PoStnina plačana v aotovini.
Leto XVIII.
KRANJ, 8. decembra 1934.
i Uredništvo in uprava se na- i j hajlita v Kranju Stev. 17:$. j
Telefon štev. 73.
I  Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno tO Din
j   Izhaja vsako sobote j
Posamezna številka   1 Oin»
Štev. «9.
j Dopise sprejema uredništvo
j do torka zvečer. Rokopisi se : ne vračajo. — Nefrankirana !   pisma se ne sprejemajo.
j Za odgovor priložite znamko
Tednik za gospodarstvo, socialno bP politiko in p ros vet o
Obletnica in nje refleksi
n.
Občinske agende, kakor smo že posedali, so bile zelo enolične. Izdatki občine so bili malenkostni; — nekaj 1000 goldinarjev na leto in s tem je bilo opravljeno vse, saj ni občina zaposlovala več, kakor 1 policaja, 1 prižigalca petrolejk in nekaj pometačev, ki so poleti škropili ceste s primitivnim vozom. To je bilo poleg omen. tajnika vse nameščen-stvo in vsi izdatki. Občinske doklade so bile radi tega prav malenkostne, tako tako da se ni nihče radi njih razburjal in tudi nihče kalkuliral, kako in kje jih dobiti.
Življenje samo je bilo tedaj zelo poceni.
Ko je bila ukinjena nižja državna gimnazija, ni imela občina skrbeti za drugega, kakor za svojo 4 razredno ljudsko šolo. Državna gimnazija je bila potem po dolgem prizadevanju in moledovanju na Dunaju in pri vseh merodajnih faktorjih v Ljubljani vrnjena Kranju s šolskim letom 1894/95.
Stanovskih razlik v onih časih skoraj ni bilo in tudi nikomur ni prišlo na um, da bi jih uvajal. Takozvano meščanstvo je živelo v najlepšem sporazumu z uradništvom. Razlike ni bilo nobene in skoraj ni bilo rodbine, ki bi ne imela ožjih stikov s posameznimi člani uradništva. Vse take in enake neprilike in disonance so šele produkt poznejših časov.
Zunanje lice Kranja v onih časih seveda ni bilo iako, kakor je danes, čeprav je ostal načrt kranjskega mesta pri-lično enak prejšnjemu. Karakteristično za podeželsko mestece je bilo, da je velika veČina hiš imela le tri okna na cesto. Hiše na trgu so bile od nekdaj večinoma dvonadstropne, dočim so bile hiše v ulicah, kakor še danes, enonad-stropne.
O kanalizaciji in vodovodu seveda ni bilo govora, pač pa je imelo mesto dva zelo dobra vodnjaka z izbor-no pitno vodo, to je oni za župno cerkvijo, ki daje danes vodo škropilnemu avtu, in oni pred Čolnarjevo hišo, ki pa ima domnevno le podzemni dotok iz Kokre. Vrh tega je fz mestne Črpalnice nad Maj diete vi m mlinom in hišo črpala občina na črpelko, ki je bila vlita v livarni v Žužemberku vodo v mesto in jo dovajala vodnjakom, od katerih je bil eden na glavnem trgu; — bil je postavljen v spomin obiska avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. leta 1889, — drugi je bil pa postavljen pred »Vov-kom«, to je nasproti Knedelnove gostilne, tretji na vrhu roženvenskega klanca. — Zunanje lice hiš in celega mestnega obeležja je bilo tedaj zelo primitivno. Staro kranjsko obzidje je videti deloma še danes, v ostalem pa so vsa druga znamenja nekdanje utrdbe zginila.
Naravno je torej, da se vnanja slika mesta iz onih časov niti primerjati ne more z današnjo.
V političnem oziru so bile razmere $rav take preproste. Šele po pnretti katoliškem shodu, menda leta 189*5, se je Začelo politično življenje, ki je bilo s tem dnem deljeno v dva tabora, oživljati. Pred tem pa je vladala kakih 20 let
doba političnega zatišja. Časi slovenskih narodnih taborov v 7. in 8. desetletju prejšnjega stoletja so Že minili. Po njih je bila po vseh slovenskih mestih na Kranjskem inavgurirana nekaka politika med novo nastajajočo slovensko zavestjo in vedno bolj se umikajočim nemštvom, ki je bilo one čase zelo močno zastopano v vseh slovenskih mestih in trgih, posebno seveda po štajerskih. Pri občinskih volitvah je zmagal s prav majhno večino okrog leta 1880 v Kranju slovenski župan proti nemškutarskemu kandidatu. — Slično razmerje je bilo po vseh drugih slovenskih mestih. Temu se pa ni čuditi, ker je zlasti v Kranju bilo obrtništvo zelo močno zastopano v potomcih nekdanjih nemških rodbin, ki so izvirale iz 17. stoletja, iz časov priseljevanja obrtnikov po brižinskih škofih. Seveda pa bi se motil, kdor bi mislil da je bilo primerjati kakemu renegat-stvu v spodnještajerskih mestih. V mnogih kranjskih rodbinah se je sredi preteklega stoletja govorilo še nemški. Niso pa bili to ljudje, ki bi v zagrizenosti proti slovenskemu življu vzgajali svoje naslednike in je radi tega izginil h teh rodbin nemški duh, če se more sploh govoriti o njem; kajti čuvstvovatije je((! bilo nekako mešano in ga najbolje izraža izrek: »Ich bin ein deutschsprechen-der Slovene.«
Te vrste stari ljudje so se dobili še po nekaterih krajih ob zatonu preteklega stoletja. To nemštvo je imelo dovolj podpore v nemškem občevanju in gojenju nemškega jezika po šolah, saj so bili letni izkazi stare kranjske gimnazije pisani v nemščini, nič manj pa še seme-stralna spričevala in »prjohe« nove gimnazije prav do predvojne dobe — toliko bolj seveda je bilo vse interno poslovanje nemško.
