vsem onim, ki prinesejo določeno število škorpijonov pristojnemu uradu. Mehičani po v borbi proti temu nevarnemu sovražniku pokazali tolikšno vnemo, da je število oddanih škorpijonov naraščalo od meseca do meseca. A kar je bilo najbolj čudno — kljub tolikšnemu pogonu škorpijonov kar ni začelo zmanjkovati. Vlada je naročja policiji, naj se podrobneje pozanima ?a stvar, in preiskava je dovedla do presenetljivega odkritja. Ker so šli škorpijoni rako dobro v denar, se je ustanovila tajna družba, ki je začela te nevarne živalce nakupovati v sosednih državah in jih uvažati v Mehiko.
» Ostanki starinske bazilike. V okol;ci Pole so kmetje in delavci v malem go?-dičku pri urejevanju apnenice odkrili zanimive ostaline prastare krščanske baz:li-ke. Ko so delavci razkopavali površje zemlje, so takoj naleteli na obdelane kamne, v katerih so funkcionarji muzeja spoznali kiparska dela. spadajoča v osmo ali deveto stoletje po Kristu. Izkopavanje se je šele začelo, toda doslej najdeni reliefi in kipi dajo sklepati, da je v zemlji še mnogo dragocenih umetniških predmetov. Zato so oblastva odredila previdno izkopavanje, da bi se pri delu morda ne poškodovala kaka umetnina velike vrednosti. Od ostankov bazilike so dosedaj prišli na dan nekateri deli oltarja, zlasti ograja. ki je delila oltar od ostale cerkvene ladje. Tudi temelji za oltar so odkriti in v'di se. da je v temelje vzidan ogromen rimski steber, v katerega je vklesana majhna vdolbina, kjer so se Po vsej verjetnosti hranile relikvije.
IZ LJUBLJANE
u— Gosta megla je včeraj zjutraj spet zalila Ljubljano in se je držala dolgo dopoldne. V četrtek je godovala sv. Terezija, to je dan, do katerega je trgatev v slovenskih vinogradih v glavnem opravljena. Lani, ko smo imeli prav tako zelo lepo jesen, so nekateri vinogradniki počakali do skrajnega roka, ko je po vrsti lepih dni naenkrat nastopil vremenski preobrat in je sneg pobelil vse naše kraje. Zapozneli vinogradniki so torej trgali v snegu, bili pa so s kapljico zadovoljni. Letos je grozdje in tudi drugo sadje prej dozorelo kakor lani in je trgatev že opravljena. Grozdja je bilo manj ko lani, bilo pa je slajše. Z dreves se še smehljajo pozna jabolka. Zračni tlak je ves ta teden izredno visok, saj se je barometer dvignil kar na 773 mm in je v noči na petek le malo padel. Tudi ozračje se le počasi ohlaja. Po jutranji temperaturi 6n C je v torek čez dan, ko je posijalo sonce, doseglo živo srebro 16° C, medtem ko je prejšnje dni bila najvišja temperatura nekoliko nad 16° C. Včerajšnje jutro je bilo spet hladnejše od zadnjih juter in je živo srebro beležilo komaj 4.2» C. Napovedovalec vremena v Zvezdi prerokuje še nadalje lepo vreme.
u— Orgelski koncert v ljubljanski stolnici bo v ponedeljek, dne 19. t. m. ob po' 7. uri zvečer. Izvajal ga bo slavni mojster na orglah prof. Ulisse Matthey, ki ima za seboj izredno bogato in obširno koncertno življenje. O svojem umetniškem de!u je prejel na tisoče in tisoče kritik, ki so vse edine v tem, da je Ulisse Matthcy med največjimi živečimi orgelskimi virtuozi, ki zmagoslavno odigra na kraljevskem instrumentu najrazličnejša dela vseh literatur, tudi taka, v katerih je nagromadenih
tehničnih težkoč. Njegova interpretacija in izvedba je tako mojstrska, da mu prinaša vedno in povsod najnavdušenejšo pohvalo. Drugi glas pa pravi, da je Matthey izreden umetnik, ki zapušča s svojimi -?on-certi tako močne vtise, da imajo povsod samo eno željo, da bi ga zopet in nopet slišali na veličastnem instrumentu, iz katerega zna izvabiti vse efekte, ki si jih moremo le želeti in predstavljati. Zato ga povsod občudujejo kot izrednega umetnika. Opozarjamo na njegov ponedeljkov koncert, ki bo prvovrsten umetniški dogodek v našem koncertnem življenju. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
u_ Kostanjarji so tudi letos postavili svoje kolibice po mestu in imajo prav dober odjem. Kostanj je sicer droben, vendar sladek in prodajajo debelejšega po 8, drobnejšega pa po 10 kostanjev za liro. Prispela je večja pošiljka kostanja in poslej bomo lahko kupovali tudi pečeni ma-roni, medtem ko ga za domačo porabo že lahko kupimo pri branjevcih in v posameznih trgovinah. Zelo priljubljen je pečeni kostanj tudi vojaštvu. Mladina pridno stika po okoliških gajih za žlahtnim kostanjem. Končala pa je svojo sezono z nabiranjem divjega kostanja. Bilo ga je letos prav dosti in posamezni nabiralci so ga nabrali nekaj stotov ter si tako prislužili kak stotak za zimo Divji kostanj je od prvotne pol lire za kilogram dosegel ceno 60 do 70 stotink.
u— Vpisovanje na realni gimnaziji v Novem mestu se bo vršilo 21., 22. in 23. oktobra po temle razporedu: 21. oktobra se bodo vpisovali učenci in učenke V., VI., VII. in VIII. razreda, 22. oktobra učenci in učenke m. in IV. razreda in učenci II. razreda, 23. oktobra učenke II. razreda sn učenci in učenke I. razreda. Dijaki (-nje), ki ob koncu minulega šolskega leta niso bili redni učenci na nobeni šoli, morajo prinesti nravstveno izpričevalo, ki ga dobe na domači občini. Učenci naj si pravočasno preskrbe davčna potrdila za odmero šolnine. Podrobna navodila za vpis so objavljena v šolskem poslopju. , u_ Sv. maša zadušnica za pokoj, ljubljanskim možem g. Fcrdom Hanžičem se bo darovala v soboto 17. t. m.
u— Ribji lov ob Ljubljanici od Izliva Gruberjevega prekopa do Fužin je bil v četrtek popoldne zelo živahen in nas je spominjal na slike o nekdanjem lovu na Cerkniškem jezeru, kadar je usahnilo. Staro in mlado, moški ln ženske, vse 1e vrvelo na bregovih. Eni so imeli lo prek-Ije v rokah, drugI so vlekli ribe k sebi z grabljami, najbolj vneti ribiči so pa kar gazili po plitvinah vode in lovili ribe z
rokami. Ribe so bile omamljene z neko snovjo, najbrž s klorovim apnom, kajti drugo mamilo ne bi moglo doseči tolikega učinka. Plavalo je omrtvičenih mnogo li-panov, tudi nekaj sulcev, največ pa rnren, ki so bile res lepe, večinoma nad 1 kg težke. Se drugo jutro so jih prinašali ljudje v mesto. Vnema, s katero so jih lovil', kaže, kako si želimo zamenjati krompir z mesno jedjo, četudi s postno.
u— Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 nudi splošno pisarniško iz obrazbo in pouk iz strokovnih predmetov vsem onim. ki so čez dan zaposleni Na splošno željo se pouk vrši v zgodnjih popoldanskih urah, še preden začne poslc-var.jf v uradih in trgovinah in je zi tega tečaj dostopen vsakomur. Ob istih urah se vrše posebni tečaji iz knjigovodstva, stenografije, strojepisja in :t<<:i.vn-ščine. Tečaji so odobreni od šolskih oblast, glasom potrjenega pravilnika. Novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanji se redno nadaljuje.
u— Ko začne odpndati po prvem jesenskem mrazu z drevja listje se pojav v naših sadovnjakih mali zimski pedic. Samci, ki imajo razvita krila, letajo ob večerih po sadovnjakih; samice, ki imajo okrnjena krila in ne more.o letatj. pa lezejo po deblih v vrhove dreves, kjer se oplode in odležejo zalego. To traja pogostokrat, kar je odvisno od vremena, do konca decembra. Da se ubranimo tega škodljivca in onemogočimo odlagana zalege, opašemo debla z lepljivimi pasovi. Pri mladem sadnem drevju ovijemo z lepljivimi pasovi tudi kole, da tudi s tem onemogočimo prehod samic v vrhove. Konec decembra pasove poberemo in jih z nabranim mrčesom sežgemo.
u— Kratko o sadjevcu. V sadjarskem in vrtnarskem glasilu čitamo, da napačno ravna, kdor sadje preša in pretvarja v pijačo. namesto da bi ga obrnil za jed. Res je laže prebiti brez alkoholne pijače nego brez hrane. Vendar če so komu izredno obrodile jablane ali hruške in če je dovolj sadja posušil, je vendar lahko še pripravil nekaj sadjevca, ki je zdrava pijača. Tudi marsikateri mestni sadjar si je pripravil sadjevca za zimo. Pa se vpraša, kako dolgo naj ostane sadjevec na drožeh. O tem svetuje strokovnjak: Po končanem /retju ne škodujejo na dno sedle drože tako dolgo, dokler so pri miru, ker ne vplivajo na nadaljnji razvoj sadjevca. Slabo pa je, ako ostane sadjevec na drožeh čez pomlad. Kipelne gljive odmirajo in začno gniti ter se lahko iz katerega koli vzroka ta gniloba dvigne in pomeša s sadjevcem, ki se zaradi tega lahko pokvari. Kdor hoče Imeti dober in stanoviten sadjevec, ga mora pravočasno. to se pravi po burnem vretju pretočiti. Navadno je čas pretakanja sadjevca od novembra do konca januarja. Sadjevec se navadno samo enkrat pretoči, ker je po prvem pretakanju že večinoma popolnoma zrel.
u— Ker so se šole začele, opozarjamo starše, ki žele da se njih otroci uče ob stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga, izpraševanje. poprava domačih nalog itd.), naj sc javijo na Mestnem trgu 17-L To velja tudi za tiste, katerih otroci ne morejo iz kakršnihkoli vzrokov relno obiskovati pouka. Poučujemo dijake (-inje) srednjih, strokovnih in ljudskih šol vsak <5an 2 uri vse šolsko leto. Važno je tudi za dijake, ki se vozijo, za katere imamo vsak dan posebne ure, da se uče na toplem, dokler čakajo na vlak. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. In 14. do 16.,Korepetitorij, Meseni trg 17-1. — Pripravljamo tudi za privatne izpite.
