, #   starši sicer resno vplivajo na vse kasnejše relacije, vendar to ne pomeni veè, da je posa- meznik zaradi tega zamrznjen oziroma enkrat za vselej ones- posobljen. V vsaki ponovitvi starega vzorca odnosov je na- mreè mo`nost, da je ta pono- vitev zadnja, da se bo tokrat iztekla na drugaèen naèin ozi- roma, da bo posamezniku omogoèila, da svoj svet odno- sov spozna, razširi in preobli- kuje. To pa je mogoèe prav zaradi vzajemnosti afekta, ki se vzpostavi v vsakem glob- ljem odnosu. Lahko bi torej rekli, da re- lacijska dru`inska terapija sku- ša v vsej svoji plastiènosti, ki zajema sistemsko, medosebno in intrapsihièno sfero psihiè- nega do`ivljanja, regulirati ta temeljni afekt, ki preveva in pre`ema vse odnose v njihovi nefunkcionalnosti in patološ- kih psihiènih vsebinah. Te vsebine pa potem postanejo tudi zavezujoèe za vse medo- sebne in dru`inske odnose, ki jih posameznik vzpostavlja po modelu afektivega psihiènega konstrukta, ki ga je razvil `e v zelo zgodnji dobi, ali pa je bil vsajen v èloveško psiho preko travmatiènih odnosov in se tokrat v odrasli dobi zno- va pojavlja, ker v svetu tega po- sameznika predstavlja naj- globlji mo`en odnos z dru- gim, pa naj je ta še tako boleè in travmatièen. Vsaka pono- vitev travmatiènega odnosa je klic na pomoè in upanje, da bo tokrat v novih odnosih mo`no te zaplete konèno raz- rešiti. Zato relacijska dru`in- ska terapija najprej te odnose na novo prebudi in jih naredi poznane, nato pa skuša preko novega terapevtskega odnosa, ki je vzpostavljen med posa- meznikom in terapevtom, za- koncema in dru`ino ter tera- pevtom, spremeniti medoseb- ne odnose oziroma spremeni- ti osnovni sistem regulacije afekta in afektivni psihièni konstrukt, ki vodi in usmerja ter ohranja te odnose. To pa pomeni, da dru`ini, posamez- niku ali paru omogoèi, da se zave, kaj ju povezuje in da ta afekt vkljuèi v svoje do`ivlja- nje in razumevanje sebe, dru- gih in sveta. Delo Relacijska dru`inska terapija odpira torej mo`nost poglobljenega razumevanja èloveških odnosov, terapevt- skega dela in najglobljih psi- hiènih mehanizmov, ki obli- kujejo posameznika in njego- vo dojemanje sveta.     & 82  '  + ;?% $ ! # ,, »Pripravila sem prtljago in jutri me ne bo veè tu. Skušam stakniti skupaj preteklost in sedanjost in razmišljam, kak- šna bo prihodnost. V sebi èu- vam kot zaklad lepoto te do- line, posebej po de`ju. Polja so zelena od ri`a, temno zele- na od koruze, èudovit zelen sari, ki valovi v vetru. V sebi hranim vsa ta leta s svojimi `enskami. Vidim, kako delo, ki smo ga zaèele pred mnogi- mi leti, zdaj raste, se krepi in širi od vasi do vasi. Jaz sem posadila to seme, vendar ne samo jaz. Toliko jih je bilo z menoj – Kavi, Kamla, San`u, Kanta, Mangla in druge, ka- terih imena in obrazi se vrsti- jo pred mojimi duhovnimi oè- mi. Poletje je, ko zorijo sado- vi, ko zori koruza za naše lju- di in zame. Suvarana in Ra- tan bosta skrbeli za to, pa Indu, `iva, Lalita, Samarta… Seme bo obrodilo sad, pa èe- prav tega sadu tukaj morda ne bom mogla u`ivati. In jokam od veselja, da je tako! In jo- kam od boleèine, ker vse to za- pušèam. In jokam, ker jih nosim – vsako od njih – v svo- jem srcu, ki krvavi, ko odha- jam. De`evje je minilo, a bo spet prišlo. Zato, da bodo iz semen zrasla moèna drevesa in prekrila rjave grièe Sabar- kante.