Ta dejstva smo navedli za boljše razumevanje današnji mladi generaciji, ki cesto nima pojma o prilikah, ki so komaj minule.
V kulturnem oziru je bilo tedaj v preteklem stoletju, posebno pa v prvi polovici pred slovenskimi narodnimi tabori čutiti mnogo nemškega vpliva. Ohranjenih je še mnogo starih dokumentov, pisanih izključno v nemščini. Silno mno-pa so tega gradiva razdejali različni požari, ki so v Kranju prav pogosto divjali. Zadnji večji požar v začetku 19. stoletja je upepelil velik del mesta ter je bil zanesen od hujanske strani s hudim vetrom v mesto.
Poleg starih listin hranijo posamezne hiše še dokaj starin, slik, porcelana in kositrne posode. Med slikami jih je največ od domačih umetnikov Leverja in Gdtzla. Posebno važni so bili oni dokumenti, ki so govorili o svoboščinah, katere so Kranju podelili različni avstrijski cesarji, ki pa jih je menda omenjeni požar vse uničil. Najstarejše matrike so iz 15. stoletja. Inicijalije v teh matrikah so slikane v tako živih barvah, da je skoraj neverjetno, kako visoka tehnika je sestavljala te barVe, ki so se ohranile celih 500 let.
O različnih svoboščinah kranjskega mesta govori tudi Valvazor in se prito-
žuje, da mu jih prevzetni Kranjci niti pokaz-ti niso hoteli.
Vnanje lice Kranja se je pričelo pre-snavljati zadnje decehije preteklega stoletja, ko so se umikale pristave, ki so se začenjale takoj za hišo, v kateri je danes sodišče. Tako je bila na mestu, kjer stoji danes gimnazijsko poslopje, velika farovška pristava, na nasprotni stranipa, kjer stoji Narodni dom, in je bil prej zasajen drevored »Zvezda«, je stala svoj čas pristava Del Negrov. V ozki ulici, kjer je nameščena pošta, so tedaj itak vsa poslopja služila namenom kmetijstva. Za zasaditev »Zvezde« si je stekel nevenljivih zaslug pokojni dr. Ed. Šavnik. Rodbina Del Negrov je bila tudi lastnica Kieselsteina, sedanjega poslopja srezke-ga načelstva.
Posamezna rodbinska imena in domači priimki so izginili že davno. Zadnja hiša na državni cesti proti Tržiču se je imenovala »pri Fidru«. Tamkaj se ie nahajala gostilna tipično kmetskega značaja. Ta hiša je danes last tovarnarja g. Prešerna in je nje prvotno lice popolnoma odstranjeno. (Nadaljevanje.)
DELAVSTVO
Delavska žena in organizacija
Racionalizirana moderna veleindu-strija omogoča, da se uporabljajo v pro-duKcijskem procesu delovne sile z majhno fizično silo in nedozorelim telesnim razvojem. V modernem produkcijskem procesu lahko delajo tudi žene in otroci.
S tem pa, da omogočajo stroji delati razen očetom tudi ostalim članom delavske družine, — ne glede na njih starost in spol, se je tako razdelila vrednost moževe delovne sile na vso druži-žino. Moževa delovna sila se je razvred notila, zato so prisiljeni iti v tovarno tudi ostali člani družine. Veleindustrija je dala novo bazo, katera je prisilila žene in otroke, da delajo v tovarnah.
S tem pa, da omogočajo stroji de lati razen možu tudi ženi in otrokom, delijo z njim vse skrbi in težave delavskega vprašanja, so pritegnjeni v neposredni razredni boj proti kapitan. Ta boj, ki je danes dosegel stopnjo zavesti, se vrši načrtno in smotreno, z zavestjo skupnih interesov delavstva v strokovni organizaciji.
Zato se današnja pfoletarfcka žena kot bojevnica in zavedna delavka bori s svojim moškim tovarišem ramo ob rami za skupne interese delavskega razreda. Proletarska žena se mora udejstvovati v delavskih organizacijah predvsem zato, ker se bori razen za skupne interese delavstva Še za svojo enakopravnost z možem.
Zato je delavska žena dolžna boriti se za zmago proletarskeg? razred«, ker le v tej borbi bo postala lahko retnično svobodna in V vsakem pogledu enakopravna.
Mesto delavke je v delavski strokovni organizaciji. Le pokreti organiziranega delavstva bodo rodili uspehe. Že iz zgor-
njega je razumljivo, da se morajo žene organizirati v istih organizacijah kakor delavci in ne da bi ženske ustanavljale svoje posebne organizacije. Čim več organizacij je, tem bolj se cepi enotna fronta delavstva. Jasno je, da se ne samo sme, ampak naravnost mora poveriti Ženam v organizaciji važne funkcije, kajti kakor je razvidno iz zgodovine delavskih organizacij, so se žene v njih zelo dobro izkazale.