Iz Gorenjske
Prvi letošnji simfonični koncert glasbenega društva v Celovcu bo v ponedeljek 19. t. m. Izvajali bodo Brucknerjevo 6. simfonijo in Schumanov klavirski koncert. Dirigiral bo ravnatelj celovškega konserva-torija prof. Robert Keldorfer, kot solist pa nastopi dr. Siegbert Ziak.
Celovška visokošolska ustanova. V zahvalo za prirejanje visokošolskega tedna v Celovcu in za stike z dunajskim vseučiliščem je mestna uprava v Celovcu ustanovila posebno študijsko podporo, da bo lahko vsako leto študiral na dunajski univerzi posebno nadarjen celovški dijak.
Umetniške občine. Z ustanovitvijo umetniških občin so omogočene umetnostne razstave in druge prireditve tudi v manjš h koroških krajih. Doslej je bilo na Koroškem ustanovljenih 21 umetnostnih občin in sicer v dogovoru z upravnimi občinami. Med drugim so umetniške občine ustanovljene v Celovcu, Porečah, Beljaku, Borovljah, Volšperku, v Dravogradu, v Pli-berku, Železni Kapli, v Sinči vesi, Zgornji Beli in v Smohorju.
V	enem dnevu zgrajen most. 2e več let so imelj v Celovcu izdelan načrt za most čez celovški prekop. Zadnji čas se je pokazala posebno nujna potreba, da se ta most zgradi Tehnični oddelek se je lotil dela in leseni mostič je bil v enem
dnevu gotov.	. . . ...
V	Koroški Beli pri Jesenicah je bila zgrajena nova šola za ves vzhodni del jeseniškega revirja. Nova šola je bila te dni s svečanostjo v telovadnici izročena svojemu namenu
Nevarna ruševina. Gradbeni urad v Beljaku je dal preiskati ruševine starinskega gradu v Landskronu. Na podlagi te preiskave je ondotni župan odredil, da ne ane nihče več stopiti na ruševino in naj se nihče ne približa na daljavo 50 metrov od grajskega zidu.
Izredna ie letošnja jesenska gobja sezona na Gorenjskem Zlasti iz Vodic poročajo, da toliiko eob že dolgo ne pomnijo v onih gozdovih. Mlado in staro roma s polnimi ko-arami proti domu. Zlasti se pohvalijo otroci z dobrim zaslužkom. Vsepovsod sušijo Gorenjci gobe, da se oskrbi jo za zimo
Iz Hrvatske
Imenovanje novega ravnatelja ta javni red in varnost. S Poglavnikovo odredbo je bil imenovan za glavnega ravnatelja za javn, red in varnost dr. Ljudevit Zimper-mann Dosedanji ravnatelj Evgen Kvater. nik je razrešen svoje dolžnosti.
Predavanje uglednega italijanskega znanstvenika. Pred dnevi je prispel v Zagreb profesor na veterinarski fakulteti in ravnatelj zavoda za umetno oplojevanje živali v Milanu dr. Telesforo Bonadonna. Prof. Bonadonna je v četrtek v predavalnici veterinarske fakultete razložil hrvatskim strokovnjakom svoja dosedanja Izkustva na področju umetnega oplojevanja živali.
Ivan Franci že nastopa v Zagreba. Današnjo soboto bo v dvorani zagrebškega zbora prirejen koncert opernih pesmi, na katerem boio sodelovali med drugimi Ma-
rija Radev, Srebrenica Jurlaac, Ivan Franci in Dragotin Sofitarko. Umetnike bo spremljal na klavirju Boris Papandopulo. Peli bodo arije iz oper Verdija, Puccinija, Mascagnija, Leoncavalla, Masseneta, Gotov ca in drugih.
Dobrodelni koncert v Koprivnici. V soboto priredi hrvatsko pevsko društvo »To-mislav* iz Zagreba v Koprivnici vokalni koncert, čisti dobiček je namenjen v korist sirot padlih Koprivničanov.
Sp°mcn'k Svobode bodo postavili v vasi Drnju pri Koprivnici. Napravil ga je domačin kipar Ivan S^bcllč. Svečano odkritje bo v nedeljo 18. t. m.
Priprav' 7a gradnjo nUnarnp in vodovoda v Z°miinu. Na zadnji seji mestnega sveta je bilo rk^njeno res o vzeti v pretres gra.l tev plinarne in vodovoda v Ze-munu 2upt-n je pcnblaščen, da se o tem pogaja 7. zastopniki industrije.
FrrnčfckansF-.: samostan v Zemunu popravljajo. 2e vse leto se vršijo manjša poplav.!? na frančiškanskem samostanu. Ljudje, ki vedo. da je to eden izmeo najrevnejših samostanov, radi darujejo svoje prispevke v ta namen.
Sunja ba km*iu elpktrifieirana Električni drogovi so že dobavljeni in tudi žica je zasigurana. Treba bo dokončati le monterska dela in v Su~.ji bo posvetila elektrika, kar je bila davna želja vseh n eščanov.
Prvj sneg na bosanskih planinah. »Hrvatski narod« poroča, da je pretekli teden padel prvi sneg, ki je na debelo pokril vse planine. Posledica tega je, da je zavladal precej hud mraz.
Nov filmski tednik. Hrvatski filmski tedniki se po poročilu »Hrvatskega naroda« lahko brez skrbi postavijo ob stran z najboljšimi svetovnimi filmskimi tedenskimi pregledi. Eden izmed najbolj uspelih zvočnih tednikov pa je najnovejši, ki nosi že ponosno številko 41. Izbrano gradivo. jasnost in ostrina posnetkov kakor tudi izvrstna sinhronizacija pričajo o sposobnosti hrvatskih filmskih reporterjev.
Ramazan so hrvatski muslimani lepo proslavili. Zagrebški verniki so porabili to priliko, da po predpisih svoje vere vrše dobra dela in pomagajo revežem. V tem se je zlasti izkazalo hrvatsko muslimansko društvo, ki je na praznik Bajrama razdelilo darov v vrednosti preko 100.000 kun. Ganljivo je bilo deljenje darov ranjencem katoliške in muslimanske vere po raznih bolnišnicah in oskrbovancem v njihovih domovih.
Tečaj za izpopolnjevanje zdravnikov. V ponedeljek se začne drugi tečaj za izpopolnjevanje zdravnikov, ki ga prireja hrvatska akademija. Tečaj bo 10 obiskovali vojaški zdravniki, dalje tisti, ki jih je pozvalo ministrstvo in vsi, ki so se prostovoljno prijavili. Tečaj bo trajal do 24. t. m.
Novo gledališče v Zagrebu. V dvorani Matice hrvatskih obrtnikov bo današnjo soboto otvoritvena predstava novega veselega gleiališča »Matice«.
Razstava umetnin o starem Zagrebu. Preteklo soboto je bila v salonu Ullrich odprta razstava lesorezov in akvarelov slikarja prof. Miljenka Gjuriča. Razstavljena so samo dela, ki imajo značaj starega Zagreba.
Iz SrMfe
Ladijski promet na progi Bf^rati— bac spet ukinjen. Beograjski listi poročajo, da je moral biti zaradi nizkega vodnega stanja ladijski promet na progi Beograd— Sabac spet ukinjen Zopetna otvoritev bo pravočasno objavljena.
Razgibano glasbeno življenje v Beogradu. Tekoči teden bodo v Beogradu še tri večje glasbene prireditve. V četrtek zvečer je bil v Krunski ulici cerkven koncert, ki ga je priredila nemška vojaška godba. Izvajali sp dela Bacha, Mozarta in Handla. Današnjo soboto bo v Kolarčevi univerzi simfonični koncert, na katerem bo sodeloval prof. Hermann Reutter in odigral svoj klavirski koncert. Radijski orkester bo pod vodstvom Karla Lista. Za jutri v nedeljo je prav tako v Kolarčevi univerzi napovedana pevska in baletna prireditev z naslovom »Večne Mozartove melooije«. Sodelovali bodo najodličnejši solisti beograjskega narodnega gledališča.
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 17. oktobra ob 17: OČE NAS...
Izven.
Nedelja, 18. oktobra ob 14: UČITELJICA.
Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Ob 17.30: DESETI BRAT. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: ZAPRTO.
Nedelja v Drami. Ob 14. uri bodo ponovili Niccodemijevo igro: »Učiteljica«, ki slika usodo podeželske učiteljice in njeno okolje. Zvečer ob 17.30 uri bo repriza Jur-čič-Golievega »Desetega brata-«, ki spada kot povest in predstava med posebno popularna ljudska dela.
OPERA
Sobota, 17. oktobra ob 17: GASPARONE.
Opereta. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 18. oktobra ob 17: TKA MATA.
Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 19. oktobra: ZAPRTO.
Premiera Millockerjeve operete v treh dejanjih »Gasparone« bo danes, v soboto. Dejanje se godi na Siciliji in prikazuje konflikte in zmede, ki nastanejo na rovaž g'a-s ovitega razbojnika Gtasparona. Osebe: guverner-Anžlovar, župan Nasone-Zupan, grofica Carlotta di Santa Croce-Ivančiče-va, Sora, njena spletična-Barbičeva, Ermi-no-Sladoljev, Benozzo, krčmar-M. Sancin, Massaccio-B. Sancin, Sindulfo, županov sin-Rus, Luigi ribič-Pianecki, častnik-Telnikar, Tonio-Marenk, sluga-Simončič. Dirigent: Rado Simoniti, režiser ln koreograf: inž. P. Golovin.
DOBER ODGOVOR
»Gospodična, ali vas smem prositi za sestanek?«
»Prav žal mi je... sem poročena.« »Jaz sem tudi poročen in mi je tudi žal...«
MODERNO
»Ali si zapisuješ vse, kar čez mesec izda«?«
»Da, toda samo prvih deset dn: <•< »Kaj pa drugih dvajset dni?« »Takrat zapisujejo drugi.«
V PRIJETNEM ZAKONU
Otrok Je strašno kričal. Vsi poiskusi, da bi ga pomirili, so bili zaman.
»Samo to bi rad vedel, kaj ima otrok?« zakrili mož nad ženo.