«    2004    Te besede izpovedi zaupa- nja v Previdnost, s katerimi se izteèe knjiga kratkih zgodb Doma sem, kjer je moje srce, uokvirijo silovito `iv preplet »nekaj zgodb o `enah iz Sabar- kantske doline«, kot pravi njen podnaslov. Gre za izjem- no tankoèuten, globoko podo- `ivet popis `ivljenjskih zgodb `ensk-staroselk ljudstva Dun- gri Garasija, `iveèega v osred- nji Indiji, natanèneje na seve- ru zvezne dr`ave Gud`erat, s katerim se Marija Sreš vraèa v svet svojega prvenca Tam, kjer kesude cveto. Vendar pri tem ne gre za vraèanje v isto, temveè za iz- jemno poglobitev avtorièinega orisa lastnega apostolata med najbolj zapostavljenimi med zapostavljenimi. Zaznamova- na je namreè ne samo z izkuš- njo hudih gro`enj in fiziène- ga obraèunavanja s kristjani ter zaèasnega pregona misijo- narjev iz dr`ave (gre za posle- dice prihoda skrajnih hindui- stiènih strank na oblast). Knjiga namreè nosi moèno sled njenega prizadevanja k popolni osamosvojitvi `ensk pri vodenju gibanja Naprej, staroselke! To gibanje, ki da- nes šteje okrog 3.000 èlanic, je namreè Marija gradila in nadgrajevala v treh desetletjih svojega delovanja v Indiji s pomoèjo staroselk. Zdaj ga vodijo same. Namen tega gibanje je, da `enske, zdru`ene v “stri san- gatane”, to je v nevladna `en- ska zdru`enja, s pomoèjo ka- terih lahko kandidirajo pri vladnih projektih za pomoè staroselcem, pridejo do mo`- nosti lastnega zaslu`ka in ekonomske neodvisnosti. Na ta naèin je postavljen temeljni kamen za dosego konènega ci- lja, namreè, da bi staroselke zaèele presegati tisti veèni “karvu pade”, namreè vdanost v usodo. In predvsem, da bi se, kot del svojega zanièeva- nega ljudstva, ki je v dru`be- nem sistemu umešèeno naj- ni`je, in kot `enske, razum- ljene kot objekt totalnega raz- polaganja, zaèele dojemati kot osebe, kot Bo`je otroke z nedotakljivim dostojanstvom. Da bi dokonèno strgale z obrazov “lad`”, tanèico, s ka- tero so si primorane pokrivati obraz in priznavati popolno moško oblast nad seboj. Pot preobrazbe od bitja, nemoèno vdanega v svojo kruto usodo, usodo odsotno- sti veselja ob rojstvu, otroštva brez igre, polnega prete`kega dela, slabše hrane in odsotno- sti šolanja, pogosto neprosto- voljne poroke (ki je v resnici slabo prikrito mešetarjenje med dvema dru`inama), in dobe `enskosti in materinstva, pre`etega s prisilo, poni`eva- njem in fiziènim nasiljem, do osebe, ki se v globoki zavesti lastnega dostojanstva v polno- sti uresnièi kot ustvarjalna `en- ska ter `ena in mati, je rdeèa nit knjige Doma sem, kjer je moje srce. To pot je z mnogimi izmed njih Marija oziroma Riaben, kot jo ljubeèe, sestr- sko imenujejo staroselke, osebno prehodila. Na navidez enostaven, a v resnici izjemno zahteven naèin. Na naèin “hoje z njimi”, kar pomeni, da je z njimi `ivela in delala, predvsem pa si je vzela èas za- nje, za dolge pogovore ob èaju. Ob vseh teh dragocenih trenutkih se jim je kot potr- pe`ljiva poslušalka in odkrita sogovornica kar najtesneje pribli`ala ter poèasi odstirala njihovo zastrto bistvo. Kri- stusa in njegovega sporoèila neizmernega dostojanstva in osreèujoèe svobode Bo`jega otroštva jim ni posredovala s katehezo. Skupaj so ga iskale predvsem skozi nesebièno lju- bezen, skozi prizadevanje za rast posameznic in za skupno dobro, skozi obèudovanje na- rave (ki je staroselcem nekaj svetega, zaradi èesar v njih tako strahotno boleèe odmeva unièenje pragozda v gorovju Aravali, v zavetju katerega `i- vijo) ter skozi o`ivljanje tistih prvin iz njihovega izroèila, ki jim dajejo zavest lastne vred- nosti. Kot je denimo dejstvo, da so bili njihovi predniki, odlièni lokostrelci in lovci, v prijateljskih odnosih s kralji dinastije Ra`put. Doma sem, kjer je moje srce je dokument nekega èudovi- tega prijateljstva, ki se je za- èelo sredi sedemdesetih let, ko je mlada izobra`enka, slo- venska redovnica sedla k no- gam nepismenih kmetic vasi Lusadije in njene okolice. S tem se ji je odstrl skoraj po-  #   vsem neznan svet, svet