Strokovne organizacije so združenja delavstva po poklicih ali strokah za dosego ugodnejših delovnih pogojev. Udej-stvujejo se kot interesni zastopniki svojih članov proti podjetnikom, kakor tudi delodajalskim organizacijam. Bore se pred vsem za enakopravnost s službo-dajavci, za povečanje mezd, skrajšanje delovnega časa itd. Težnja po enakopravnosti prihaja do izraza v tarifnih in kolektivnih pogodbah, ki jih sklenejo strokovne organizacije s posameznimi podjetji ali podjetniškimi organizacijami za posamezne stroke, imajo pred vsem namen preprečiti slabše dogovore, ki bi jih sklenili posamezni delavci ali delav-s podjetniki. To je posebno važno sedaj, ko tfsda strahovita brezposelnost. Kako lahko bi delodajalci znižali mezde, ko bi se jim ponujali brezposelni delavci za za vsako mezdo.
Kolektivni ali tarifni dogovori in pogodbe vsebujejo določila o delovnem času, dopustu in odpovednem roku. Dogovori se sklenejo ali prostovoljno ali izsiljeno. Za delavstvo so dogovori slabi, kadar so jih jim usilili delodajavci, ugodni pa so, kadar si jih delavstvo samo pribori.
Kljub temu, da se strokovne organizacije politično ne udejstvujejo, vendar vplivajo tudi na gospodarsko politiko. Uspehi, ki so jih izvojevali strokovno organizirani delavci, dajejo delavstvu zavest v njegovo veliko moč.
Ker Je veleindustrija ustvarila novo gospodarsko podlago, ki je prisilila žene in otroke, da se udejstvujejo v produkcijskem procesu, je jasno, da jih je tudi prisilila, da se udejstvujejo v borbi za izboljšanje položaja, v katerega so vrženi.
(Del. Pravica)
Jugosf. strokovna zveza
Nad plakate za prireditve jSZ se spravljajo nekateri in jih trgajo raz oglasnih desk. Če to delajo ljudje iz buržuazije, se ne čudimo, če pa so taki ljudje med delavstvom, so poštenim delavskim sotovarišem v sramoto in niso vredni častnega imena delavcev.
Šmartin. V nedeljo 9. decembra bo ob 20 dopoldni v Šmartinskem domu splošen delavski sestanek, kjer se bomo pogovorili o delavskih težavah in rešitvi iz njih. Vabljeni delavci vseh tovarn, ki prebivajo ha področju šniartinske IM.
Šenčur. Sestanek vsega delavstva iz šenčurske fare bo v nedeljo 9. decembra ob pol 4 popoldne v društveni dvorani v Ljudskem domu. Vsak član naj V interesu delavskih koristi poskrbi, da bo udeležba čim W čja, tudi iz Vogelj, Vok-la, Srednje vasi, Luž in Visokega.
Iteaa 2
»GORENJEC«
Tedenske noolce
Iz uprave
Uprava lista je tej številki priložila položnice vsem onim, ki do danes še niso poravnali naročnine. Prosimo, da vsak dolžnik—naročnik v najkrajšem času poravna naročnino. List bo le leda) mogel napredovati, ako bo vsak naročnik vesten pri plačevanju naročnine. Opozarjamo tudi na možnot plačevanja v ob. rokih po Din 10*- ali po Din 20-
Kranj
Igra. Delavski oder v Kranju pripravlja pretresljivo Petričevo tragedijo »MRAK« Režija in glavna vloga sta v rokah g. Fr. Trefalta, kar jamči, da bo predstava podana v dostojnem stilu. V ostalih vlogah nastopijo najboljši igravci in igravke delavskega odra. Dan uprizoritve bomo javili naknadno, vendar že danes opozarjamo prijatelje lepe igre na to predstavo.
Razglas. Ponovno se opozarjajo vsi v občini Kranj stanujoči vojni obvezniki rojeni leta 1884 do 1914 kateri so pristojni v druge občine, da se takoj prijavijo pri podpisani upravi radi vpisa v spisek za zaprisego. Uprava občine Kranj, dne 6. XII. 1934.
Teden dobrega tiska se vrši v Kranju in okolici od nedeije 9. do nedelje 16. decembra. V nedeljo, dne 9. decembra priredi Katoliška akcija cerkveno predavanje s skioptičnimi slikami v Ljudskem domu ob pol štirih popoldne.
Dobrota mila je odvisna od količine maščobe in kakovosti drugih sestavin. ZLATOROG-ovo MILO vsebuje najvišjo po mednarodnih borznih običajih predpisano množino maščobe, ki so ji pridejane le najboljše sirovine. Zato im ZLATOROG ovo MILO izredno veliko čistilno moč in je pri rabi zelo izdatno, torej poceni. Razumna gospodinja vse to dobro ve in pere dosledno le z ZLATOROG ovim MILOM. Tako je prav.