»Tvoj značaj!« odvrne žena.

žuželka razdejanja
Pcglavje Iz MaeterSinckovega »Življenja termitov"
Zavoljo svoje razširjenosti in razmnoževanja v tropski pokrajini bi pomenilo er-mitttko gnezdo s svojimi železnimi, neverjetno umnimi zakoni, svojo življensko ~ilo, svojo velikansko plodovitostjo nevarnost za človeški rod in bi kmalu pokrilo našo premičnico, če bi ne bilo naključje ali pa neka muhavost narave, ki je nasproti nam drugače le malo blaga, stvari uredila tr.ko, da je ta žuželka zelo ranljiva in nenavadno občutljiva za mraz. V srednjetoplem podnebju ne more uspevati. Potrebuje najtoplejših predelov zemeljske oble, temperature 20 do 36 stopinj. Pod 20 stopinjami preneha živeti, nad 36 stopinjami poginejo praživalice (ki ji v črevju pomagajo prebavljati celulozno hrano) in žival umre zavoljo tega cd lakote. A tam, kjer ji je mogoče vztrajati, počenja strahovito .az-dejanje: »Termiti so največja nadloga Indije,« je dejal že Linne. »V toplih in tropskih predelih zemlje ni nobene rodbine žuželk, ki bi njeni člani bili tako nenehno v boju proti človeku,« dodaja k temu Frog-gatt., ki jih bolje pozna nego Kdor koli že. Hiše, preglodane od pritličja do stiehe, se rušijo, pohištvo, perilo papir, obleka, oblivalo, zaloge, les, trava, vse izginja. Ni je stvari, ki bi bila varna pred tem razdejanjem, ki se ga drži nekaj grozotnega in nadnaravnega, ker se dogaja vedno le v skritem in se očituje šele v trenutku katastrofe. Visoka drevesa, Iti na videz žive, ki jim je skoija skrbno očuvana, se zrušijo na mah, če se jih dotakneš. Na Sveti Heleni sta stala dva policista v pogovoru pod velikanskim, z listjem pokritim meli-jevcem. Eden izmed mož se je naslonil ob deblo in orjaško drevo, ki je bilo v notranjosti popoln prah, se je zrušilo nanju ter ju pokrilo s svojimi ruševinami. Včasih se razdejalno delo izvrši z bliskovito brzino. Neki kmetovalec v Queenslandu je zvečer ostavil svojo cizo na travniku; naslednje jutro je našel samo še železno okovje. Neki nasadnik se je vrnil po petih, šestih dneh odsotnosti domov; vse je bilo nedotaknjeno, nobena stvar ni Dila videti spiemenjena in ni kazala znakov, da jo je zasedel sovražnik. Sedel je na stol, Stoi se je podrl. Prijel se je za mizo, miza se je podrla. Naslonil se je na nosilni steber, steber se je zrušil "n potegnil v oblaku prahu streho za seboj. Vse je bilo kakor spletka nagajivega škrata v čarovni burki. Spečemu Smeathmanu, ki si je po-sta-vil iz študijskih namenov ležišče v bližini nekega gnezda, so termiti ponoči zgrizli srajco s telesa. V dveh dneh so navzlic vsej previdnosti uničili postelje in preproge nekega drugega termitologa, dr. Heinricha Bartha. Po trgovinah v Cam-bridgeu v Avstraliji postaja vse blago njih plen: gnjati, slanina, testenine, smokve, orehi, mila izginjajo. Predirajo pečatni vosek ali staniolne kapice na steklenicah, da dospejo do zamaškov, in tekočina se izteče. Bele pločevine konzervnih škatel se lotevajo po znanstvenih pravilih: najprvo ostružijo zakrivajočo cinovo plast, potem razširijo preko lazgaljenega železa neko tekočino, ki od nje zarjavi, nato ga lahko razglodajo brez težave. Prevrtajo celo naj-debelejša svinec. Ljudje menijo, da bi mogli kovčege, zaboje, postelje zavarovati na ta način, da jih postavljajo na obrnjene steklenice, ki tičijo z vratom v tleh; menijo, da male nožice na teli steklenicah ne bodo našle opore. Toda čez nekoliko dni, ne da bi kdo kaj opazil, so živali obrusile steklo kakor s smirkovim papirjem in se sprehajajo lagodno po vratu in tiebuhu steklenic. Izločujejo namreč neko tekočino, ki razkraja kremenico v zeliščnih steblih, ki so jim za hrano, in razjeda celo rteklo. Na ta način se v ostalem pojasnjuje tudi izredna trdota njihovega gradbenega cementa, ki je delno osteklenel. Včasih so jih domislice, ki bi bile vredne kakšnega humorista. Neki angleški potovalec, For-bes, pripoveduje, da se je vrnil nekoč po večdnevnem obisku nekega prijatelja domov in je našel vse reze, ki so kiasili njegovo stanovanje, popolnoma požrte, stekla pa so visela skrbno s cementom pritrjena, Se vedno na svojih mestih, bržkone zato, ker so hotele živali preprečiti usoden in hrupen padec na tla. V ostalem se dogaja, da podprejo kot skrbni inženirji s tem cementom opornik, ki so ga preveč raz-glodale in ki bi se utegnil zrušiti, preden bi dovišile svoje delo. Po nekem sporočilu Charlesa Dufoura požirajo termiti predmete, ki jih zavoljo premajhne debelosti ne morejo izvrtati, na sledeči način: »Ugotovil sem,« je dejal, »da so bile prejšnji večer odrezane veje preko noči prekrite popolnoma z 7 mm debelo plastjo glinaste zemlje. Zakrivala je veje do njihovih najmanjših delov in vsak list posebej, tako
da si menil videti delo kakšnega umetnika. ki je vejo izmodeliral ali izkoval. Na ta način se prekrijejo vsi mali piedmeti, ki postanejo termitov plen. Ce ostaviš neko blago kar tako, ga zjutraj sicer najdeš, a dobilo je zemeljnato barvo. Ko se ga dotakneš, razpade, a od prsti, ki je posnemala njegove oblike, ne ostane drugega nego kupček prahu.« ,
Vsa ta razdejanja se dogajajo, ne da bi pri tem opazil kakšno živo bitje. Samo če natančneje pogledaš, ti izda majhna cev iz gline, ki je skrita v kotu med dvema zi-doma ali pa poteka vzdolž okrajkev in predstavlja zvezo s termitskim gnezdom, navzočnost in vrsto soviažnika. Kajti te žuželke, ki same ne vidijo, imajo dar, napraviti vse tako, da tudi nje nihče ne vidi. Delo se izvrši v vsej tišini in samo vajeno uho razloči ponoči šum milijonov čeljusti, ki glojejo tramovje kakšne hiše in naznanjajo njegovo zrušitev.
V Kongu, n. pr. v Elisabethvilleu, računajo gradbeniki ln podjetniki že v naprej z njihovim neizogibnim razdiralnim delom in gradbeni stroški so zavoljo potrebnih zaščitnih ukrepov za 40 odstotkov višji. V istem ozemlju morajo vsako leto obnoviti popolnoma razglodane železniške prage, enako tudi brzojavne droge in mostna ogrodja. Od oblačila, ki si ga ponoči pustil zunaj, ti ne ostane drugo nego kovinski gumbi, a koča domačinov, v kateri ne kurijo, se ne upira več nego tri leta njihovim napadom.
To so njih domača in običajna zla dejanja; a včasih delujejo tudi na veliko in razširjajo svoje razdejanje na kakšno mesto ali celo pokrajino. L. 1840 je neka ladja za prevažanje sužnjev privlekla v Ja-mestovvn, glavno mesto Svete Helene, male brazilske termite iz vrste »eutermes te-nuis«, ki imajo onosorožene ali z brizgalkami oborožene vojake, in ti termiti so uničili del mesta, ki ga je bilo treba na novo zgraditi. Mesto, poroča zgodovinar J. C. Mellis, je bilo videti, kakor da ga je porušil potres.
L. 1879 so v pristanišču Ferrolu »tre-mes dives« uničili špansko vojno ladjo. Letopisi Francoske entomologične družbe na-
vajajo opazko generala Leclerca, ki veli, da se francoski Antili L 1809 niso mogli ubraniti Angležev, ker so termiti uničili njih skladišča ter napravili baterije m strelivo nerabne. Seznam njih nesramnosti bi se dal dopolniti v nedogled. Neke predele Avstralije in otoka Cejlona, kjer so se ljudje odpovedali borbi z njimi, so napravili termiti popolnoma nerabne za obdelovanje. Na otoku Formozi razglodn »coptotermes formosus shikari« vse, cclo omet, tako da se podirajo vse stene, ki niso iz betona.
In vendar bi bilo videti na prvi pogled, ko so tako ranljivi in nebogljeni ter nesposobni za drugačno življenje nego v senci svojih gnezd, da bi zadostovalo uničiti ta gnezda in bi se jih rešili. A človek bi skoraj dejal, da so na takšen nepričakovani napad že pripravljeni, kajti v deželah, kjer razstreljujejo njihove visoke zgradbe s smodnikom in tla, na katerih stoje, izravnavajo s plugom, ne gradijo več gričev, temveč se omejujejo kakor mravlje na podzemsko življenje tako, da jih ne moreš več, zagrabiti.
Doslej je mrzlotna pregrada- čuvala Evropo pred njimi, ni pa gotovo, da bi se ne mogla tako ugnetljiva, tako čudovito spremenljiva žival prilagoditi tudi našim krajem. Na primeru termitov v okolici Bor-deauxa vidimo, da jim je to bolj ali manj že uspelo, čeprav seveda za ceno bedn« izrojenosti, po kateri so postali manj nevarni nego najmanj nevarne mravlje. Morda pa je to prva etapa. Vsekako poročajo entomologični letopisi tega stoletja že obširneje o navalih pravih tropskih termitov na neka mesta Spodnje Charente, zlasti na Saintes, Saint-Jean-d'Angely, Tonnay-Cha-rente, otok Aix, predvsem pa na La Ro-chelle, kamor so jih zanesli s St. Doming* med odpadki rastlin. Gomazeče vedno nevidne žuželke so napadle cele ceste in jih na skrivaj spodkopale. La Rochellu je pretila popolna zasedba in nadlogo je zadržal le verrierski prekop, ki veže pristanišče z jarld. Hiše so se podirale, arzenal ln pre-fekturo so morali podpreti in nekega dne so doživeli presenečenje, da so se arhivi ln vsa ropotija aktov spremenili v gobasto kašo. Podobno se je dogajalo v Roch-for-tu. Povzročitelj teh razdejanj pa je bli eden najmanjših termitov, kar jih poznamo, »termes lucifugus«, ki je iolg koma; 3 do 4 mm.
mraza
Kje je najbolj mrzlo na svetu? Na to vprašanje ni kar tako lahko odgovoriti.