bogas- tva nepreglednih razse`nosti, bogastva `ivljenja mnogih `ensk. Zapisala jih je in ustva- rila niz portretov, v katerih osebe za`arijo v vsej svoji iz- jemnosti in ranjenosti hkrati. Izrisala jih je na spoštljiv na- èin, na naèin uèenca, ki je za- bele`il izkušnjo, ki ga prese- ga. Verjetno se ravno zaradi tega bralca s tolikšno silovi- tostjo dotakne val `ivljenjskih zgodb staroselk iz Sabarkante. Pred njim `ivo stoji prva staroselska uèiteljica. Sposob- na in uspešna `enska, ki po- stane `rtev obto`be èarovniš- tva. Pogumna in odlièna or- ganizatorka dobro plaèanega dela za `enske. Sramotno za- pušèena nevesta, ki postane modra kuharica v misijonski postaji. @enska, ki zapusti vsi- ljenega mo`a in èaka tistega, ki jo bo spoštoval. Mlado de- kle, ki zavrne splav in se od- loèi roditi otroka moškega, ki jo je izkoristil. Vdova s prele- po izkušnjo skladnega zako- na. Mati, ki se zna èuditi skrivnosti èloveškega rojstva. @ena, ki se ne ukloni mo`u, ki jo skuša prisiliti v splav, jo nato napodi in si nazadnje pripelje ljubico. Vdova, ki za- vrne vnovièno poroko, zaradi katere bi izgubila pravico do svojih otrok. Verna voditelji- ca, ki je ob mo`evi podpori nosilni steber `enskega giba- nja. Kristjanka, ki ostaja zve- sta veri, zaradi katere so skraj- ni hinduisti napadli in prete- pli njeno dru`ino. Vsekakor gre za branje, vredno bralèeve pozornosti. In to ne samo zaradi svoje izje- me vsebine, kajti v teh krat- kih zgodbah so elementi, v katerih prete`no avtobiograf- ski opis prehaja v leposlovje. To velja zlasti za opise narave, ki se s svojo sugestivno lepoto dotikajo umetniškega. Podob- no velja tudi za opise oseb, skozi katerega te stopajo pred bralca in se ga `ivo dotikajo, medtem ko je `ivost in gib- kost dialogov in dogajanja mestoma nekoliko okrnjena zaradi avtorièinih temeljitih razlag, ki slu`ijo za premosti- tev kulturnih razlik indijskega in slovenskega prostora. In vendar je ravno to ena najveèjih odlik te knjige. Na- mreè, da je vzpostavila vez ljubeèe èloveènosti, po kateri lahko steèe `iv dotik s sve- tom in ljudmi, ki bi nam za- radi svoje razliènosti ostali za vselej nedostopni. Zato nas lahko skozi Marijino knjigo tako moèno nagovarja izkustvo indijske `enske in njene èudo- vite sinteze `enskosti in ma- terinstva, prepolne miline in dostojanstva, igrive ustvarjal- nosti in `ilave potrpe`ljivosti. Nagovarja nas izkustvo `en- ske, ki je z veseljem `enska, `enske, prepolne `lahtne `ens- tvenosti, ki je v sodobni Evro- pi `al tako silno redka. <$<   0&   * )2AIA!/ @ ?$ .H    /# ,, V zgodovini slovenskega naroda bi te`ko našli obdob- je, ki bi tako moèno zaznamo- valo našo sedanjost, kot doga- janje v Sloveniji med leti 1941 in 1945. Gre za obdobje oku- pacije ter razkosanja Slovenije, hkrati pa tudi komunistiène revolucije ter iz nje izhajajoèe dr`avljanske vojne. Slovenski naciji tudi po skoraj petnaj- stih letih od prvih demokra- tiènih volitev ni uspelo najti konsenza o tem, kaj se je de- jansko dogajalo na slovenskih tleh med drugo svetovno voj- no. »Uradna« zgodovina na- mreè še vedno deli udele`ence dr`avljanskega spopada na do- bre (partizane, komuniste) in slabe (domobrance, èetnike, vaške stra`arje, Cerkev), zara- di veè desetletij trajajoèe ideo- loške indoktrinacije pa je tudi dru`bena klima obremenjena z mitom o »narodnoosvobo- dilnem boju« ter iz njega iz- hajajoèem èrno-belim prika- zovanjem zgodovinskih dej- stev, ki jih je totalitarna oblast selekcionirala in prirejala za propagandne namene. Posle- dica tega je izbrisani zgodo- vinski spomin nacije ter nez- mo`nost distance do NOB. Dr. Tamara Griesser – Pe- èar zagotovo ni neznano ime