Kdor oglašuje
ta napreduje I
Klanec pri Kranju
Vandalizem. Na Švelčevi hiši je Marijino znamenje. To znamenje je oče-vidno nekaterim v napotje. Neznan su-rovež (ali pa jih je bilo tudi več) se je parkrat znesel nad tem znamenjem. Pr-
vič je odbil znamenju nos, v drugo je razbil krono, zadnji čas pa je uničii električno žarnico in električno napeljavo. Tudi sicer ta hiša nima miru in pozna tudi zgodbo o borovnicah. Naj bo ozadje takega nastopanja kakršnokoli, je tako početje proti Marijinemu znamenju znak pomanjkanja vsake plemenitosti in je obsodbe vredno. Pač sodobna vzgoja.
Stranišče
Pojasnilo. V številki 42 našega lista z dne 17. XI. 1934 v poročilu iz Stražišča nismo hoteli ozjgčiti kot dopisnika g. občinskega delc^djo v Stra-žišču, kajti g. občinski delovodja ni mišljen kot dopisnik.
So. Uoit
Pševo je mala vasica na pobočju hriba sv. Jcšt. Nima več kot 6 hišnih številk. Imeli smo lepo, mirno življenje. Lansko leto je bila ta vasica oblagodar-jena z gostilno, ki stoji sredi hiš. Sedaj pa je pri nas bolj veselo, posebno ob nedeljah, po plačilnih dnevih. Ne samo petje in razgrajanje, ki včasih traja pozno v noč, za spremembo je včasih še kak pretep in se bliskajo noži. Tako je v nedeljo 25. nov. tekla kri, da je moral pozno ponoči priti zdravnik iz Kranja šivat rane.
Vlom. Dne 2. XII. je bilo vlomljeno med sv. mašo ob 6. uri v stanovanje Marije Jereb, ki stanuje tik pod vrhom sv. Jošta, v tako zvani Puščavi. Fant je odnesel večjo množino slaščic, ki jih prodaja na stojnici pred cerkvijo, več rjuh za na posteljo, 150 Din in še več drugih stvari. Orožniki pridno zasledujejo vlomilca.
Cerklje
Občinske ceste posipljemo kar sami, taka je navada. Radovedni smo, kdaj se bo že enkrat uredila ona najbolj zanemarjena pot, ki pelje mimo Limer-nika?
Ta potrkana nedelja se imenuje šaljivo zadnja nedelja pred adventom. Za nekako malo pustno nedeljo velja, ko je treba malo ponoreli. Tako so se na minulo ta potrkano nedeljo precej natrkani fantje v komendski [fari hudo stepli. Radi dekleta je menda šlo. Napadeni je dobil močne poškodbe na glavi, levo laket ima pa kar zdrobljeno. Zdravnik dr. Bohinc je odredil prevoz v bolnišnico. Za zadevo se seveda zanima orožništvo, ki je bilo kmalu na mestu, in sicer iz Cerkelj. Mi pa vprašujemo, ali niso taki poboji fantov podobni bojem med žrebci na Malajskem otočju (gl. Slovenec, 24. nov.)?
Zbor bojevnikov krajevne orga-zacije Boja bo v nedeljo 9. decembra ob
11
Rezervirano za roman
Danes meni — jutri tebi"
3 popoldne v Cerkljah. V dvorani Ljudskega doma bosta govorila bivši oblastni predsednik dr. Marko Natlačen in g. Marinko iz Ljubljane. K temu važnemu zborovanju bodo gotovo prišli vsi čiani-bojevniki, pa tudi tisti, ki žele stopiti v vrste te organizacije. Pričakujemo, da bo njihovo delo mnogo pripomoglo k utrditvi naše države na znotraj in zunaj. Bog dajl
Fantje so sami obračunali z nekim nasilnim tovarišem, ki mirnih ljudi ne pusti pri miru. Onega večera se je vračala vesela družba fantov iz Cerkelj domov. Pa jim pride nasproti voznik, in da bi pokazal svojo »korajžo«, se eden izmed njih spravi nad mirnega voznika in mu spiaši konje. To se pa drugim fantom ni zdelo fantovsko, zato so ne-fantovskega tovariša prav po fantovsko naklestili. Sami so sicer sodili, pa dobrol
14 Andrejev smo za god sv. Andreja našteli samo v vasi Cerklje, pa pri nas Andreji in Ande nekaj pomenijo. Ta dan je praznoval svoj god tudi bivši župan A. Murnik,p.d. Petrovec, ki je dopolnil te dni tudi že 67 leto svoje starosti, prisodil pa bi mu vsak le 50. Na mnoga leta!
Kar 7 porok smo imeli v Cerkljah v mesecu novembru, kljub raznim krizam.
Naročniki Gorenjca, zlasti oddaljenejši, boste dobivali odslej list po pošti, ker je kolportaža v zimskih mesecih težavna. Ne vračajte ga I
Predoslje
Elizabetna konferenca v Predos-ljih bo revne otroke obdarovala s tem, da jim bo napravila razne obleke in obutev. Posnemanja vredno!
Vsi člani mlekarske zadruge dobe v mlekarni po znižani ceni olje, riž, rozine, moko, koruzo itd.
Kmetsko-nadaljevalna šola bo v kratkem začela s poukom v šoli. Poučeval bo g. upravitelj Ivo Mihelič.