Skoraj vse knjige zemljepisja nam govore, da je najhladnejši kraj na svetu Verhojansk v severnovzhodni Sibiriji, v današnji Sovjetski republiki Jakutski. Tu pade živo srebro pozimi večkrat do 72° C pod ničlo. Zato imenujejo Verhojansk »tečaj mraza«.
Vladimir Sensinov, ruski politik, ki je bil v carski dobi pregnan v Verhoiansk, pripoveduje v svoji knjigi »Pot v pozabo« o ondotnem mrazu: »Pljuneš in pljunek zmrzne preden pade na zemljo. Pozimi se vsa živa bitja skrijejo globoko pod zemljo. Pogostokrat se je zgodilo, da so jerebice padle kakor kamen ob tla, sirote so zmrznile v zraku. Krti prezimujejo v globokih podzemskih rovih zviti v klobčiče. Tudi les zmrzne, da je trd kakor kamen, in če udariš s sekiro po njem, šinejo iskre kakor iiz pravega kamna.
Kljub temu se pa v Verhojansku ljudje manj boje zime kakor poletne vročine. Zoper zimo se je mogoče zavarovati s primernim oblačilom in mazilom, kajt! pri najhujšem mrazu je nebo sinje in sonce sije, vendar ne greje. Poleti pa nastopijo velikanske razlike nasproti zimski temperaturi. Poleti 1932. je vremenska postaja v Verhojansku zabeležila 35° C vročine v senci. Tako je torej tisto leto znašala razlika temperature celih 100 C, toliko, kolikor je razlike med točko zmrznjenja in točko vretja vode.
Zadnja leta trdijo, da je še hujša zima v nekem drugem vzhodnosibirskem kraju, ki se imenuje Ojmekon, 400 milj daleč od Verhojanska v južnovzhodni smeri. V ostalem nitii Verhojansk, niti Ojmekon nista prava tečaja mraza na zemlji. Oba ta dva kraja imata morda hladnejšo zimo kakor katera koli druga človeška naselja, toda prav gotovo je na visokih planotah An-
tarktide in Gronlanda še hujši mraz. * ■
Drugo vprašanje: Kje je na zemlji najbolj vroče?
Človek bi sodil, da so najvišje temperature nekje v bližini ravnika. Pa ni tako. V letih po prvi svetovni vojni so izmerili vročino 56.1° C v In-Salahu v Alžiru, 56.5 v Dolini smrti v Kaliforniji in 57.6 v Aci-ciji v Tripolisu. še približno tako visokih
temperatur niso doslej zabeležili v neposredni bližini ravnika.
Po takem ima torej svetovni rekord poletne vročine majhna italijanska vojaška postaja Acicija, ki je samo 40 km oddaljena od mesta Tripolisa.
Vremenska postaja v Dolini smrti v Kaliforniji stoji ne samo v najbolj vročem, marveč tudi v najbolj suhem kraju Zedinjenih držav. Toda tudi Acicija kakor Dolina smrti imata pozimi prav ugodno podnebje. živo srebro pade večkrat pod ničlo. Pred nekaj leti so v Dolini smrti celo odprli zimska zdravilišča.
Zabeležiti pa je treba še en rekord vročine, in sicer tiste vročine, ki traja vse leto v tako imenovanem toplem pasu Najvišja letna povprečna temperatura 30° C
je ugotovljena v Masaui ob Rdečem morju. *
Kakor slovijo imenovani kraji po svojih rekordih mraza ali vročine, tako slovi vas čera-Puniji v indijski pokrajini Assmu že dolgo po tem, ker pade tod največ dežja na vsem svetu. Pred tedni smo obširneje pisali o tem. Indija ima svetovni rekord v pogledu padavin, a evropski rekord ima vas Crkvice nad Kotorskim zalivom.
O mnogih krajih na svetu pravijo, da so brez dežja. To pa ni točno. Na svetu ni kraja, kjer ne bi nikoli bilo kakih padavin, bodi že dežja ali snega. Za najbolj suho mesto na svetu držijo zemljepisci vas Ariko v republiki čile v Južni Ameriki. Tu je v teku zadnjih 17 let padlo na leto povprečno le po 5 mm vode. To se pravi, vseh padavin ni bilo v kadunjt za merjenje več kakor pol cetimetra, medtem ko n. pr. pade v Crkvicah letno 4642 mm padavin.
ŽENA IN KNJIGA
Irski satirik VValt Dundee je imel neznosno ženo. Večkrat je moral poslušati očitek: »Zmeraj tičiš v knjigah, zame ti ne ostane nikoli nič časa! če bi bila knjiga, bi se morda vendar nekoliko zmenil zame.«
Stari Dundee jI je nekoč na to mirno odgovoril: »Skoda, da nisi koledar, my dar-ling! Ukvarjal bi' se vsak dan s teboj in vsako leto bi dobil novega!«
Strah
Z rokami do komolca v hlačnih žepih je molče stopal po že mračni cesti. Njegova znatno upognjena postava se je mrko odražala ob belini hišnih zidov, ki so se v dolgi, neenakomerni verigi vlekli cb neravni cesti. Ponošene, mnogo prekratke hlače so se mu smešno opletale okrog dolgih, tenkih nog.
šel je po prazni cesti tih in sam in se je zdelo, da ga nič ne zanima, da ne vidi ničesar. Pa ni bilo tako! Njegove žive, ognjene oči so napol radovedno, napol zlobno švigale sem in tja. Bile so prav povsod. Videl je vse in tudi ubežalo ni njegovim nemirnim, lačnim očem, da so na stežaj odprta široka dvoriščna vrata stare pritlične hiše. Brez pomisleka, kakor da bi šel domov, je zavil v nelepo in nepospravljeno dvorišče.
Na dvorišču ni bilo nikogar. Niti ljudi, niti psa čuvaja, ki gospodari skoraj na vsakem dvorišču. Potegnil je roki iz žepov in za trenutek neodločno obstal. V naslednjem trenutku pa je krenil proti hiši na koncu vijugastega dvorišča in pritisnil na kljuko starih vrat. Od tam se niso videla velika vhodna vrata na cesto, skozi katera je pred nekaj 'renutki stopil na neznano dvorišče. Pa tudi če bi se videla? On se ni oziral nazaj. Stopal je naprej, stopil v hišo in zaprl vrata za seboj. Povsem naravno, nič sumljivega.
V neznani sobi, v katero je bil pravkar stopil, je vladal še gostejši mrak kakor na prostem. Dve okni sta gledali na cesto in sta bili zagrnjeni z dolgimi, preprostimi zavesami. Preprosta ie bila tudi sobna oprema: postelja v kotu, velika omara, miza, par stolic, velika in nerodna lončena
peč v drugem kotu in nekaj slik na stenah. To je bilo vse. V sobi.ni bilo nikogar.
Naglo in spretno je presodil položaj. Njegovi prsti so že iskali po omari, po predalih, pod blazinami. In njegov trud ni bil zaman. Našel je zlate uhane, prstan, zapestnico in nekaj denaija. Zadovoljnega obraza je stlačil plen v žep in se še malo radovedno ozrl okrog. Ze je mislil oditi, ko mu je zbudila pozornost siika na mizi. Bila je fotografija mlade žene.
\^el je sliko in stopil k oknu, da bi jo bolje videl. Imela je lepe poteze in bujne lase, izpod katerih so viseli veliki zlati uhani, Usti uhani, ki so bili zdaj v njegovem žepu ... Zdrznil se je. Zazdelo se mu je, da ga njene oči obtožujejo, da ga obsojajo ...
Zamišljeno je postavil sliko na ovoje mesto in segel v žep. Potegnil je iz njega zlate uhane, prstan, zapestnico in denar... Nekaj kratkih trenutkov je negotovo držal dragocene predmete v roki in očivid-no napeto mislil, zakaj že je stegnil roko proti mizi, da bi odložil tuje blago...
Takrat pa je zadonel po lesti korak; roka, ki je že nameravala spustiti plen ca mizo, je mrzlično poromala v žep... Nagonsko se je stisnil k zidu ob oknu ln oprezno gledal na cesto. Olajšano se Je oddahnil. Po cesti je stopal vojak, njegovi težko okovani čevlji so trdo udarjali ob kameniti tlak. Koraki so se oddaljili in utihnili za oglom, v njegovem srcu pa se je polegel strah in utihnil nemir.
Pomirjen je stopil proti vratom, jih odprl, stopil na dvorišče ln se odločnega koraka, z zamišljenim, v tla uprtim pogledom napotil proti Izhodu. Zdaj se je že ukvarjal z eno samo mislijo: kaj bo naredil z ukradenim denarjem ln kje bo pro-
dal zlate predmete. Vendar ga je obdajal čut negotovosti. Neprijetna, a neznana slutnja mu je legla na dušo ... Kadar je podzavestno začutil, da bi moral biti prca širokimi vežnimi vrati, skozi katera je bil prej vstopil, je dvignil pogled.
Takrat pa ga je mrzlo spreletelo in obstal je kakor vkopan... Pred njim se jc dvigal visok, temen iij grozeč zid ... Mrzla groza mu je napolnila srce, ki je začelo V>urno biti... Na čelo so mu počasi prilezle mrzle potne kaplje — Po hrbtu in po prsih ga je oblil pot, da je bila srajca v trenutku mokra in se je oprijela njegovega trepetajočega telesa ...
šklepetajočih čeljusti je pogledal okrog sebe: na desni je stala hiša, za njim hiša. na levi hiša* spredaj visok in gladek zid. Zaman! Ni mu več rešitve! Prišli bodo in ga zasačili... Dejali mu bodo: Tat!... In kaj to pomeni zanj? Ker ne bo mogel spremeniti dragocenosti v denar, ne bo mogel ničesar kupiti, in bo moral v zapor ...
