Necuveno! Kakor izvemo, je c. kr. kmetijska družba štajerska izdala za leto 1912 ,,K o 1 e d a r zakmetov a 1 c e",_ Imela je naraen, izdati ga x obeh deželnih jezikih; toda ker se za slovensko izdajo baje ni oglasilo dovolj narofinikov, je le-ta izostala ter se samo priredil koledar v nemšk.era jeziku, torcj koledar za nemške kmetovalce na Stajerskem. Pred naslovno stranjo ima knjiga sliko nadvojvode Ivana, utemeljitelja in prvega predsednika c. kr, kmetijske družbe, za n.jo pa slika udov sedanjega osrednjega odbora, razvrščenih okoli tacasnega predsednika družbe, grofa Edmunda Attemsa. Tretji list prinaša potern one stvari, ki je vsak koledar v začetku navadnoima: godovinskoštevilo, premaHjive praznike, letne case itd., m med tem drobižem stoji tudi odstavok z velikim rudečim nadpisom ,,,A M s t r i j sko-ogrske deželne barv e". V tem odstavku se navajajo avstrVaVo-ogrske dežele s svojimi deželnimi'^' - ¦¦> ; ¦ o^nost, c\n, sn tp barve >¦ namreč navaja kot kra^; adro, dočim je star zi Ie5a trobojniea. I\'o8eni(, U-.diii, <i > ^o.jat' v niimennma, a zelo verjetnc ic Kru -; •'¦;hco ^c namreč.slovenskl narod l-Ao. 1848 ši v< aa.rodni znak, česar pri- prosti v¦-'.roi st-\^da v-io: in čo s) kotznak Kranjske ra:;i4iu.sa 1^'f ?»¦ V.ira dvobojmca, je potem nem- škim [uiioio r* Tsašo 1-elo-modro-rudeco trobojiuco sur ¦ !; :T"' sko ali sploli ve- leizdaj:Jv0. Kax( v radi delajo. ^¦To, po '¦ .uu. i..i ij-^j.'-..-¦ anitev vajeni, ne bilo d'"I'v ;if smo- radi lco! arja vzeli pero v roko. Ono, ki r jo aezaslišano, priclc Kot avstrijsko-ogrsKe deželne barve se namreč g e t u d i i> a v a j a j o : , ,,t r o b o j n i c a V s e nemfiije : črno-rude8e-zlato" in ,,b a r reNemške države: Žrna-bela-rude fi a". Clovek ne veruje svojim ocem, ko to eita v koledarju, ki ga je izdala ,,cesarsko-kraljeva" kmetijska družba štajerska, družba; k.i bi morala biti takorekoč desna roka državne in deželne vlade, ki živi ob davčnem denarju, koje prvi predsednik je bil prastric s6danjega našega cesarja in koje tažasni predsednik je štajerski deželni glavar grof Attems, |Nezasli&ano! Ah smo še v Avstriji, ai, pa že živimo na vsenemgki luni? In potem: To se*p5jiuja ne menda vseneraškim blaznencem, ampak štaierskemu kmetskemu ljudstvu, in ne v kakem časniškem clankn, ki sea^danes cita, do jutri pa pozabi, ampak v kijigi, ktjo kmetski človek vsak dan vzame v roke. In končno: Kdor ve, da se je nadvojvoda Ivan bridko branil ravno zoper ono neavstrijsko in protiliabsburšk.o stremljenje, ki ga je stranka te struje oznaf-evala s črno-rudečo-zlaio trobojnico ali frapkfurtarico, kakor ji pravimo, mora nehote misliti, da se kmetijska družba velikemu avstrijskemui patriotu in preblageinu Habsburžanu danes roga na ta način, in svojemu roganju Se krono postavlja na glavo s tem, da pridružuje Iranklur•tarici trobojnico Nemške države. C. kr. kmetijski družbi smo slovenski lcmetje prav hvaležni, da je enkrat tako odkrito govorila, da je enkrat brez ovinkov ijovedala, kaj nosi v srcu. I.»ala pa nam je zopet dokaz, kako upravičen je ldic slovenskih štajerskiii kmetov po ločitvi od te nomške kmetijske družbe: Slovenskemu Stajerju lastno kjnetijsko družbo!