Šenčur
Požar na Olševku. Preteklo nedeljo okrog 10. ure zvečer je zagorel kres strahote v gospodarskem poslopju Mice Šavsove v Olševku. Velik ogenj je razsvetlil temo daleč naokoli. Bržkone je zažgala zlobna roka.
Praznik Zedinjenja smo obhajali v žalno mirnem razpoloženju. Šolske sv. maše se je udeležilo mnogo ljudstva, kakor tudi predstavniki vseh uradov, društev in korporacij.
V propast gremo ... Največjega milovanja je vreden kmečki stan. Poljedelec ne more vnovčiti pridelkov niti po porazno nizki ceni. V trgovinah pa je ostalo vse pri starih cenah. Kmet prodaja njive in boršte, samo da mu da kdo zanje denarja. Saj drugače ne more več riti dalje.
Visoški pevci so se povspeli do zavidljive višine. Pri ondotni službi božji zadone mogočni glasovi, da zaraja v človeku srce. Tudi na kulturnih prireditvah se izkažejo kot izborni pevci slovenskih biserov. Kdor ne verjame, naj gre poslušat.
Poročil se je Klofutar Kozma z Zupan Marijo v nedeljo 25. novembra. Klofutar je član cerkvene godbe že od začetka njenega obstoja. V tekočem letu je baje on že šesti član godbe, ki se je poročil. Ko se je godba ustanovila, so bili še skoraj sami mladi fantje, sedaj: pa možje že močno prevladujejo. Novo-poročencema želimo obilo božjega blagoslova.
„RunoM slavi, zadružniki delajo.
Dne 8. dec. na praznik Brezmadežne poteče — 10 let, — odkar se je napisa* — prvi zapisnik Usnjarske in čevljarske zadruge »Runo«. Lahko smatramo, da je bil to rojstni dan zadruge. Deset let truda, dela in skrbi je On, ki ga prosimo : »D »j nam danes naš vsakdanji kruh«, obilo blagoslovil. Iz gorčičnega zrna je postalo močno drevo v našem gospodarskem življenju. Že več let je zaposlenih 50 ljudi v zadrugi. Zadnja leta krize so nekoliko zavrla napiedek v nekaterih panogah zadruge, vendar v splošnem se podjetje prav lepo razvija in je lahko kažipot mnogim, na kakšno podlago se mora postaviti zdravo gospodarstvo.
Pilotna stena za Pllarno je stala že meseca septembra t. 1. Din 42.000'— Ker je potok Mošenik precej naraste!,, je voda delno izpodjedla steno ter odnesla zemljo in nasuti gramoz. Delo se je začelo obnavljati.
Predavanje. Zadnji ponedeljek je na prosvetnem večeru KA v »Našem domu« nastopil č. g. Fortuna s predavanjem o »Nesmrtnosti duše«. Predavanje je bilo jako zanimivo, ker nam je predavatelj razložil, kako sodijo tozadevno-posamezni narodi in učenjaki; da celo nekateri sloviti brezverci so priznavali nesmrtnost duše. Takih in podobnih predavanj želimo še več.
Šola in dom. V ponedeljek 10. decembra ima društvo »Šola in dom« svoj redni občni zbor ob 8. uri zvečer v meščanski šoli. Starši in prijatelji društva vabljeni!
Tiskovno društvo v Kranju
ima še na zalogi dve knjigi in sicer:
Plebanus Joannes
Spisal Ivan Pregelj. Broširano-
Hči Brezmadežne
Molitvenik. Spisal Fr. Bleiweis, Vezana z rdečo obrezo. Cena  zelo znižana.
Vfoglje
Smrt vzorne matere. V ljubljanskem Leonišču je umrla po težki operaciji Ivana Molj, po domače Pernetova mama iz Vogelj, soproga uglednega posestnika in bivšega dolgoletnega župana vogljanskega Franceta Molja. Vsepovsod spoštovano in Čislano ženo so položili k večnemu počitku v torek 4. t. m. na farnem pokopališču v Šenčurju. Pogreb je pričal o njeni veliki priljubljenosti. Naj prejme po veliki ljubezni do bližnjega plačilo svojega Boga v kraljestvu sreče brez meja in časa. Žalujočim preostalim naše globoko sožalje.
10°|0 popusta
dajemo od danes na vse damsk
Tivar obleke
5iev. 45
GORENJEC
Stran S
Persil za pranje peri la
Našim odjemalcem za božično darilo
Da pridejo vse naše stranke do ugodnega nakupa po polovični
ceni za moške obleke, suknje in darnske plašče od Din 20—99,
.j-opod^j... veliko odprodajo d°20 dec"
Dospela je velika zaloga svilenih rut Že od 15 Din naprej.
Vse k Logar & Kalan hiti
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ker tam res poceni se dobi!
Ne zamudite te ugodne prilike in pohitite, dokler je čas, v najcenejšo trgovino na Gorenjskem
Logar & Kalan i^ŽSMS Kranj
Škofja Loka
Smrt kosi. Preteklo nedeljo popoldne smo spremili na zadnjo pot uglednega posestnika in gostilničarja »pri Flori j a nu« gospoda Trdina Ignacija. Kako je bil spoštovan, je pokazal sprevod njegovih prijateljev in znancev. Bil je vec mesecev priklenjen na posteljo, na kateri je kot pevec prepeval svojo najljubšo pesem »Vigred se povrne« in mu jo je tudi pevski zbor ob slovesu v cerkvi zapel. Bil je odločen katoliški mož, dober prijatelj in znan družabnik. Zapustil je ženo, štiri otroke in mater, katerim izrekamo naše iskreno sožalje.