Mrak je že povsem legel na zemljo ln metal pošastne sence vsepovsod. Zato ni videl, da stoji pred vhodom na dvorišče, pred tistim vhodom, skozi katerega je bil vstopil pred kratkimi minutami, in tudi r.l videl, da so vhodna vrata med tem zaprli, kakor so storili vsak dan pod večer, in da so v kotu še ena, manjša vrata, ki bi morala biti še odprta... pa so samo pripr-ta. • • •
Strah ga je priklenil na mesto in stal je negiben in brez moči toliko časa, da so prišli ljudje ln ga prijeli, ker je bil v obraz bled ln ker je bil njegov pogled krvav. Sel je krotko z njimi, tih ln plah zaradi lepe žene na fotografiji ?n njenih zlatih uhanov.
Mlado Jutro
Mali zmagovalec
i.
Večerilo se je. Ob svitu svetilk je hitel trinajstletni Dušan proti domu. Tesno se je zavijal v tenak plašč. Njegova senca je plesala po zidovih, ograjah.
Izza ovinka se je prikazala temna, nizka bajta — njegov dom. Plašno je vstopil. Skozi odprtno. ko je odprl vrata, je sinil žarek na cesto. Izba in kuhinja obenem, v katero je vstopil, je bila precej majhna. Pohištvo je bilo revno. V kotu je stala nizka postelja, nasproti je b;la omara V sobici je bil še štedilnik in miza z nekaj stoli.
Oče je sedel na postelji: »Kje si bil toliko časa, poba nemarni? Kdo ti je dovolil ven? Misliš, da boš že tako mlad postopal okoli?«
Dušan je prestrašeno odgovoril: »Janez me je povabil gledati ping-pong tekmo in nisem vedel, da bo šele tako pozno konec.«
»Ti bom že pokazal ping-pong tekmo, smrkavec umazani!«
In sedaj, oh ta palica. Kako lepo bi bilo na svetu, le da bi te palice ne bilo. Potem pa tiste klobase ...
Pri sv. Petru je bilo enajst. Dušan je ležal v postelji, premišljeval je. Ni mu šla iz glave mala. bela žogica, lepa zelena miza in tista mrežica v sredi. Prijetna mu je bila misel na to; smehljal se je. Počasi je zaspal. Pred očmi mu je skakala bela žogica. Neki ping-pongkaš (igralec ping-ponga) je tolkel. Žogica je skakala iz ene strani v drugo. Sodnik je vpil: »17:12«. Hudobni Lojze se mu je režal: »Ti pa ne znaš.« Vse se mu je mešalo pred očmi. Sanjal je...
(Ping-pong, pravilno table-tenis, to je namizni tenis, je posebna igra. Igralci postavijo veliko mizo in v sredi pritrdijo mrežico. Na vsak konec mize se postavi eden ali dva igralca in vsak vzame v roke loparček in z njim odbija žogico. Kdor odbije žogico v mrežo ali jo udari premočno, da ne pade na mizo, ta je napravil napako, ki se mu šteje v gol. Igra se do 21.)
n.
Bilo je jutro. Mati se je kretala okrog štedilnika in mrmrala sama s seboj: »Kdo pa danes tako razbija? Kaj novo bajto delajo? Kot bi šlo za stavo! Kje neki je Dušan?«
Stopila je ven, da pogleda Po Dušanu. Kaj je zagledala: kakih deset fantičev je zbijalo nekakšno mizo. Nekaj jih je nosilo deske, drugi so zbijali stojala, dva tam zadaj pa sta postavljala desko ob desko, nato počez tramiček in drugi so pribill deske.
Dušan se je ozrl in zagledal mater. Prav milo se je nasmehnil in stekel k njej. Ljubko jo je pogledal in prosil deset lir. Mati ga je vprašala: »Kaj pa boste naredili lepega, da rabiš toliko denarja?«
»Oh, ping-pong mizo. Začeli bomo igrati in ko se bomo naučili, bomo lahko premagali Lojzeta in druge, ki nam nagajajo. »Mati je nejeverno zmajala z glavo in rekla:
»Ze, toda ta miza je aUtm im
drugih stvari, ki so Se tu potrebne.«
»Saj prav zato te prosim denarja. 8a bomo lahko vse kupili in se hitro naučili igrati.«
»Preveč uren si. fant moj. Ti mislil, da bo šlo kar tako in brez ovir. Kdo vas bo pa učil, saj še nihče izmed vas ne zna igrati. Ne vem. če bo kaj iz tega. Vendar, ker si priden, ti bom vseeno dala deset lir, četudi ti jih dam težko, saj veš, oa smo revna.«
Dušan je res dobil deset lir. Toda, ker mu je mati povedala, da dvomi, če bi bilo kaj iz tega, se mu je navdušenje precej ohladilo. Zavedal se je, da bo treba kupiti še marsikaj: loparčke, mrežico, žogice (vedel je. da so iz celuloida in kmalu počijo) in še druge stvari, saj je vedno treba kaj novega. Ko pa je prišel k Janezu, ga je ta opogumil. Rekel mu je, da bodo že kako uredili in potem bo videl, kakšne uspehe bodo dosegli. Saj se je Janez že učfl ping-ponga ter se bo prav lahko in hitro Dušan naučil igrati Tedaj bodo na konju. On in Dušan bosta tudi druge naučila in zmagali bodo ter premagali ošabnega Lojzeta. Tako se je potolažil in se z novimi upi vrnil pripravljati fante na učenje ping-ponga.	Dalje prih.
Mara J. Tavčarjeva:
Uganke
Košarica pletena v njo jajčka položena, v košarici vse oživi, ko godno je Pa odleti.
Umiva se ko sede. ko leže rado prede, to je mehkodlačka naša mala —
Me h krstu peljajo ime mi dajo, odenejo v cvetje, kadilo in petje, ob meni so svatje, mi pojejo bratje, ko na mestu sem svojem jim hvalo zapojem.
(Gnezdo)
(Zvon)
Mara J. Tavčarjeva?
Jesen
Kako si nam dober ti. mesec oktober, nam daješ sadove, jesenske darove. Minila je mlatev. se bliža trgatev, klopotec že kliče v vinograda griče in čriček se glasi, čričrika počasi. Bogata je brajda požeta je ajda, čebelice male medu so nabrale, zdaj polno je satje, so jabolka bratje in hruške sestrice za deco slaščice, kostanji so zreli in polhi debeli. Kako sj nam dober ti, mesec oktober.
IKA\J VEM? KAJ Z^AM?
441.	Kaj je Dr. h. c.?
442.	Katero je glavno ukrajinsko pristanišče?
443.	Kaj je spektrum bele svetlobe?
♦
444.	Iz stare egipčanske računlce
V stari egipčanski računici, ki jo je spisal Aha mesu okoli L 1700. pred našim štetjem (papirus Rhind Britskega muzeja) stoji naslednja naloga:
»»Glej, tu prihaja goveji pastir s 70 vol-mi. Računar vpraša pastirja: »Kolikšen del svoje številne črede vodiš?« — Pastir odgovori: »Vodim dve tretjini od ene tretjine cele črede govedi — izračunaj mi torej število glav vse črede!«««
Kako je odgovoril računar?
*
445.	Križanka
Vodoravno: 1. žensko ime, prepričanje, 4. praoče, 8. žensko ime, 10. moško Ime, 11. japonska dolžinska mera, 12. domača žival, 14 mojster prvak, 14. predlog z ro-dilnikom, 15. osebni zaimek v okrajšavi, 17. zmikavt, 18. osebni zaimek v okrajšavi" 19. konec dneva, 21. odposlanec, do-stavljalec, 22. čarovno sredstvo, 26. latinski veznik, 27. oblika glagola pasti, 29. osebni zaimek 30. priprava za teniško igro, 31. romanski člen, 33. nedoločni števnik, 34. o, c, 35. vrsta vrbe, 37. glagol, ki Izraža gibanje, 38. trdina nad nami, 39. doneča priprava.
Navpično: 1. členovita prltrjevalna priprava, 2. Gospod (hebrejsko), 3. staro-egiptsko božanstvo, 5. predlog, 6. oče, 7. mostič, 9. šofer, 12. stara dolžinska mera, 13. oblika glagola leteti, 19. spojilo, 20. vodna žival, 23. evropska prestolnica, 24. kovina, 25. moderno gorivo, 27. okrasna gtica, 28. drvo, 32. rimski gozdrav, 34,
moško ime, 36. nemški predlog, 37. kratica za moško ime.
Rešitve nalog 15. t. m.:
436.	Silo (ne: silos! — množina: siloji) je shramba za krmo, žito, gnojila itd.
437.	»Panama« se imenuje velika prevara zato, ker so se pri gradnji panamskega prekopa dogodile takšne prevare.
438.	Ce ni svetlobe, je tema, v temi pa tudi zdravo oko nič ne vidi. Svetloba je običajni vzrok, da so telesa vidna, svetloba sama pa ni vidna. Kar v resnici vidimo, so le viri svetlobe, ki so ali neposredni ali posredni. Neposredni viri svetlobe (direktni viri = svetila) so telesa, ki se sama svetijo in sama iz sebe obdajajo svetlobo, kakor n. pr. najvažnejši vir svetlobe Sonce, zvezde stalnice, dalje na Zemlji vsa žareča telesa (žareča žica elektriške žarnice, žareči plini itd.). Posredni (indirektni) viri svetlobe so osvetljena telesa, oddajajoča svetlobo, ki jo dobivajo od drugod. N. tuje Luna vidna samo s tem, da pada nanir svetloba od Sonca; na enak način je vidna večina teles na Zemlji. Od vsake točke svetlobnega vira se razširja svetloba na vse strani v premih črtah (žarkih) in se na mejah različnih sredstev po znanih zakonih odbija in lomi.
Ce sveča gori. vidimo žareče pline, ki se razvijajo pri gorenju, in vidimo po njih tudi svečo. Ob sončnem dnevu vidimo bleščeče osvetljene travnike, gozdove, hiše itd., ne vidimo pa sončnih žarkov. Kadar se nam zdi, da vidimo sončne žarke, n. pr. ob robu oblaka, skozi špranjo pri oknu v sobi itd., je to osvetljeni hlap ali prah v zraku, ki se v sončni svetlobi zasveti in postane viden.
Svetila nastanejo tudi lahko pri tako zvanih luminiscenčnih pojavih, kakor so n. pr. mrzlo svetlikanje fosforja, trhlega lesa, kresnic, svetlikanje monja in razelek-trenje v razredčenih plinih.
Današnja znanost uči, da je svetloba neko elektromagnetno valovanje, kakor so to tudi radio-valovi. Razlika je v valovnih dolžinah. Radio-valovi imajo navadno dolžine od 10 do 2000 metrov, povnrečna dolžina svetlobnih valov je pa okroglo 1/2000 milimetra. Kakor se z radio-prejemnikom sliši oddajnik, ki oddaja valove, tako vidimo svetlobni vir, ki pošilja svetlobo v naše oko.
*
439.	Šahovski problem
1. b7, Td7; 2. SD5 in šah!, Ke5/Kg3; 3. Sb6, Tc7; 4. Ka8, Tg5; 5. Sc8. ali pa: 2..., Kg5; 3. Sb6, Tc7; 4. Ka8, Tg2; 5. Sc8, Tg2; 6. Sa7; 3. Sb6. Tc7; 4. Ka8, Tg2!; 5. Sc81,
Tg8; 6. Lb8!l, Tc8; pat.
*
440.	Nesrečna igra
Igralec je imel pret igro 288 lir. Pri prvi igri je izgubil 201.lir? in je ostalo 86.40. Pri drugi igri jo dobil 9 60 in ie imel 96 lir. Pri tre: ;- gr ic izgubil 36 in mu ie ostalo 40 lir. Pn četrti eri je dcoi) 5 in je imel 45 lir. Pri peti igri je izgubil 36 m mu
06talQ še 8 1k. _ _____ .
Kultnimi pregled
Omar Halam
Razgledani poznavalec romanskih slovstev, jezikoslovec, kritik in plodni prevajalec dr. Anton Debeljak je nedavno dovršil prevod znamenite zbirke štirivr-stičnih pesmi CRubaijat) perzijskega pesnika Omara Hajama. Ni dvoma, da je bilo treba tudi Slovencem odkriti to ljubko pesniško zbirko, M si je pridobila na širnem svetu kar raarjvečji ugled. V nekaterih deželah sodi prevod Omara Hajama med najbolj razširjene knjige. Pred vojno so imeli v anglosaških deželah posebne Hajamove klube in v njih so se zbirali h kultu pesnika četverovrstnic njegovi najbolj vneti častilci. Rri nas se je pred mnogimi leti spomnil Hajama s proznimi prevodi v »Modri ptici« C. Debevec. Ponekod so izdali samo Hajamove vinske motive, vendar je to preveč enostransko, da bi moglo pokazati v pravi podobi njegov zanimivi, po svoje večno mikavni pesniški obraz. Omar Hajam je pesnik življenja in njegovih skrivnosti. Za razliko od svojega rojaka Hafiza, ki je drobil predvsem lju-bavne pesmi, se je ta sin izdelovalca šotorov (odtod mu priimek Hajam ah Khdy-y&m) manj zanimal za kipenje človeških čustev in se je rajši zatekal k večnim vprašanjem, ki se vsiljujejo mislečemu človeškemu duhu. Tudi Hajam jim ne najde rešitve. Ne da bi se jim izmikal, skuša ublažiti njih učinek z nekakim previdnim hedonizmom, češ, praznimo bokale, dokler je še čas in ne mislimo, da je kdove kaj vredno zemeljsko življenje, ki nas je vanj postavila usoda.
Anton Debeljak je prevedel celotno zbirko Hajamovih štirivrstičnic, delno celo v variantah, kakor so jih nanesle tujejezič-ne izdaje, ki se med seboj nenavadno razločujejo. Med njimi je Fitzgeraldova angleška izdaja najbolj na glasu kot avtentična prepesnitev Hajamove poezije. Medtem so dobili Nemci nove prevode, ki so (kakor n. pr. Rosenov v znani »Inselbiicherei«) prirejeni po izvirniku in na podlagi novega teksta, kakor so ga odkrili v Perziji in ki je starejši od dosedaj znanih, zato je nemara bližji pravemu Hajamovemu besedilu. ki je bilo podlaga Fitzgeraldovemu prevodu. Seveda imajo prevode Hajama tudi Italijani in Francozi in številni drugi naroda. celo Cigani. Zanimivo je, da je v španščino prevel niz peržanskih pesniških biserov iz Omara Hajama slovenski rojak, argentinski pesnik F. Ebber, kakor poroča A. Debeljak v uvodu svojega prevoda.
Kdo je bil Omar Hajam? O tem nesporno velikem orientalskem pesniku obstoje cele knjige, delno spisane v obliki razprav, delno kot življenjepisi, ki prikazujejo njegovo življenje z nekontrolirano primesjo domišljije. A. Debeljak je dognane življe-njepisne podatke zgostil v esejsko <*pisan uvod. iz katerega posnemamo samo neka-tre: Omar Ibn Ibrahim E1 Kajj&m se je rodil v pokrajini Horasamu blizu mesta Višapura proti 1. 1040. Posvetil se je višjemu računstvu in zvezdoslovju ter veljal za največjega znanstvenika svoje dobe. Njegov spis o algebri je še 1. 1851 izšel v francoskem prevodu. Omar je v njem razodel stvari, kakršne so zapadnjaki zasledili šele v 16. stoletju. Razen Algebre so se
N®vi hrvatski prav-apis
(Zagrebško pismo)
Naposled je hrvatska javnost dobila natančna pravila za novi etimološki pravopis, o katerem se je od ustanovitve hrvatske države toliko razpravljalo, že lansko leto v avgustu je izdal Poglavnik zakonsko odredbo o hrvatskem jeziku, o njegovi čisteči in pravopisu. Tedaj je bilo odločeno, da bodi hrvatski službeni ln književni jezik štokavsko narečje jekavskega, oziroma iekavskega govora. V hrvatskem jeziku se je imelo pisati po etimološkem (korenskem) in ne po fonetičnem (zvočnem) pravopisu. Korenski pravopis se v glavnem odlikuje v varovanju prvotnih, korenskih ali osnovnih konzonantov, fonetični pa v izenačenju konsonantov po zvočnosti ter v izpahovanju konzonantev iz nekaterih konzonantskih skupin. Z drugimi besedami: Pisati s korenskim pravopisom pomeni, da je treba v pisanju konzo-ncntskih skupin paziti na postanek besed in ne na izgovor. Nasprotno pazi fonetični pravopis le na izgovor.
Na podlagi teh splošnih načel so nekateri že takoj začeli pisati po etimološkem pravopisu. Toda zadeva ni bila tako preprosta kakor se je zdela na prvi pogled. Filologi so morali namreč najprej jezikovno odrediti mejo te etimologije, kajti hrvatski pravopis se je močno izpremenil že od Gajevih časov, da niti ne omenjamo prejšnjih pravopisov. Vzporedno z uvajanjem novega pravopisa je šla tudi tendenca za čiščenjem hrvatskega jezika od tujk; mišljeni so bili predvsem srbizmi, ki so su udomačili za časa bivše države. Te tendence so se začele uveljavljati že v banovini Hrvatski, kar zlasti dokazuje knjiga Guberine in Krstiča: »Razlike med hrvatskim in srbskim književnim jezikom«. Smoter vsega tega je bilo napraviti debelo Črto med obema jezikoma v govoru in pravopisu, oziroma očistiti hrvatski jezik vseh srbskih vplivov, tako da bi spet postal kakršen je bil 1. 1918. Gotovo imata oba jezika svoj posebni jezikovni zaklad in nekatere iste besede Imajo celo drug pomen v tem ali onem jeziku, vendar je dejstvo, da imata oba jezika največji del besed enakih in da ni mogoče izvesti v hrvatskem jeziku take purifikacije in reforme pravopisa, da se Hrvati in Srbi ne bi več mogli razumeti — po jeziku. Zato je večinoma nepristranska slavistika ta dva jezika imenovala hrvatski ali srbski jezik, oziroma hrvatsko-srbski jezik, ker najbrže ne najdete zlepa dveh jezikov, ki bi si bila tako podobna. To je pač dejstvo, ki ga tudi nihče ne more. zanikati.
Pri novem hrvatskem pravopisu je tudi prevladalo načelo, da bodi sinteza vseh narečij: štokavskega (iekavskega), cakav-skega (ikavskega) in kajkavskega (ekav-skega). Srbski jezik ne pozna teh narečij in se lahko poslužuje fonetičnega pravopisa. Fonetika v hrvaščini se je pa precej oddaljila zlasti kajkavskemu in čakavske-mu narečju. Z novim pravopisom se je sicer hrvatski jezik nekoliko oddaljil od srbskega, vendar se je zato nekoliko približal slovenskemu pravopisu. Kajpak, s>
ohranile razpravice o fiziki, matematiki, zvezdoslovju. Ta Hajamova znanstveni dela so spisana v arabščini. Sodeloval je tudi pri koledarski reformi in njegovo pre-ustrojbo cenijo poznavalci višje od grego-rijanske. Po smrti šaha Melika je najbrž razpadla zvezdama, na kateri je deloval Hajam in za perske učenjake, ki so si pridobili velikih zaslug za ohranitev grških duhovnih zakladov, so nastali slabi časi, kar Hajam omenja v predgovoru svoje Algebre. Poromal je v Meko in se nato naselil v pravljičnem Bagdadu, kjer je živel odljudno. Umrl je 1. 1123 v Višapuru.
Hajamovih kitic je v neki francoski prozni izdaji 170, v prej omenjenem Rose-novem prevodu pa 152. Dr. A. Debeljak se je potrudil, da bi dal Slovencem kar moči popolnega Hajama in je prevel vsega Fitz-geralda, prav kakor Rosena in še razne variante, ki jih je bil pobral v drugih jezikih. Z ljubeznivo skrbjo, ki jo je posvetil ponašitvi srednjeveškega Perzijca, je stopil na prvo mesto med našimi prijatelji Hajamove zrele modrosti in bi lahko, če bi se kdaj tudi mi ogreli za klube, vodil izbrani krožek častilcev Omara Hajama.
S Hajamom pojdi, pusti modri kreg!
Gotov na svetu je le časa beg.
O, čas hiti, vse drugo zgolj je laž;
ospe se krasno cvetje nam na vek.