»Kovačev študent" nas je preteklo nedeljo na odru društvenega doma spravil v prav dobro voljo, posebno še zato, ko smo po dolgem času videli zopet naše stare znance na odru: Viko, Lah, Miklavžk, Loščer, Ivanka, Fetkar. Kot nameček so pa še »Snubače« pokazali ter smo med njimi bili veseli Trdin-čka, Jesenovca, Pirca; pa kaj bomo naštevali imena, kar v kratkem povemo, da želimo več takih predstav, ker žalosti imamo polno okrog naših domov, tako pa se radi vsaj pri tem nasmejemo in razvedrimo. Pri tem naj še Odru izrečemo polno pohvalo za predstavo »Duše«, ki je bila prejšnjo nedeljo, kar je za naše odre mogoče, v vseh vlogah prav res dovršeno podana. Dosedaj nas je ta oder popolnoma zadovoljil in kot kaže nam bo to sezono še mnogo nudil.
Šport. Preteklo nedeljo se je na Igrišču SK Sora odigrala prvenstvena tekma med SK Soro, Škofja Loka in SK Svobodo iz Tržiča z izidom 8:1. Sora je postavila nasproti Svobodi svojo rezervo, zato smo prav veseli takega izida-Sodniku pa za njegovo nepristranost in pravičnost vso pohvalo.
Razsvetljava. V novem predmestju je te dni izdelana elekrična razsvetljava in je le želeti, da se glede razsvetljave drugih javnih naprav spomni še na druge dele mesta, ki so istovredni davkoplačevalci. Naj omenimo le pot proti Suhi, v Vincarje, Grajsko pot in še druge.
Vojaška pralnica. Slišali smo, da je občina podvzela vse, da se prenese ta pralnica dalje doli ob Sori na Bre-jenčkov travnik.
Prav je! Te dni nabirajo članice Vincencijeve konference darove za Miklavža, s katerimi se obdari revne otroke. »Bog plačaj« za trud in darove nabiral-kam in darovalcem I
Za božične praznike
Ker bo »Gorenjec« izšel v obširnejši obliki in pomnoženi nakladi, prosimo vse, ki bi hoteli inserirati, da nam to čimpreje sporoče na Upravo lista.
Krije
Proslava praznika Zedinjenja.
Dne 1. decembra smo tudi v Krizah dostojno proslavili praznik Zedinenja s sv. mašo, vsaditvijo spominske lipe in šolsko proslavo. — Ob 8. uri je bila šolska sv. maša, katero je daroval naš g. kaplan, ob prepevanju šolskega pevskega zbora in z moiitvijo za Nj. Vel. kralja Petra II. Po končani sv. maši se je vršila nasproti narodne šole na Benkovem slovesnost pod vodstvom g. predsednika občine z vsaditvijo okrog 6 m visoke lipe. Svečanost so otvorili pevci iz Du-pelj pod taktirko upokojenega šolskega upravitelja s pesmijo »Od Urala do Triglava«, nakar je sledil govor predsednika občine g. Kuharja Ignaca, ki je govoril o pomenu tega praznika in spominske
lipe. Po govoru sta učenec in učenka nastopila vsak z eno deklamacijo, a isti pevski zbor je zapel pesem »Domovina mili kraj« in gg. občinski zastopniki so nato vsadili lipo. G. učitelj Janžkovec je imel daljši govor z začetkom »Čuvajmo Jugoslavijo« in nanizal lepe misli o jugoslovanski lipi i. dr. Sledilo je še par deklamacij in pevci so zaključili svečanost z državno himno. — Mladina je odšla k svoji proslavi v narodno solo. šolski pevski zbor pod vodstvom gdč. učiteljice Oraničeve je otvoril s pesmijo, nakar je pred kratkim nastopivša učiteljica imela dolg govor na mladino, kateremu so sledile deklamacije dečkov in deklic v narodnih nošah, a mali pevci in pevke so vmes prepevali narodne in umetne pesmi. Kot zadnji je nastopil g. šolski upravitelj Balsar, pod katerega vodstvom se je prireditev vršila z lepim govorom, v katerem je slavil in postavil mladini za vzgled Nj. Vel. kralja Petra II. s pozivom na zvestobo in zaključil s trikratnim vzklikom »Slava« pok. Nj. Vel. kralju Aleksandru I. in z »Živel« njegovemu mladoletnemu nasledniku. — Tudi tej prireditvi je prisostvoval g. predsednik občine z delom občinskega odbora, in nekaj drugih ljudi.