Hajamove kitice so svojevrsten pojav v svetovni poeziji. Niso namenjene ljudem, ki so polni iluzij o življenju in čioveku; zatrdmo ne bodo brevir vsakega mladega človeka; v njih tudi ni bodrila za tisto brezpogojno dejalnost, ki se včasi proglaša za življenjski smoter. Razočaran, izkušen in filozofsko moder človek se izpoveduje v poeziji Omara Hajama; skeptik govori iz nje: človek, ki je izmeril globine in višine življenja, pokušal njegove slasti in se možato otepal številnih nadlog in bolesti, daje človeku knjižico tolažbe. Nekaj antične modrosti, kakor je živela v stari Heladi, je cepljene na orientalski trs in zatemnjene z melanholijo puščavskega človeka, ki sanjari v svojih zelenicah in se opaja z rožami bajnih vrtov tam okoli starega Bagdada. Zato so pesmi Omara Hajama vso dobo, kar so se razširile po Evropi, ena izmed priljubljenih knjig ljudi, ki imajo v sebi Horacijevo življenjsko čustvo. Vzlic tej sorodnosti pa je med njim in H orači-jem taka razlika, kakor med rimskim človekom te dobe Cesarstva in perzijskim astronomom iz enajstega stoletja po Kr.
Marsikateri čitatelj utegne po vsem tem dobiti slast za Hajamove verze, ki jim je dal Anton Debeljak sočno in polno slovensko obliko. Njegov prevod Omara Hajama pa žal ni natisnjen in čaka založnika, ki bo razumel, da bi bila izpopolnitev slovenske pesniške literature s prevodom ene najglobljih zbirk iz srednjeveške poezije Srednjega vzhoda več kakor samo kulturno dejanje: da bi slovenski Hajam približal to cvetje žlahtne, zrele, tako rekoč poz-nojesenske življenjske modrosti tudi onim, ki sicer ne berejo verzov. Skratka, da bi bila to knjižica — in mislimo si jo lahko samo v krasni izdaji žepnega f—mata — ki bi dosegla premnoga srca in ogrela prenekaterega duha r.ied nami.
uvedbo novega pravopisa je govorni jezik ostal kakršen je bil. Po objavi Poglavni-kove zakonske odredbe je ministrstvo pro-svete imenovalo posebno poverjeništvo, ki je izdelalo pravila za pravopisne izpre-membe. Medtem osnovani državni u^ad za jezik je na podlagi teh pravil izdelal načrt korenskega pravopisa, nakar je izSia izvršilna naredba ministrstva. Posebno priporoča ministrstvo državnemu uradu za jezik, da skupno s Hrvatsko akademijo in z univerzo izda veliki slovar sodobnega hrvatskega jezika, v katerem bi se zlasti določili enotni strokovni izrazi za vsa področja človeške aktivnosti.
A tudi ta izvršilna naredba ni zadoščala za prakso. Zato je sedaj državni urad za jezik pod redakcijo prof. Klaiča izdal na osnovi izvršilne naredbe knjigo »Korien-sko pisanje« s kratko etimološko slovnico in s pravopisnim slovarjem. S to knjigo je šele postal novi pravopis vsem jasen in dostopen. Izvršilna naredba je odredila, da stopi novi pravopis obvezno v veljavo z Novim letom 1943. Službeno hrvatsko stališče glede jezika je izraženo v čl. 1. zakonske odredbe o jeziku, ki se glasi: »Jezik, ki ga govore Hrvati, je po svojem «z-viru, po zgodovinskem razvoju, po svoji razširjenosti na hrvatskem narodnem jwd-ročju, po načinu izgovora, po slovniških pravilih ter po pomenu posameznih besed izvirni in posebni jezik hrvatskega naroda, ter ni istoveten z nobenim drugim jezikom, niti je narečje kakega drugega jezika, ali s katerim koli drugim narodom skupnega jezika. Zato se imenuje hrvatski jezik.«
Že lansko leto je izšla v strtjgem korenskem pravopisu Poglavnikova protiboljše-•viška knjiga »Strahote zabluda« (v italijanščini »Errori e orrori«). Od začetka piše v tem pravopisu tudi hrvatski služben* list >Narodne novine«. Poseben vpliv izvaja v tem oziru največji hrvatski kulturno-politični tednik »Spremnost« v uredništvu g. Iva Bogdana. V tem pravopisu je napisana vsa hrvatska zakonodaja kakor tudi vsi novi učbeniki. Hrvatski tisk je tudi začel v zadnjem času vedno bolj pisati po novem, dasi ne še dosledno.
Stari hrvatski pisatelji pred narodnim preporodom so kolebali med obema pravopisoma, vendar so bili pač v duhu ča.sa bolj etimologi kot fonetiki. Tudi se niso dosledno držali pravil. To vprašanje je stalo pred Gajem, M je prvi uredil f notni hrvatski pravopis, seveda korenski, in proglasil za književni jezik štokavsko lekav-ski, s čimer je navezal na staro dubrov-niško dalmatinsko tradicijo. Skoraj sočasno se je Vuk Karadžič odloč.il za fonetiko in za hercegovsko ijekavsko narečje, česar se Srbi pozneje niso držali, uporabljajoč vedno bolj ekavsko narečje. Od tedaj je postalo vprašanje pravopisa — politično. Kadar je prišla do izraza bolj jugoslovanska smer, se je uveljavila fonetika, dočim se . je hrvatska usmeritev uveljavila s korenskim pravopisom. Tako ?e 1. 1850 prišlo na Dunaju do znanega knjiž-ževnega dogovora v smislu kulturnega ze-dinjenja. Kongres je stal na stališču, »da mora en narod imeti tudi en književni Je-
z£k«. Kot književni jezik je bUo sprejeto
južno, hercegovsko, ijekavsko narečje. Naj-ostrejši nasprotnik teh sklepov je bil dr. An te Starčevič, oče hrvatskega nacionalizma, ki je posebno pobijal, da bi bih Srbi in Hrvati en narod. V šestdesetih In sedemdesetih letih preteklega stoletja so končno šolske oblasti odredile strožji etimološki pravopis, kakor se je pisal v prvi polovici preteklega stoletja.
Za časa bana Khuena-Hedervarya je bil sestavljen vladni odbor iz pristašev enotnega hrvatsko-srbskega jezika, ki se je odločil za zmerno fonetiko. Madžari so hoteli ugoditi tudi Srbom na Hrvatskem. To je znani Broz-Boraničev pravopis, ki je veljal do 1. 1929, ko je bila tudi za Hrvatsko predpisana ekstremna srbska fonetika. Tako je ostalo do ustanovitve hrvatske banovine, ko je zopet stopila v veljavo prej omenjena zmerna fonetika. Z vprašanjem pravopisa se je največ bavil znameniti slavist prof. Toma Maretič,' zlasti v svojem kapitalnem delu »Gramatika in stilistika hrvatskega ali srbskega jezika«. Dobra stran etimološke pisave je v tem, da se lahko pozna izvir posebno podobnih besed, toda treba se je učiti pisati. Pri ro-netiki se sicer izgubi sled besedam, govori se pa, kakor se piše. Francosko ali angleško etimologijo smatrajo za odločno pregnano. Toda tudi v tem času je oiln dosti hrvatskih struj, ki so se držaie strožje etimologije. Tako nekateri hrvatski književniki okrog vedno skstremno hrvatske Matice Hrvatske ter Društva sv. Jeronima. Konsekventno so pisali i tem pravorisu bratje Radiči, jezikoslovec Ante, ki je bil silno ploden publicist, kakor tudi politik Stjepan. V eri dr. Mačka so izdali zbrana dela dr. Ante Radiča, pisana etimološki. Po njih smrti je pisala tako le še Seljačka Sloga, kulturna organizacija bivše HSS.
Nova hrvatska slovnica obravnava le vprašanja, ki so nastala z uvajanjem strožje etimologije, približno stopnji dr. Ante Radiča. V dolgih zlogih se piše namesto dosedanjega -ije le -ie, dočirri je v kratkih zlogih -je ostal kakor doslej. To odgovarja kratkemu ikavskemu slogu -i, oziroma dolgemu. Isto je tudi pri ekavščini. To je glas, ki se v filologi ji imenuje »jat«. Največje izpremembe so seveda na3topiie v pisanju konsonantov. Tako se konsonantske skupine ne izenačujejo več po zvočnosti. Ravno tako se v mnogih primerih nc dopušča več izenačenje konsonantov po mestu glasovne tvorbe. Naposled se v večini slučajev ne dopušča več izpahevanje konsonantov. Ta načela se deloma izvajajo tudi pri pisanju tujk. Precej se je izpreme-nila tudi delitev besed na zloge, pri čemer se mora sedaj upoštevati seveda koren besede.
Dočim je pravopisno vprašanje sedaj urejeno in normirano, ostane odprto veliko težje vprašanje purifikacije hrvatskega jezika. To ne bo rešeno, doklrr Državni urad za jezik v smislu zakonskega nalc-? ne bo izdal veliki slovar hrvatskega jezika. Zaenkrat se konkretno rešuje vprašanje srbizmov, ki so se udomačili pod vplivom Beograda, zlasti v državni upiavi in v vojašnici. Potrebno je, da se za vse te pojme zopet uveljavijo hrvatski izrazi, zatem je nujno, da se razne besede, ki imajo v srbščini drug pomen kakor v hrvaščini, zopet postavijo na pravo mesto. Državni urad za jezik Izdaja od časa do časa v tem oziru potrebna navodila. To prizadevanje je deloma že uspelo. Toda purifikacija ni popolna, ker se n. pr. ne tiče Številnih tur-cizmov. Nasprotno je prav Le dni Izšla knjiga znanega jezikoslovca dr. Esiha o turcizmih z namenom, da bi severni hrvatski kraji bolj razumeli govorico osrčja hrvatske države, Bosne, kjer so seveda tur-cizmi v silni rabi. Vrhu tega obatoji še tendenca, da se jezik očisti mednarodnih tujk, toda vse delo na tem področju je bolj poskusnega značaja. Daljša praksa bo komaj pokazala, kaj bo od vsega tega ostalo trajno. Ni treba pri tem še posebno poudarjati, da dosti teh neologizmov sploh ni v duhu hrvatskega jezika in je tudi drfavai urad za jezik glede njih še zelo rezerviran. Največji poskus čiščenja hrvatskega jezika od tujk je ravno že omenjena knjiga Po-glavnika »Strahote zabluda«. V tem oziru se je uspelo vsaj toliko, da se tujke več ne rabijo brez največje potrebe wmo tedaj, ko pač ni za njih več nadomestila v domačem govoru. Naj omenimo nekatere pogostoma rabljene neologizme, ki so se nekoliko udomačili: promičba (propaganda, od promicati), slikopis (film), sdkokaz (kinematograf), svjetlopis (fotografiji), družtvovno (socialno za razliko od druž-tvenega), glavničarstvo (kapitalizem), uljudba (kultura), posebničko (pnvatnoj, brzoglas (telefon), samovoz (avtomobil), krugoval (radio) itd. Nekaj jih je pa že, ki se niso mogle uveljaviti, čiščenje v tem oziru bo gotovo trajalo leta, dokler se ne bo nekoliko stabiliziral očiščeni hrvatski jezik.