Selca-nemilje
Zlata poroka. Dne 26. novembra t. 1. sta obhajala Jože Marinšek in njegova zvesta žena Franica Peternelj iz Ne-rnilj št. 6., po domače pri Kmetu, zlato poroko. Oborožena z zlatimi križi sta v krogu svojih otrok, vnukov in številnih svatov prišla na prijazni Jamnik k sv. maši, pri kateri sta se Bogu zahvalila, da jima je dal dočakati ta izredni jubilej. Po lepem obredu so se zbrali v domači hiši, kjer so se povabljeni veselili z jubilantoma nekaj ur. Starešina in domači župnik sta v imenu vseh svatov in faranov čestitala k redkemu dogodku z željo, da bi slavljenca dočakala še mnogo let v taki slogi in ljubezni, kakor sta doslej živela skozi dolgo dobo petdesetih let. Tudi mi jima kličemo: Še na mnoga letal
Selca
Slovo. Slišimo, da nas kmalu zapusti učiteljica ga. Tometova, ki odide za svojim možem v Kresnice pri Litiji. To bo že tretja učna moč, ki je odšla od začetka šolskega leta iz naše šole. Prejšnji g. upravitelj kaže še vedno veliko skrb za našo šolo: že je pripeljal novo gdč. učiteljico v Selca, da ne bo trpel pouk na šoli.
Občinska slika. Kakor drugod, tako se je tudi pri nas dal slikati občinski odbor. Ker sta bila dva odbornika odsotna, sta stopila dva namestnika, da bo slika polnoštevilna. Zato tudi mi kličemo: »Bog živi vse stare in nove generale I«
Leše
Poročila se je dolgoletna članica Marijine družbe Mici Švab ova. Ob priliki njene poroke je kupila okrog 30 kg moke, da je njena mati spekla kruh za Lešanjske reveže, ki ga je dobil vsak po en hleb. Posnemanja in hvale vredno dekle, ki se spominja revežev.
IHedoode in okolica
Pri nas se je Gorenjec zelo razširil. Skoraj vsaka hiša ga ima. Misli, ki jih je Gorenjec poln, a jih na žalost ne more razodeti, mi dobro razumemo. Skušali bomo tudi mi iz naše okolice prispevati poročila. Kajti tudi pri nas je mno-gokaj hrapavega in krivega. Skušali bomo vse popraviti. V poboljšanju nas samih bomo gledali v boljše čase. — Gorenjca pa bomo skušali razširiti zlasti zdaj ob novem letu v sleherno našo hišo.
Liije
Iz naše vasi pač še ni bilo nobenega poročila, čeprav bi bilo mnogokrat potrebno.
Nespodobnost v cerkvi. V Olševku se je dogodil med prvo sv. mašo prizor, ki ga mora vsakdo obsojati. Neki fant je s silo odstranil iz klopi neko dekle in sam sedel na to mesto. Dekle je sedelo z dovoljenjem lastnika sedeža v klopi. Tudi če bi to ne bil slučaj, ni pravnic fantovsko in tudi sicer ne vzorno tako obnašanje nikjer, najmanj pa v cerkvi.
Fantovske homatije. Med fanti se gremo seveda starejše in mlajše in kajpada hočejo starejši uveljavljati, čeprav jih je manj, svoje vaške pravice. Tako je tudi v gostilni. Te dni je neki starejši izzival in končno tudi mlajšega udaril. Pa je že tako, da kdor išče, najde. Za spomin jih bo že imel, čeprav bi tega ne bilo potrebno. Ko bo še starejši, bo — upajmo — svoje početje v dobi »starejšega« fanta že še sam najbrž smatral za neresno in nedostojno, sicer pa ga bo morala še nadalje sila močnejšega ali pa pravica naučiti raanir.
Gospodarstvo
Božična drevesca
V zvezi z notico iz Šenčurja v naši zadnji številki smo bili opozorjeni, da bi ta notica utegnila kmetom škodovati. Namen te notice pod naslovom sekanje smrečic pač ni bil, da bi se pozivala oblast, naj prepreči izsekavanje mladega drevja sploh. Notica je imela le ta pomen, naj se mladi nasadi zaradi dobrega gozdnega gospodarjenja zavarujejo pred uničenjem. Razumljivo je, da je redčenje mladih nasadov najbolj dobičkonosno, a ne obenem v kvar gozdu, če se za razvoj goida nepotrebna ali celo škodljiva drevesca pravočasno odstrani in se jih kar mogoče drago vnovči. To je velikega pomena posebno danes, ko je tako trda za vsak dinarček. To-
rej proti pametnemu, dobro premišljenem redčenju mladih nasadov ne more iz gospodarskih vidikov nihče, če kmetijstvo podpira, nasprotovati. Drugo važno vprašenje pa je, da se gozdovi preveč ne izsekujejo in pod sekiro padajo najlepša drevesa. Če to stori gospodar sam, je njegova stvar.
Dober gospodar bo že znal ceniti vsako drevesce. Drugače pa je, če se posla z vednostjo ali brez vednosti gospodarja loti prekupčevalec z drevesci. Dober gospodar prekupčevalca sploh ne pusti samega v gozd.
Nadalje je pa važno tudi vprašanje čim dražjega vnovčevanja drevesc. Mnenja smo, da bi bilo za kmeta mogoče največ izkupiti tako, da bi prevzela primerna kmetijska zadruga vnovčevanje, kajti ta bi garantirala varstvo gozdov, zaščito kmeta in primerne cene za drevesce. Torej naj velja načelo: varstvo mladih gozdov, pravočasno in pravilno redčenje gozdov in čimbolj dobičkano-sno vnovčevanje drevesc. To nalogo je treba izvesti.
|  Mali oglasi
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D.Najmanjši znesek je6D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča deta Vam nudi najceneje it se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana.