Kadar prodajal, preglej »Jiatrove« oglase?
zapiski
Ermete Zacconi
Minule dni je dovršil 85 let eden največjih italijanskih dramskih igralcev — Ermete Zacconi. Rodil se je leta 1857. v igralski rodbini in je že kot šestleten deček prvikrat stopili na oder. Kmalu je zavztl vidno mesto med dramskimi umetniki Italije. Njegov talent je nenavadno globok in širok, obsega vse veje odrskih del od visoke klasične tragedije preko družabne drame do komedije in celo ljudske veseloigre. Med njegove najboljše vloge sodijo Shakespearov Kean, Ibsenov Osvald in Kardinal Lam-bertini. V slednji vlogi je nastopili doslej več ko tritisočkrat Zacconii je na številnih turnejah obiskal domala vsa večja evropska gledališča; med drugimi je ob koncu prejšnjega stoletja gostoval tudi v Zagrebu, kjer je igrail vlogo nesrečnega Kuzovkina v igri Turgenjeva »Tuj kruh«. Kljub visoki starosti je Zacconn ohranili svojo telesno in umetniško moč im se kdaj pa kda j še vedno pojavlja na odru, vzbujajoč navdušenje svojih neštevilnih častilcev. Prav za svoj jubilej je odpotovali v Pariz, kjer bo nastopil v Vlogi Faria v francoskem filmu »Grof Mon-te Christo«.
»Naš rod« t norem letnika
Pravkar izdala 1. številka mladinskega mesečnika »Naš rod« pni-naša Davorina Ravi jena »Zamorsko pripovedka o vetru«, 1. S. Turgenjeva črtico »Prepelica«, aizasko legendo »Sodar«, Emanuela Koflmana pesem »Mati poje«. V. Pirnata prispevek »Robinzon in njegov otok«, zemljepisno črtico »Na Kavkazu« (z zemljepisno skico) ter nekaj drobnih zanimivosti in dopisov. Ilustracije ie izvršil Fr. Mihelič. K. Rolaffio pa je prispeval za renrodukerio na naslovni strani fotoigrafMo »Loncevezec«.
Uredništvo »Na5ega roda« je nrevzel Ivam Tavčar. V proglasu pravi uredništvo staram: »Sami najbolje veste kako so otroci željni dobrega čtiva. Onaziiiete. kako sku-?ajo to želio utoniti, k^kor hitro premagajo tehnične težave čit^nia in začno sflediti smislu tiskane besede. To ie razumljivo. V dobrem spiisu je toliko lepega globokega im vedrega, da nam je kn jiga vir užitkov, združenih z velikimi nauki za žrvljenje. Dobra knjiga je pionir človeškega napredka, brez nje si dames ne moremo misliti ne znanstvenega razvoja ne dvi<?a srčne omike.«
S tem apelom za čtivo in podniramie dobre knjige je »Naš rod« nastopili 14. letnik im pozvail starce, da na podpro. ker bodo tako samo podpirali duševni razvoj svojih otrok.
Ugotovitev. V zvezi s člankom »Ob novem slovarju tuik« (Jutro. 8. t. m.) ugotavljamo, da je izšla tudi še druga izdaja tam omenjenega Glonarjevesa »Žepnega slovarčka tuik« (1. 1934) in da je le-ta za celi dve poli obsežnejša, ko druga izdaja Bradačevega »Slovarja tujk«. V navedenem članku smo omenil; samo prvo izdajo.
Iz hrvatske literature. Spričo slabega zanimanja za posamezne pesniške zbirke je šestorica hrvatskih pesnikov izdala pred dnevi skupno zb:rko z naslovom »Ranjeni galeb«. Vsak pe?nik je zastopan z deset:mi pesnrmi V tej skupni zbirki so udeleženi naslednji pesniki: Gustav Krk_ lec, Frano Alfirevic. Nikola Šnt>. Šalih Alič. Vlado Vlaisavlievič in Ivo Balentovič — Znani publicist in književnik dr. Ivan Esih je izda] slovar, kakor ga je hrvatska literatura v tem obsegu doslej pogrešala: »Turcizmi. Rječnik turških,, araoskih i perzijskih riieči u hrvatskom književnom jeziku i pučkom govoru.« V slovarju je tudi pregled nove turške abecede in slovnice. — Dr. Stjepan Antoljak je izdal v Zagrebu knjigo »Pregled hrvatske poviesti«. ki jo kritika hvali zaradi njene zgoščenosti in preglednosti.
Drugi del Budakovega romana »Ognjišče« je izšel v slovenskem prevodu Se_ verina Salija minule dni pri Ljudski knjigarni. S tem je ta kvalitetna stvaritev hrvatskega pripovednika izšla v celotnem slovenskem prevodu, ki je tako prehitel vse druge nameravane prevode. Ob prvi priliki se vrnemo k tej knjigi z obširnejšim poročilom.
O slovstvu bližnje bodočnosti. Čeprav še ni končana zgodovinska borba za novo obličje sveta, se že razvijalo diskusije o velikih spremembah, ki jih utegne prinesti sedanja revolucionarna vojna tudi na tako rahločutnih področjih, kakor je poezija in umetnosti vseh vrst. Rimski obzornik »Augustea« je odprl svoje stolpce zanimi-vf diskusiji o slovstvu bližnje bodočnosti in sicer v znamenju vprašanja: »Italijanska ali evropska literatura?« Ali bo v slovstvu povojnega sveta prevladovala nacionalna ali nadnarodna, evropska smer? »Augustea« prinaša odgovore na ta vprašanja iz peresa starejših in mlajših slovstvenih delavcev. Fida Gambetti je poslal svoj odgovor celo z ruske fronte. Diskusija še ni zaključena. Spominja na diskusijo, ki jo je pred meseci prinašala druga rimska revija (»Primato«) o vprašanju romantične smeri v sodobnem slovstvu.
	ffiffltfm
	
	
	Mma
Radio Ljubljana
SOBOTA, 17. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka gkusba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Simfonična glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valček. 13.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščinn. 133.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. Orpester vodi dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14.45: Poročila v slovenščini. 15.00: Pokrajiimski vestnik. 17.10: Nove plošče Četna. 17.55: Cirila Rakovec: Gospodinja in služkinja (predavanje v slovenščini). 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Pisarna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Lirična prireditev družbe EIAR: La Gioconda. V odmorih: pribl. 21.38: Predavanje v slovenščini; pnbl. 22.35: Zanimivosti v slovenščini; pribl. 23.15: Poročila v italijanščini.
MALI
Kdor iSS« službo plača sa vsako besedo It _J30, za drž. to prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L j.__ za vse druge oglase L —£0 za besedo držu ta prov. takso —.60. za dajanje 'naslova aH šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.

Postrežnico
za popoldanske ure išče J., Podmilščakova 49-1.
13981-1
Iščem dojiljo
ki bi bila pripravljena ltl v Firenzo z otrokom. Plača dobra. Obrniti se na Dečjl dom v Ljubljani.	13975-1 1
Službe išče
Matceles 500 ccm
v brezhibnem stanju, prodam ali zamenjam za pohištvo. Anžič. Sne-berje 73.	13956-12
Trgovsko hišo
sredi Črnomlja prodam. Malnerlč, Črnomelj.
13899-20
Mlado dekle
vajeno težkega dela, išče zaposlitve. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavka 100«.
13969-2
Krasno lisico
Inozemsko, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13438-6
Prodam
lep, pleten, športni voziček. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Ogled med 13. in 14. uro.
13950-6
Otroške vozičke
vseh vrst, nove ln rabljene, kupite, prodaste ali zamenjate pri tvrd-kl »Promet«, nasproti križanske cerkve.
13949-6
Peč kupim
najraje Zephlr ali Lutz. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Peč«.
13955-7
Snežke
bele, dobro ohranjene, za triletno punčko, kupim. Naslov. M. M. Verdijeva 2-UI., 21.
13951-7
Pohištm
Več modernih
spalnic
ln dnevnih sob Iz orehovega, mahagonijevega ln jesenovega lesa, prvovrstne Izdelave, proda lz zaloge tvrdka Rok Berili, LJubljana, Celovška cesta 287. — Vse Informacije se dobijo dnevno od 13. do 15. ure pri Berllč, Šiška, Jernejeva ceste 53-1.	13946-12
Oddam
podprltlično stanovanje, enosobno, trinadstropni-ca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predplačilo«.
13575-21
Opremljeno sobo
za dve osebi, in kabinet oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13973-23
Sobo
s posebnim vhodom v centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13958-23
Kupim
stroj za mletje kosti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13977-29
Gospodje, pozor!
Klobučarna »Pajk« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna dala vnlca. — Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30
Dijaki (-inje)!
Pohitite, šola se je začela. Vaše slike za legitimacije naredi najhitreje, najlepše, najceneje -za 6 fotografij ln 1 povečava luksus samo 20 lir. Fotografira prejšnji operater Foto-Tourista. Izkoristite priliko! Foto Kocmur, Prešernova 9.
13947-39
Največ oglasov ima
„JUTROM
Inserirajte torej tudi VI!
VALJA ŠVAJC AR sporoča, da je po daljšem bolehanju preminul njen preblagi mož, sin, brat, stric in svak, gospod
ŠVAJGAR CIRIL
višji carinski kontrolor
dne 15, oktobra 1942.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 17. oktobra 1942 ob 3. tiri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. oktobra 1942.
Vsemogočni je poklical k sebi po plačilo — prevideno s sv. zakramenti — danes, na njen godovnl dan, našo drago, skrbno mamo
TEREZIJO BUKOVEC roj. FAJDIGA
Pogreb bo 17. oktobra ob 10. uri iz Dobrniča na pokopališče v Trebnje. Trebnje, Mrzla luža, dne 15. oktobra 1942.
ŽALUJOČI OTROCI IN SORODNIKI
Urejuje: Davorin Ravijen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v L„pijani