Star baker in medenino kupuje v
vsaki množini po najvišji dnevni ce-»Kovina« železnina Kranj.
Novo in staro pohištvo pleska po
najnovejših vzorcih in ugodni ceni Filip Čehovin, pleskar, Priraskovo. Vzorci na ogled pri »Kovini«, Kranj.
Več gozdnih parcel v Vojvodnem (Vudnem) borštu prodam. — Rebolj,
Kranj.
Učenka za Irgovino, poštenih staršev, stara 15 let, želi nastoditi takoj. — Naslov v upravi lista.
GOBENIBC
Štev. 46
I z|k e cene!
Prvovrstna kvaliteta I
Dm 65"-
Din 115"-
Priljubljeni športni čevelj H Bolsko mladino s
prvostnimi usnjenflM podplati Št 26—28   Din 65- -       fit. 31—35  Din   95 — Št. 29-30    Din 85--       fit. 3(5-39  Din 12S-
t l*sko-k*aMa«Vni čevlji od običajnih do najfinejših vrst
Pazite na svoje zdravje! Peko usnjena obutev Vam jamči zdrave noge! Naše lastne prodajalne nudijo bogato izbiro čevljev za vsak Okus in vsak žep! Oglejte si in kupili boste prvovrstne smuške in gorske Čevlje! Kupujte naše Goodvear čevlje, ki jih izdeluje v Jugoslaviji samo
Toplota ih zdravje za občutljive noge So naši priznani rhelton čevlji
Din 38""
.Tninstvo zn zdravje Vaše dece St 25  30   Din 75-       Št. 31-35   Din 95-Bt. 30-39   Dtn i 25-
Udobne tople copate iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vaakomur za oddih po napornem dnevnem delu
Goodyear čevjji so najboljši čevlji na svetu !
Okusni ženski čevlji na tapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks Lakasti   Din 12.V-,   145-—
Za elegantne"nospode v slabem vremenu. Izborni podplati
Velika izbira snežk in galoš vseh vrst in naj" novejših oblik svetovno poznanih znamk TRETORN, RIGA-Quadrat itd.
Od Din 75- dalje.
Velika izbira, nizke cene in prvovrstna kvaliteta nogavic, higijeničnih „LufaM vložkov, kopit, mm.»,..«..«... _ i Peko-krem, politur in ostalega pribora I
Prvovrstna kvaliteta 1   I omo^očaio najcene^i nakup i|     Nizke cene!
NOVO 1
Zopet novi vzorci!
NOVO!
Prepričajte se, da smo najcenejši!
Vsakovrstne pletene jopce, nogavice in druge volnene izdelke za odrasle in otročje v najnovejših vzorcih kupite najboljše ter najceneje iz prve roke pri
JOŠkO ŠpcnkO, Kranj Glavni tr. 151
Izdelovanje vsakovrstnih pletenin in nogavic
Starejše vzorce odprodajam po lastni cenil
III........i.....—————.....MBgMMBMBMMIiMMMMMMMMM
Specialne gojzarje
ročnega izdelka in vse vrste Čevljev za šport in smuk kakor tudi snežk in galoš dobite v trgovini
Fr. Strniša, Kranj
Sprejemajo se vsa v to stroko  spadajoča dela.
i«
Ako hočete g? £¿82
izdelane čevlje po meri, kakor smučarje, gojzarje itd., pohitite k
JANKU PERČIČU Rupa30 pri Kranju
Dobra in trpežna obutev je najlepše darilo!
Mm skrajna zadrvga r Kranju
regisrrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol  in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje   in  vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge I
Kam greš?
K B. Rangusu v Kranju
(poleg Stare pošte) po uro. — Istotam je velika izbira modernih zapestnic, prstanov, uhanov in doz za cigarete, raznovrstnih zlatih verižic in očal. — Pridite in se prepričajte!
Kdor oglašuje, ta napreduje
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račuh. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom postne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo  vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo*
r. 7.70.7. v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas!
\/|f|o Za težko delo Vam z dobrim w I lici   vinom postreže Centralna vi-
narna v Ljubljani —  Frankopanska fl.
Kupujte domače blago l
Velika izbira vseh vrst nepremočljivih čevljev za smuč, tunstiko in šport po znižanih cenah. — Odproda s« tudi vetja množma čevl|ev od Din 58 do Din 98. Ne zamudite ugodne prilike 1 Obiščite nas — nakup brezobvezen!
Trgovina „Jadran" Kranj » Gl. trg 115
Ali ste Si že priskrbeli za slabo vreme dobro
Obutev ? Najbolj močno izdelane gojzarje, smučarje, vs ikovrstne škornje in lovske Čevlje, kakor tudi najfineje izdelane čevlje za ples izde-delujem po meri. Prihranili si boste v tej krizi denar in obvarovali si boste zdravje, ker boste nosili nepremočljivo obutev. Prepričajte se o dobri kvaliteti in naročite si po meri izdelano obutev le pri
Andr. Černilcu, Kranj, Kokr. pr. 40
Sprejemajo se vsakovrstna popravila.
Cene konkurenčne. Postrežba točne In solidna.
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.
3775